Je ta gen odgovoren za Alzheimerjevo bolezen?

0

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence in eden največjih zdravstvenih izzivov starajoče se družbe. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije z demenco živi več kot 55 milijonov ljudi po svetu, število obolelih pa naj bi se v prihodnjih desetletjih še podvojilo. Kljub intenzivnim raziskavam učinkovitega zdravila še vedno nimamo, zato znanstveniki vse več pozornosti namenjajo razumevanju genetskih dejavnikov tveganja.

Gen, ki bi lahko odločal o večini primerov Alzheimerjeve bolezni

Nova obsežna analiza raziskovalcev z University College London (UCL) nakazuje, da ima lahko Alzheimerjeva bolezen bistveno močnejšo genetsko osnovo, kot smo domnevali doslej. Po njihovih ocenah več kot 90 odstotkov primerov Alzheimerjeve bolezni morda sploh ne bi nastalo brez vpliva enega samega gena – APOE.

Nova študija kaže tudi, da vloga tega gena presega Alzheimerjevo bolezen: skoraj polovica vseh primerov demence naj bi bila povezana z njegovim delovanjem. To po mnenju avtorjev pomeni, da je APOE skupaj z beljakovino, ki jo kodira, ena ključnih – a premalo izkoriščenih – tarč za razvoj novih zdravil.

Memory loss due to dementia. Senior woman losing parts of head feeling confused as symbol of decreased mind function.
Foto: SIphotography iz iStock

Gen APOE in njegove različice

Znanstveniki že več desetletij vedo, da je gen APOE povezan s tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. Obstajajo tri pogoste različice (aleli) tega gena: ε2, ε3 in ε4. Vsak človek podeduje dve kopiji, kar pomeni šest možnih kombinacij.

Že od devetdesetih let je znano, da imajo posamezniki z eno ali dvema kopijama različice ε4 bistveno večje tveganje za razvoj bolezni kot tisti z dvema kopijama ε3. Različica ε2 pa je povezana z nižjim tveganjem. Nova analiza pa opozarja, da je bila vloga alela ε3 dolgo podcenjena.

Glavni avtor študije dr. Dylan Williams z UCL poudarja: »Dolgo smo podcenjevali, kako močno gen APOE prispeva k bremenu Alzheimerjeve bolezni. Različica ε4 je med raziskovalci dobro znana kot škodljiva, vendar do številnih primerov bolezni ne bi prišlo brez dodatnega vpliva pogoste različice ε3, ki smo jo običajno napačno dojemali kot nevtralno.« In dodaja: »Ko upoštevamo prispevek ε3 in ε4, vidimo, da ima APOE potencialno vlogo pri skoraj vseh primerih Alzheimerjeve bolezni. Če bi znali zmanjšati tveganje, ki ga ti različici prinašata, bi lahko preprečili večino bolezni.«

Colorful DNA molecule. Concept image of a structure of the genetic code. 3D illustration of genetic code and science.
Foto: ktsimage iz iStock

Najobsežnejše modeliranje do zdaj

Gre za doslej najcelovitejši modelni izračun, koliko primerov Alzheimerjeve bolezni in demence v populaciji je mogoče pripisati pogostim različicam gena APOE. Raziskovalci so združili podatke štirih velikih kohortnih študij, ki so skupaj zajemale več kot 450.000 udeležencev.

Pomembna prednost analize je bila, da so prvič lahko kot izhodiščno skupino uporabili posameznike z dvema kopijama ε2 – redko, a nizko-rizično kombinacijo. To je omogočilo natančnejšo primerjavo z drugimi genetskimi profili.

Na podlagi teh izračunov so ocenili, da med 72 in 93 odstotkov primerov Alzheimerjeve bolezni ne bi nastalo brez prispevka alelov ε3 in ε4. Približno 45 odstotkov vseh primerov demence naj bi bilo prav tako povezanih z delovanjem gena APOE.

Razlike med posameznimi analiziranimi študijami so izhajale predvsem iz različnih načinov diagnosticiranja – nekatere so temeljile na kliničnih zapisih, druge na nevroslikovnih dokazih amiloidnih oblog ali drugih merilih. Kljub tem razlikam skupni sklep ostaja: gen APOE je verjetno odgovoren za vsaj tri četrtine primerov Alzheimerjeve bolezni.

3d illustration of the human brain with alzheimer’s disease - dementia
Foto: Lars Neumann iz iStock

Nove možnosti za razvoj zdravil

Ugotovitve raziskovalcev nakazujejo, da bi moral APOE postati ena osrednjih tarč pri razvoju novih terapij. V zadnjih letih je prišlo do velikih prebojev na področju genskega urejanja in genskih terapij, kar odpira nove možnosti za neposredno zmanjšanje genetskega tveganja.

Dr. Williams pojasnjuje: »V zadnjih letih smo dosegli velik napredek pri genskem urejanju in drugih oblikah genskega zdravljenja. Genetsko tveganje nas usmerja tudi k fiziološkim procesom, na katere lahko vplivamo z bolj klasičnimi zdravili. Poseganje v gen APOE ali v molekularno pot med genom in boleznijo ima velik in verjetno podcenjen potencial.«

3D illustration of a DNA molecule with sparkling effects symbolizing complexity and genetic diversity. Futuristic concept of genomics, precision medicine, and computational life sciences.
Foto: TanyaJoy iz iStock

Genetika ni edini dejavnik

Kljub močni povezavi APOE ni edini vzrok bolezni. Tudi med posamezniki z dvema kopijama ε4, ki predstavljajo najvišjo rizično skupino, vseživljenjsko tveganje za Alzheimerjevo bolezen ostaja pod 70 odstotki. »Večina ljudi z genetskimi dejavniki tveganja, kot sta ε3 in ε4, v običajni življenjski dobi ne razvije demence,« poudarja dr. Williams. »V igri so zapletene interakcije z drugimi genetskimi in okoljskimi dejavniki.«

Drugi strokovnjaki opozarjajo, da je mogoče velik delež primerov demence preprečiti ali vsaj odložiti z obvladovanjem spremenljivih dejavnikov tveganja – kot so kajenje, povišan holesterol, telesna neaktivnost, socialna izolacija in nezdrav življenjski slog. Nekatere analize kažejo, da bi bilo mogoče s sistematičnim ukrepanjem na teh področjih preprečiti ali odložiti do polovico primerov demence.

Kot zaključuje dr. Williams: »Pri kompleksnih boleznih, kot je Alzheimerjeva, obstaja več poti za zmanjšanje tveganja. Ne smemo prezreti dejstva, da brez prispevka alelov ε3 in ε4 večina primerov Alzheimerjeve bolezni ne bi nastala – ne glede na druge dejavnike. A hkrati moramo raziskovati vse možnosti za zmanjšanje tveganja.«

Top 10 Alanya: najlepše destinacije v Turčiji

0

Alanya je ugodna turška destinacija, ki vabi s svojimi all-inclusive hoteli neposredno ob peščeni plaži Kleopatra. Mesto se nahaja v regiji, kjer se stikajo antična zgodovina, divja narava gorovja Taurus, turkizno morje in vsakdanje turško življenje. Poleg mestnih znamenitosti ponuja izjemno veliko izletov v okolico – od kanjonov in jam do starodavnih mest in tradicionalnih vasi. Če si želite na dopustu zgolj sprostitve bodo tudi hoteli ob plaži z bazeni, koktajli in masažami povsem izpolnili cilj. Vseeno pa si preberite, katere destinacije in znamenitosti v bližini so vredne ogleda.

Grad Alanya (Kalesi)

Trdnjava Alanya je prepoznavni znak mesta in ena najbolje ohranjenih srednjeveških utrdb v Turčiji. Leži na visokem polotoku, ki se dviga nad morjem in ponuja razglede na obe mestni plaži ter gorovje Taurus v ozadju. Obzidje je dolgo več kot 6 kilometrov, znotraj pa se skriva več zgodovinskih plasti – od helenističnega obdobja do Osmanskega cesarstva. Priporočljivo je, da si vzamete vsaj pol dneva, saj območje ni majhno. Poleg gradu boste raziskovali ostanke cistern, stare hiše, majhne čajnice in razgledne točke, kjer se je vredno ustaviti. S seboj ne pozabite vzeti fotoaparata in nekaj denarja za kako malenkost z bazarja, pijačo ali prigrizek. Obujte dobre čevlje, saj so poti kamnite in neravne. Najlepši čas za obisk je pozno popoldne, ko vročina popusti in se mesto obarva v zlato svetlobo.

Gondola (Alanya Teleferik)

Do vrha polotoka, kjer se nahaja grad, se lahko zapeljete z žičnico, avtom, taksijem ali peš, če si za pot vzamete več časa. Pešpot je slikovita, vendar strma in vroča v poletnih mesecih. Vožnja z gondolo je vsekakor več kot le prevozno sredstvo, saj poteka visoko nad mestom in ponuja prelepe razglede. Povratna vozovnica stane približno 10 evrov po osebi. Pozorni bodite na obratovalni čas gondole, da se na vrhu ne boste predolgo zadržali (potem se boste prisiljeni vrniti s taksijem).

Cable car to fortress over Cleopatra beach in Alanya, Turkey
Foto: Vladislav Zolotov iz iStock

Rdeči stolp (Kızıl Kule)

Rdeči stolp je še en simbol Alanye in eden najprepoznavnejših objektov na turški rivieri. Zgrajen je bil v 13. stoletju za obrambo pristanišča in je danes izjemno dobro ohranjen. Ime je dobil po rdeči opeki, iz katere je zgrajen. Stolp je visok približno 33 metrov in ima pet nadstropij, do vrha pa vodi strmo spiralno stopnišče. V notranjosti se nahaja manjši muzej o pomorski zgodovini mesta, na vrhu pa vas pričaka lep razgled na pristanišče in obzidje. Vstopnina je ugodna, obisk pa lahko brez težav združite s sprehodom po pristanišču ali ogledom stare ladjedelnice. Priporočljivo je, da pridete zgodaj dopoldne ali pozno popoldne, saj je stolp majhen in se hitro segreje. Če vas zanima zgodovina Alanye, je to ena najbolj dostopnih in poučnih točk.

Panoramic view of the harbor of Alanya on a beautiful summer day. Alanya, Turkey . High quality photo
Foto: Aleh Varanishcha iz iStock

Pristanišče Alanya (Alanya Limanı)

Pristanišče je srce sodobne Alanye in prostor, kjer se srečajo turizem, lokalno življenje in sproščeni večerni sprehodi. Čez dan je to izhodišče za ladijske izlete, zvečer pa se območje spremeni v živahno promenado z restavracijami, bari in stojnicami. Pristanišče je zelo urejeno, primerno tudi za sprehod z otroki. Obisk je lep ob sončnem zahodu, ko se osvetlita Rdeči stolp in obzidje. Cene v restavracijah so tu nekoliko višje kot drugje v mestu, vendar še vedno razumne.

Plaža Kleopatra

Plaža Kleopatra velja za eno najlepših plaž v Turčiji in je znana po drobnem, skoraj zlatem pesku ter čisti vodi. Če verjamete legendi, naj bi se tu kopala sama Kleopatra, ki je obalo dobila v dar. Plaža je dolga več kilometrov, urejena in primerna za plavanje. Pomembno je vedeti, da globina hitro narašča: otroci, gibalno ovirani in slabši plavalci morajo biti torej posebej previdni. Ležalniki in senčniki so večinoma plačljivi, vendar obstajajo tudi brezplačna območja. V bližini plaže je veliko kavarn in restavracij, prav tako javne prhe in sanitarije. Plaža je zelo priljubljena, zato je v sezoni precej zasedena. Če želite mir, pridite zgodaj zjutraj ali se sprehodite nekoliko dlje proti zahodu.

Jama Damlataş

Jama Damlataş se nahaja tik ob plaži Kleopatra in je ena najbolj dostopnih naravnih znamenitosti v mestu – obiščete jo namreč peš in ne potrebujete posebnih rezervacij, prevozov ali druge logistike. Odkrita je bila leta 1948 in je znana po stalni temperaturi okoli 22 °C ter visoki vlažnosti. Posebnost jame je zrak, ki naj bi blagodejno vplival na ljudi z dihalnimi težavami, predvsem astmo. Obisk traja le 20 do 30 minut. Notranjost relativno majhne jame krasijo stalaktiti in stalagmiti. Vstopnina je simbolična. Jama je dobra izbira za kratek obisk, zlasti v vročem dnevu, ko potrebujete osvežitev. Ne pričakujte pa velike jame v slogu Postojnske jame ali Škocjanskih jam.

Kanjon Sapadere

Kanjon Sapadere je ena lepših naravnih znamenitosti v okolici Alanye in popoln kontrast mestnemu vrvežu. Nahaja se približno 40 kilometrov od mesta in je dostopen z avtom ali organiziranim izletom. Lesene sprehajalne poti vodijo skozi sotesko mimo slapov, tolmunov in strmih skalnih sten. Pot je dobro urejena in varna, vseeno pa obujte športne čevlje, saj so tla pogosto mokra. V poletnih mesecih je voda zelo hladna in osvežujoča. V bližini kanjona so tradicionalne restavracije, kjer strežejo sveže postrvi. Če želite videti bolj zeleno, manj turistično plat regije, je Sapadere odlična izbira za dnevni izlet. Najboljši čas za obisk je spomladi ali zgodaj poleti, ko je vodostaj višji.

Sapadere canyon with wooden paths and cascades of waterfalls in the Taurus mountains near Alanya, Turkey. High quality photo
Foto: Tatiana Dyuvbanova iz iStock

Reka Dim in restavracije na vodi

Dolina reke Dim je izjemno priljubljena med domačini in turisti, zlasti poleti. Posebnost so restavracije, zgrajene neposredno nad reko, s platformami in blazinami tik nad hladno vodo. Hrana je preprosta, a sveža, ambient pa unikaten. To je idealen kraj za pobeg pred vročino. Da se nekoliko izognete gneči, je priporočljiv obisk med tednom.

Jama Dim (Dim Mağarası)

Jama Dim je ena največjih jam v regiji in leži visoko nad dolino reke Dim. Do nje vodi slikovita cesta z razgledi. Jama je dolga več kot 360 metrov in ima dobro urejene poti ter osvetlitev. Obisk je nekoliko bolj zahteven kot pri jami Damlataş, vendar še vedno primeren za večino obiskovalcev. V notranjosti boste videli impresivne kapnike in podzemno jezero. Temperatura je prijetno nizka, zato je obisk idealen v vročih mesecih. Združite ga lahko z obiskom doline Dim, saj sta lokaciji blizu. Obisk je priporočljiv v dopoldanskem času, ko je manj gneče.

Slapovi Manavgat

Slapovi so priljubljena izletniška točka, približno uro vožnje od Alanye. Čeprav slapovi niso zelo visoki, je okolica lepo urejena, z mostovi in sprehajalnimi potmi. Gre za enostaven, nezahteven obisk. V bližini so številne trgovinice in restavracije. Po obisku slapov si oglejte še mesto Manavgat in tržnice. Gre za klasično turistično točko, a vseeno prijetno za kratek postanek.

Kaj morate vedeti pred odhodom?

Alanya je varna in zelo turistična destinacija. Seveda pa spoštujte lokalno kulturo, zlasti pri obisku verskih ali podeželskih območij. Poleti so temperature zelo visoke, zato načrtujte aktivnosti zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Pozimi in zgodaj spomladi so cene dosti nižje, je pa res, da nekatere vodne atrakcije (plavanje v morju ali obisk vodnih parkov) takrat ne pridejo v poštev. Tudi restavracije ob reki Dim se odprejo šele poleti. Pred odhodom poskrbite za SIM kartico, sicer boste napako drago plačali. Čeprav ima Turčija svojo denarno valuto, je ponekod mogoče plačati tudi z evri, pogosto pa sprejemajo tudi kartico. Vseeno se splača zamenjati vsaj nekaj gotovine, ki vam bo prav prišla na izletih v odročne vasice in na lokalnih tržnicah. Za obisk Turčije prebivalci Republike Slovenije ne potrebujejo vizuma, potreben pa je potni list.

10 Things NOT to do in TURKEY - MUST SEE BEFORE YOU GO!

Če si želite zanimivega in sproščujočega doživetja, preizkusite turški hamam. Gre za poseben »obred«, ki vključuje savno, umivanje s peno, masažo, peeling … Za podobno doživetje bi pri nas plačali vsaj trikrat toliko (seveda pa v Sloveniji hamama sploh ne poznamo). Okusna je tudi hrana, ki jo ponujajo na ulicah Alanye: od kebaba, morskih dobrot, baklav, sladoleda, do okusov, prilagojenih turistom: suši, steaki, italijanska kulinarika. Ob plaži povsod strežejo tudi smutije in sadne sokove, ki vam jih sveže pripravijo iz izbranega sadja. Mamljive so tudi trgovine s čevlji in oblačili, ki izdelke (pogosto celo kopije znanih blagovnih znamk) ponujajo po smešno nizkih cenah: pulover za 10 evrov, čevlji za 8 evrov, »prestižna« ura za 20 evrov – sami presodite, ali je nakup upravičen …

Does Turkey have the BEST DESSERTS in the World?! 🇹🇷

Klavrne novice – alkohol poskusila že skoraj polovica 13-letnikov

0

V Sloveniji se 18. februarja začenja vseslovenska pobuda 40 dni brez alkohola, ki letos poteka že 21. leto zapored. Do 4. aprila 2026 bo pod geslom Korak k človeku nagovarjala posameznike, družine in skupnosti k razmisleku o odnosu do alkohola – ter k odločitvi za spremembo. Nosilec akcije je Slovenska Karitas skupaj s številnimi partnerji, med njimi Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Letošnji ambasador je zdravnik David Zupančič.

Akcija ni zgolj poziv k začasni odpovedi alkoholu, temveč priložnost za globlji premislek: kakšno mesto ima alkohol v našem vsakdanu, kako vpliva na naše telo, odnose in družbo kot celoto? Vsak dan brez alkohola je lahko korak k boljšemu zdravju, večji notranji stabilnosti in odgovornejši skupnosti.

Alkohol je tihi spremljevalec vsakdana

Podatki kažejo, da alkohol v Sloveniji ostaja eden največjih javnozdravstvenih izzivov. Je med najbolj razširjenimi psihoaktivnimi snovmi in pomembno prispeva k bremenu bolezni, prezgodnji umrljivosti ter socialnim in ekonomskim posledicam.

Po podatkih NIJZ odrasel prebivalec Slovenije v povprečju letno popije okoli 10,4 litra čistega alkohola. Kar 44 odstotkov odraslih med 18. in 74. letom pije tvegano ali škodljivo. Znanstveni dokazi pa so jasni: varna meja pitja alkohola ne obstaja – že majhne količine povečujejo tveganje za številne bolezni.

Alkohol je povezan z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ga uvršča med najpomembnejše dejavnike tveganja za breme bolezni in prezgodnjo umrljivost. Dokazano povzroča sedem vrst raka, med drugim raka dojk, debelega črevesa in danke, jeter ter ustne votline in žrela. V Sloveniji lahko približno 600 novih primerov raka letno pripišemo prav rabi alkohola.

Leta 2024 je zaradi neposredno alkoholu pripisljivih vzrokov umrlo 842 ljudi – skoraj polovica še pred 65. letom starosti.

Poseben vpliv na mlade

Alkohol ima še posebej škodljiv vpliv na otroke in mladostnike, saj razvoj možganov poteka vse do približno 25. leta starosti. Kljub pozitivnim trendom zmanjševanja pitja med mladimi ostaja zaskrbljujoče dejstvo, da se z alkoholom srečajo zelo zgodaj.

Raziskava HBSC (Health Behaviour in School-Aged Children), ki jo je leta 2024 izvedel NIJZ, kaže, da je alkohol že poskusilo več kot 20 odstotkov 11-letnikov in kar 46 odstotkov 13-letnikov.

Korak k človeku

Ob začetku akcije Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, poudarja: »Na Ministrstvu za zdravje akcijo 40 dni brez alkohola prepoznavamo kot dragoceno priložnost za razmislek o tem, kakšno vlogo ima alkohol v naših življenjih in kakšne posledice pušča – ne le na posamezniku, temveč tudi v družini in družbi. Znanstveni dokazi jasno kažejo, da varna meja pitja alkohola ne obstaja. Alkohol ima pomemben vpliv na naše telesno in duševno zdravje, saj prispeva k nastanku številnih bolezni. S sloganom Korak k človeku želimo spodbuditi sočutje, odgovornost in skrb za zdravje – do sebe in do drugih. Vsak korak šteje.«

Prav to je bistvo letošnje pobude: ne gre za prepoved ali moraliziranje, temveč za sočutje – do sebe in drugih. Za odločitev, da vsaj za 40 dni stopimo korak bližje človeku. In morda pri tem odkrijemo, da je življenje brez alkohola lažje, bolj jasno in bolj povezano, kot smo si predstavljali.

Slišati jasno in brez kompromisov

0

Zvok je pogosto tisti element, pri katerem odprte slušalke sklepajo kompromise. Huawei FreeClip 2 jih ne! Njihova zvočna zasnova je bila temeljito nadgrajena, od osnovne akustike do inteligentne obdelave zvoka, z enim ciljem. Zagotoviti čist, uravnotežen in prepričljiv zvok v vseh okoliščinah.

V središču te izkušnje je kombinacija naprednih akustičnih algoritmov in povsem novega zvočnega gonilnika z dvojno membrano. Rezultat je globlji bas, boljša prožnost nizkih tonov in bogatejša zvočna slika. Glasba zveni bolj dinamično, udarci so natančnejši, detajli pa izrazitejši, ne glede na žanr ali okolje.

Tehnologija, ki razmišlja namesto vas

Odprta zasnova slušalk zahteva precej več kot klasični modeli. Ker zvok ne potuje neposredno v ušesni kanal, mora elektronika opraviti več dela, da zagotovi jasnost glasbe in razumljivost govora. Huawei FreeClip 2 so zato opremljene z zmogljivim procesorjem, ki skrbi za zvok ter optimalno delovanje baterije ter je desetkrat zmogljivejši od predhodnika.

To omogoča sprotno in inteligentno obdelavo zvočnih signalov, tako pri poslušanju glasbe kot pri klicih. Slušalke v realnem času zaznavajo hrup v okolici in samodejno prilagajajo glasnost ter ravni govora, da zvok ostane jasen in naraven, ne glede na to, ali ste doma, na ulici ali na javnem prevozu.

Kot prve Huawei slušalke z vgrajenim procesorjem z nevronsko enoto umetne inteligence FreeClip 2 dosegajo impresivno računsko moč 51,2 GOPS. V kombinaciji z novim gonilnikom in prilagodljivo odprto zvočno zasnovo sistem prepozna način nošenja in spremembe v okolju ter sproti optimizira poslušanje. Rezultat je dosledno čist zvok v vsaki situaciji.

Dvojna membrana za močnejši in bogatejši zvok

Srce zvočne nadgradnje je povsem nov gonilnik z dvojno membrano in dvojnim magnetnim sistemom. V praksi to pomeni, da v zelo majhnem prostoru delujeta dve zvočni površini hkrati. Kot bi imeli dva gonilnika v enem. Takšna zasnova učinkovito podvoji zvočno energijo. V primerjavi s prejšnjo generacijo za kar 100 odstotkov. To opazimo predvsem pri basu, ki je globlji, bolj čvrst in bolj nadzorovan.

Pri glasbi z izrazitim ritmom in močnimi udarci, kot so rock, jazz ali R&B, pridejo te prednosti še posebej do izraza. Prehodi med nizkimi in visokimi frekvencami so mehkejši, zvok pa bolj naraven in uravnotežen. Glasba ni le glasnejša, temveč tudi bolj polna in živa.

Pametna glasnost in jasnejši govor

Huawei FreeClip 2 nenehno spremljajo raven hrupa v okolici in temu sproti prilagajajo glasnost. Na prometni ulici, v nakupovalnem središču ali v kavarni se zvok samodejno okrepi, da ostane razumljiv. Ko se vrnete v tišje okolje, se glasnost znova zniža na prijetno raven.

Posebna pozornost je namenjena človeškemu glasu. V zelo hrupnih okoljih, na primer na podzemni železnici, slušalke aktivirajo prilagodljivo izboljšavo govora. Glasovi v zvočnih knjigah, videih ali klicih postanejo jasnejši in bolj izpostavljeni, brez potrebe po ročnem nastavljanju.

Usmerjen zvok, ki ostane vaš

Ena največjih skrbi pri odprtih slušalkah je uhajanje zvoka. Huawei FreeClip 2 to rešujejo z inovativnim sistemom povratnih zvočnih valov v akustičnih modulih. Slušalke oddajajo obratne zvočne valove skozi zadnjo komoro in simetrične zračne odprtine, ki izničujejo zvok, ki bi se sicer širil stran od uporabnika.

Tako je zvok usmerjen neposredno k vam, okolica pa ga zazna bistveno manj. Vaša glasba in pogovori ostanejo bolj zasebni, kar je še posebej pomembno v mirnih prostorih. V kombinaciji s prilagodljivo glasnostjo sistem v tišini samodejno dodatno zmanjša glasnost in tako še okrepi občutek diskretnosti.

Klici, ki ostanejo jasni tudi v hrupu

Za sodobno uporabo je kakovost klicev ključna. Huawei FreeClip 2 so opremljene s tristopenjskim sistemom mikrofonov za odpravljanje šumov, ki deluje skupaj z naprednimi večkanalnimi algoritmi DNN. Slušalke inteligentno prepoznajo hrup v okolici in poskrbijo, da sta tako vaš glas kot sogovornikova beseda jasno razumljiva.

Zmogljiv procesor dodatno izboljšuje človeški glas glede na vsebino, ki jo poslušate, in raven hrupa okoli vas. Algoritmi imajo kar devetkrat več parametrov kot v prejšnji generaciji, kar omogoča natančnejše ločevanje glasu od okolice in ohranjanje več naravnih glasovnih podrobnosti.

Rezultat so klici, ki ostanejo jasni tudi v kompleksnih in glasnih okoljih. Brez ponavljanja stavkov, brez dvigovanja glasu in brez občutka, da tehnologija ovira pogovor.

Ravno tako ni odveč dodati, da Huawei FreeClip 2, ki po videzu bolj spominjajo na nakit kot na slušalke, brez težav povežete s telefoni, na katerih tečeta operacijska sistema iOS ali Android!

Ta lastnost lahko odloči, ali žival v naravi preživi ali umre

0

Znanstveniki vse pogosteje ugotavljajo, da pri reševanju ogroženih vrst ni pomembno le, koliko živali preselimo v naravo, temveč tudi kakšne so njihove osebnosti. Razlike v pogumu, družabnosti ali previdnosti lahko odločilno vplivajo na to, ali posameznik – in skupina kot celota – v novem okolju preživi.

Ko značaj odloča o usodi

V Braziliji so raziskovalci pred ponovno naselitvijo beloustnih pekarijev spremljali njihovo vedenje v ujetništvu. Merili so agresivnost, družabnost in raziskovalno vedenje ter ugotovili, da imajo živali izrazite in stalne osebnostne lastnosti. Eden od samcev, samotarski in zadržani Naruto, je po izpustu v naravo pogosteje zapuščal skupino. Čeprav je s tem pomagal širjenju tropa, ga je osamljenost najverjetneje stala življenja, saj je postal lahek plen plenilcev. Preostali, bolj povezani pekariji so se obdržali in se celo razmnožili.

Mešanica osebnosti kot prednost

Raziskava je pokazala, da so za uspešno ponovno naselitev potrebne raznolike osebnosti. Drznejši posamezniki pomagajo raziskovati okolje, bolj socialni pa skrbijo za varnost in povezanost skupine. Podobne ugotovitve prihajajo tudi iz drugih projektov, od lisic in papig do želv in volkov. V nekaterih okoljih so drznejše živali uspešnejše, drugje preživijo dlje bolj plašne.

Nova smer v varstvu narave

Čeprav osebnostnih testov v naravi pogosto ni mogoče izvajati, se zavest o pomenu vedenja krepi. Strokovnjaki poudarjajo, da razumevanje individualnih razlik lahko izboljša uspeh varstvenih ukrepov, še posebej pri majhnih populacijah, kjer šteje vsak posameznik. Osebnost živali tako postaja pomemben, a doslej pogosto spregledan dejavnik pri ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Kaj je Grammarly in ali res deluje?

Med vsemi orodji umetne inteligence je Grammarly tisti, ki ga lahko uporabljate vsak dan. Pri pisanju akademskih člankov, poslovnih emailov, sporočil, poročil in raziskovalnih nalog ter celo objav na instagramu.

Grammarly namreč zmore dosti več kot »autocorrect« na tipkovnici in »spell-checker« v Wordu. Še zdaleč ni namenjen le odpravljanju osnovnih slovničnih napak. Preberite si, kje vse vam Grammarly lahko pomaga in kako začeti z njegovo uporabo.

Zakaj Grammarly ni le običajen »spell-checker«?

Grammarly je programska rešitev, ki uporablja umetno inteligenco za analizo besedila v angleščini. Ko pišete – bodisi v brskalniku, Wordu ali neposredno v njihovi spletni aplikaciji – sistem v ozadju preverja pravopis, slovnico, stavčno strukturo in slog. Če zazna napako ali možnost izboljšave, vam jo označi in predlaga popravek. Vi pa se odločite, ali ga boste sprejeli. Urejevalniki besedil danes že vključujejo preverjanje črkovanja in odpravo napak – a se z Grammarly ne morejo primerjati.

Razlika je predvsem v globini analize. Grammarly ne preverja le napačno zapisanih besed, temveč tudi nepravilno rabo časov, nejasne stavčne strukture, ponavljanje izrazov in celo ton sporočila. Če na primer napišete email, vam lahko namigne, da delujete preostro ali premalo samozavestno. To je še posebej koristno v poslovnem okolju, kjer je vtis, ki ga ustvarite z zapisanim, izjemno pomemben.

How to Use Grammarly

Funkcije, ki bodo spremenile vaš vsakdan

Glavna prednost Grammarly je, da vam besedil ni treba kopirati v ločeno aplikacijo, da bi odpravili slovnične napake. Deluje namreč kot integracija preko več kot 500.000 aplikacij: socialna omrežja, Google Docs, email, Word …

Grammarly bo samodejno preverjal slovnico in slog znotraj posameznih aplikacij ter vam omogočal takojšnje sprejemanje popravkov. Deluje tudi na telefonu, v brskalniku ali kot samostojna aplikacija. Nastavite lahko tudi želeni ton sporočila, kar prepreči, da bi bila raziskovalna naloga preveč »zabavna« sporočilo prijatelju iz Amerike pa diplomatsko.

Pogosto poleg popravka lahko kliknete tudi na več informacij o napaki, kjer vam Grammarly razloži ozadje in slovnično pravilo, ki ste ga v besedilu kršili. Za vse, ki jim angleščina ni materni jezik, je to koristen način, da se sproti učijo in izboljšujejo svoje znanje.

Zakaj tudi Grammarly ni perfekten?

Sliši se prelepo, da bi bilo res. In seveda ima tudi Grammarly svoje pomanjkljivosti oziroma omejitve. Še največja med njimi je, da deluje le za 6 različnih jezikov, med katerimi seveda ni slovenščine. Trenutno lahko Grammarly uporabljate za angleščino, francoščino, portugalščino, nemščino in italijanščino.

Pri njegovi uporabi se morate zavedati, da ni človeški lektor in ne razume vedno širšega konteksta, zlasti pri strokovnih ali zelo specifičnih besedilih. Včasih predlaga poenostavitve, ki sicer naredijo stavek bolj splošen, a hkrati odvzamejo del strokovne natančnosti. Če slepo sprejmete vse predloge, lahko vaše besedilo postane generično. Zato je smiselno, da orodje uporabljate kot pomočnika, ne kot avtoriteto.

Brezplačna ali premium različica?

Na voljo sta brezplačna in plačljiva različica. Brezplačna zadostuje za osnovno preverjanje slovnice in pravopisa, medtem ko plačljiva ponuja naprednejše slogovne analize, preverjanje plagiatorstva in dodatne funkcije za izboljšanje tona. Če redno pripravljate pomembne dokumente v angleščini, se vam lahko nadgradnja izplača. Ta stane 30 evrov mesečno, oziroma 12 evrov mesečno, če sklenete naročnino za eno leto. Če pa angleščino uporabljate le občasno, bo osnovna različica verjetno povsem dovolj.

Should You Pay for Grammarly Premium? Pros, Cons & Honest Verdict

 

Tvoja odločitev. Tvoja kariera. Tvoja prihodnost.

Zakaj se vse več mladih odloča za višjo šolo?

Odločitev o študiju po končani srednji šoli ni enostavna. Razmisliti moraš, kaj te veseli, kakšni so tvoji cilji in hkrati upoštevati vse, kar se dogaja okrog tebe. Višje strokovne šole to izbiro poenostavljajo. Pomembno pri izbiri pa je tudi dejstvo, da so višješolski diplomanti med najbolj zaposljivimi v terciarnem izobraževanju.

Zakaj višješolski študij?

Eden pomembnejših razlogov za izbiro višješolskega študija je visoka zaposljivost diplomantov. Višješolski diplomanti sodijo med najbolj iskane kadre znotraj terciarnega izobraževanja, saj delodajalci cenijo njihovo praktično znanje in pripravljenost na delo.

V višješolske programe se vpisujejo predvsem mladi, ki si želijo znanje uporabljati že med študijem. Dvoletni študij namreč vključuje kar 800 ur praktičnega izobraževanja v podjetjih, kar pomeni, da več kot polovico časa študenti preživijo v realnem delovnem okolju. Tako teorija hitro dobi smisel in uporabno vrednost.

Med praktičnim delom študija se študenti soočajo s konkretnimi izzivi podjetij, pri tem pa jih vodijo mentorji z bogatimi izkušnjami in strokovnim znanjem. Praksa je hkrati tudi priložnost za predstavitev delodajalcem, zato ni presenetljivo, da se veliko študentov zaposli prav v podjetjih, kjer so opravljali praktično usposabljanje.

Dodatno prednost višješolskega študija predstavlja možnost mednarodnih izmenjav. Del študija ali prakse je mogoče opraviti tudi v tujini, na primer v okviru programov, kot je Erasmus+. Takšna izkušnja študentom omogoča širjenje obzorij, pridobivanje novih znanj in razvoj kulturnih kompetenc, ki so vse bolj cenjene na globalnem trgu dela.

Višje strokovne šole tako ponujajo študij, ki povezuje znanje, izkušnje in konkretne karierne priložnosti že od prvega dne.

Široka paleta programov

Po vsej Sloveniji je kar 48 višjih strokovnih šol, ki ponujajo več kot 30 različnih študijskih programov: elektronika, informatika, mehatronika, medijska produkcija, fotografija, ekonomija, logistično inženirstvo, gradbeništvo, gostinstvo in turizem, varstvo okolja, strojništvo, lesarstvo, hortikultura, kozmetika… Morda svoj študijski program najdeš blizu doma, kar bistveno zmanjša tvoje stroške, ki bi jih sicer imel za bivanje drugje.

Študij traja dve leti, po zaključku pa pridobiš 6/1 izobrazbeno raven in 120 kreditnih točk, ki jih lahko uveljavljaš tudi pri nadaljnjem študiju.

Vsi višješolski programi so modularno zasnovani in kreditno ovrednoteni po enotnem kreditnem sistemu. Kreditni sistem omogoča študentom prehodnost med moduli in po končanem študiju uveljavljanje pridobljenih kreditnih točk v nadaljnjem izobraževanju.

POGOJ ZA VPIS je splošna ali poklicna matura. Kandidira lahko vsakdo z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom, če ima ob tem tri leta delovnih izkušenj in opravljen preizkus znanja iz slovenščine (oz. italijanščine ali madžarščine na narodnostno mešanih območjih) in matematike ali tujega jezika.

Pomembni datumi:

  • 1. prijavni rok: od 18. februarja do 18. marca 2026
  • 2. prijavni rok: od 21. avgusta do 27. avgusta 2026

Več informacij o študiju na višjih strokovnih šolah poišči na: www.skupnost-vss.si. Spremljaj nas tudi na facebooku: @skupnost.vss.

Cepivo, ki je norice v cepljeni populaciji skoraj izbrisalo

0

Norice oziroma vodene koze so zelo nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus varicella zoster. Čeprav jih mnogi še vedno dojemajo kot nenevarno bolezen otroštva, izkušnje iz pediatričnih ambulant kažejo drugačno sliko. Norice lahko potekajo z zapleti, ki zahtevajo tudi bolnišnično zdravljenje, obenem pa močno posežejo v vsakdan družin in delovno življenje staršev.

Pomemben mejnik pri obvladovanju bolezni v Sloveniji je bila uvedba rednega cepljenja proti noricam januarja lani. Cepivo je od takrat na voljo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja za otroke, rojene februarja 2024 in kasneje, in se izvaja v sklopu rutinskega programa cepljenja.

Izkušnje iz ambulante v Kamniku

V ambulanti dr. Baš, dr. med., specialista pediatrije, v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik opažajo izjemno pozitiven odziv staršev na možnost cepljenja proti noricam. Kot poudarja, je cepivo varno in zelo učinkovito, zanimanje zanj pa se iz meseca v mesec povečuje.

»V naši ambulanti starši cepljenje proti noricam sprejemajo z navdušenjem. Povpraševanja je veliko več, starši pa pogosto poudarjajo, da jim veliko pomeni, ker je cepivo krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ker cepljenje poteka brez dodatnih obiskov ambulante,« pojasnjuje dr. Baš.

Cepljenje namreč poteka hkrati s cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek otrok prejme med 11 in 18 meseci starosti, drugi pa pri treh letih. Takšna organizacija pomeni manj logističnih obremenitev za starše in boljšo precepljenost otrok.

»Precepljenost se povečuje in lahko rečemo, da cepljenje proti noricam postaja že kar utečena praksa v naši ambulanti,« dodaja.

Zapleti niso redkost

Čeprav večina otrok norice preboli brez hujših posledic, izkušnje iz prakse kažejo, da zapleti niso redki. V kamniški ambulanti so v zadnjem obdobju obravnavali tudi hujše primere: »V zadnji triadi 2025 smo obravnavali otroka, ki je zaradi bakterijske superinfekcije potreboval bolnišnično zdravljenje, en otrok pa je potreboval obravnavo pri okulistu zaradi zapletov z očesno veznico,« opozarja dr. Baš.

Norice lahko povzročijo okužbe kože, pljučnico, okužbe krvi, v redkih primerih pa tudi kasnejši razvoj pasovca. Po preboleli bolezni je imunski sistem pogosto začasno oslabljen, kar pomeni večjo dovzetnost za druge okužbe.

Zakaj se starši odločajo tudi za cepljenje sorojencev

Posebej zanimiv je podatek, da se številni starši odločijo za cepljenje tudi starejših sorojencev, čeprav je cepivo zanje samoplačniško: »Veliko staršev se zavestno odloči, da cepi tudi sorojence, saj želijo preprečiti težji potek bolezni in morebitne zaplete,« pojasnjuje dr. Baš.

Pri noricah se namreč sorojenci skoraj praviloma okužijo eden za drugim. To pomeni več tednov nege, torej daljšo odsotnost starša z delovnega mesta ter posledično obremenitve za družino in delodajalce. Sedem do štirinajst dni trajajoča izolacija lahko hitro postane resen organizacijski in finančni izziv.

Skoraj popolna zaščita

Cepivo proti noricam nudi zelo visoko raven zaščite. Že prvi odmerek zagotavlja od 93 do 97 odstotkov učinkovitosti, z dvema odmerkoma pa je zaščita skoraj popolna. Države, ki so cepljenje uvedle že pred leti, poročajo o izrazitem upadu obolevnosti. V Združenih državah Amerike se je število primerov zmanjšalo za kar 97 odstotkov.

Redno cepljenje ne ščiti le posameznega otroka, temveč zmanjšuje tudi širjenje virusa v skupnosti. Manj izbruhov v vrtcih in šolah pomeni več stabilnosti za družine in manj nepredvidenih prekinitev vsakdanjega življenja.

Izkušnje iz ambulante v Kamniku jasno kažejo, da cepljenje proti noricam ni le zdravstveni ukrep, temveč pomembna naložba v zdravje otrok, dobrobit družin in skupnosti.

Štiri slovenske univerze združile moči: od političnih strank zahtevajo teh 24 odgovorov

0

Pred prihajajočimi volitvami in oblikovanjem novega mandatnega obdobja so moč združile štiri slovenske univerze. Univerza v Ljubljani, Univerza na Primorskem, Univerza v Novi Gorici in Evro-sredozemska univerza EMUNI.

Rektorji in rektorica štirih univerz so oblikovali nabor ključnih razvojnih vprašanj, ki zahtevajo premišljene odgovore, strateško načrtovanje in trajno pozornost. Vprašanja se nanašajo na kakovost študija, stabilno financiranje, razvoj kadrov, raziskovalno odličnost, digitalno in trajnostno preobrazbo, internacionalizacijo ter širšo družbeno vlogo univerz.

Prejete pisne odgovore vseh političnih strank bodo objavili na svojih spletnih mestih, da bi študentkam in študentom, zaposlenim, strokovni javnosti ter vsem državljankam in državljanom omogočile jasen vpogled v stališča in zaveze političnih akterjev glede prihodnjega razvoja slovenskega visokega šolstva.

Vprašanja so poslali vsem političnim strankam, ki imajo v februarski raziskavi Barometer, ki jo za časnik Delo izvaja Inštitut Mediana, več kot en odstotek podpore.

Strateški razvoj visokošolskega in raziskovalnega prostora

  • Ali Slovenija vlaga dovolj javnih sredstev v visoko šolstvo in raziskave? Kakšen bi se vam zdel primeren odstotek BDP, ki ga naj država nameni za visokošolstvo?
  • Kdo naj pripravi usmeritve nacionalne strategije visokega šolstva za srednjeročno obdobje in odgovarja za njihovo uresničevanje, politika, univerze ali kdo tretji?
  • Kako bi naslovili razdrobljenost visokošolskega in raziskovalnega prostora v Sloveniji? Ali menite, da bi potrebovali večjo konsolidacijo ustanov?
  • Ali bi Slovenija potrebovala strateško odločitev o optimalnem številu visokošolskih ustanov (javnih in zasebnih) glede na velikost države? Nekatere stranke imate v svojih programih povečanje števila visokošolskih ustanov ali raziskovalnih organizacij – se vam zdi ob trenutnem številu le-teh v Sloveniji to nujno potrebno? Zakaj?
  • Ali podpirate vključevanje in aktivnosti slovenskih univerz v okviru evropskih univerzitetnih zvez? Bi zagotovili dodatna sredstva za slovenske univerze, ki so članice evropskih univerzitetnih zvez, za njihove aktivnosti v okviru teh zvez?

Financiranje visokošolskega sistema

  • Ali boste podprli predlagano povečanje evropskega proračuna za 10. okvirni program za raziskave na 175 milijard EUR in povečanje financiranje programa Erasmus+ s 40 na 60 milijard EUR?
  • Univerze v članicah EU večinoma porabijo okoli 60 % svojih sredstev za plače zaposlenih, slovenske javne univerze pa porabimo več kot 80 % svojega proračuna za plače. Kako bi naslovili to težavo?
  • Menite, da bi bilo koristno v Sloveniji uvesti dodatno financiranje najboljših univerz, kot je praksa v številnih evropskih državah?
  • Tako pri pripravi novega plačnega sistema kot pri spremembah kolektivne pogodbe za visoko šolstvo vodstva univerz nismo bila vključena niti obveščena o pogajanjih, ki so prinesla nove finančne obveznosti, izpogajane s sindikati. Vlada se s sindikati dogovori o dodatnih obveznostih, univerze pa smo nato postavljene pred dejstvo, da moramo zagotoviti sredstva za njihovo pokritje, brez zagotavljanja dodatnih virov. Menite, da je tak način ustrezen, ali boste, če boste v vladi, zagotovili, da bodo univerze v takšna pogajanja vključene, o njih pravočasno obveščene in tudi ustrezno financirane?
  • Ali boste v novi vladi ohranili samostojno ministrstvo za visoko šolstvo in znanost ali ga nameravate združiti z drugim resorjem? Če ga nameravate združiti – s katerim?

Kadri, dostop in mehanizmi za razvoj človeških virov

  • Menite, da imamo v Sloveniji realno oceno prihodnjih potreb po kadrih (do 2040)? Če ne, kako bi pristopili k vzpostavitvi zanesljivega sistema napovedovanja teh potreb?
  • Kako ocenjujete trenutne potrebe po visoko izobraženem kadru v Sloveniji in kako bi zagotovili ustrezno zapolnitev teh potreb na področjih, kjer kadrov primanjkuje?
  • Ali bi ponovno uvedli programa Mladi raziskovalci iz gospodarstva, ki je bil v preteklosti izjemno uspešen?
  • Kako ocenjujete vpliv trenutnega sistema upokojevanja na dostopnost delovnih mest za mlade raziskovalce in mlajše visokošolske učitelje? Bi bil potreben drugačen režim, ki bi omogočal sprostitev delovnih mest za mlade?

Študentska politika, mednarodna privlačnost in jeziki

  • Ali je glede na demografske trende v Sloveniji smiselno usmerjeno privabljati več tujih študentov (1., 2. in 3. stopnje) na slovenske univerze?
  • Bi bilo smiselno definirati regije iz katerih bi vabili študente? Če da, katere regije? Bi uvedli kakšne dodatne finančne spodbude, ki bi omogočale tujim študentom bivanje in študij v Sloveniji?
  • Kako ocenjujete idejo, da bi slovenske univerze izvajale del študijskih programov v tujem jeziku (ob zagotavljanju, da se večina programov izvaja v slovenskem jeziku), predvsem za področja, kjer bodo potrebe po kadrih v naslednjih letih največje? Bi podprli ustrezne zakonodajne spremembe, ki bi omogočale tudi več zaposlovanja vrhunskih tujih strokovnjakov?
  • Menite, da bi bil za Slovenijo koristen program doktorskega študija za tuje študentke in študente po vzoru japonskega modela štipendiranja tujih doktorskih študentk in študentov z jezikovno, kulturno in raziskovalno pripravo v prvem letu študija?
  • Kako boste zagotovili izboljšanje problematike študentskih nastanitev v Sloveniji?

Povezovanje akademije, gospodarstva, javne uprave in politike

  • Kako bi izboljšali povezovanje med univerzami in gospodarstvom? Imate v svojem programu kakšne predloge za spodbuditev velikih strateških razvojnih projektov sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom, ki jih v Sloveniji kronično primanjkuje?
  • Menite, da bi bilo smiselno oblikovati kapitalski sklad za vlaganja v univerzitetna odcepljena podjetja (spin off), morda kot skupni sklad vseh raziskovalnih organizacij? Če da, kako bi ga vzpostavili in kdo bi ga upravljal?
  • Bi podprli uvedbo svetovalcev za znanost na ravni vlade in posameznih ministrstev po vzoru številnih evropskih držav?
  • Menite, da bi se moral predsednik vlade redno srečevati z rektorji največjih univerz ali s predstavniki rektorske konference, kot je praksa v večini evropskih držav?
  • So univerze kot ustanove z največ intelektualnega potenciala v državi dovolj vključene v strateške odločitve na ravni države ali ne. Če menite da ne, kako bi to izboljšali. Če menite da ja, lahko na kratko pojasnite?

Začimba, ki vam uravna krvni sladkor: ta čas jo imate vedno doma

0

Običajno eno samo živilo v prehrani ne naredi velike razlike. A povsem običajna in cenovno ugodna začimba, in sicer cimet, lahko pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja. Do takega zaključka je prišla raziskava, ki je učinke cimeta v prehrani preučevala pri posameznikih s prediabetesom in debelostjo. 14-dnevno jemanje 4 gramov začimbe dnevno je pripeljalo do opaznih zmanjšanj vrhov krvnega sladkorja.

Zakaj je krvni sladkor pomemben?

Vrednosti krvnega sladkorja niso pomembne le za posameznike s sladkorno boleznijo. Krvni sladkor je namreč ključen, da se tekom dneva počutite polni energije, zbrani in uravnoteženi. Visoki vrhovi in nenadni padci vplivajo na vaše počutje, prehranske odločitve in dolgoročno metabolno zdravje. Ravno tu lahko pomaga cimet: na naraven način lahko uravna te hitre spremembe v krvnem sladkorju, ki sledijo obroku.

Cinnamon sticks and powder, studio shot, wood surface,
Foto: Derkien iz iStock

Kaj so glavne ugotovitve raziskave?

V raziskavi so ugotovili, da je jemanje cimeta močno znižalo 24-urne vrednosti glukoze, v primerjavi s placebom. Vrhovi krvnega sladkorja po obrokih so upadli za skoraj 19 odstotkov, medtem ko je narasla vrednost hormona GIP, ki telesu pomaga učinkoviteje uporabljati inzulin. Po obrokih so se znižale tudi koncentracije trigliceridov, kar nakazuje na potencialne ugodne učinke za srce.

Kako cimet vključiti v prehrano?

Čeprav s cimetom ne boste rešili slabe prehrane ali pozdravili sladkorne bolezni, lahko z rednim uživanjem telesu pomagate pri uravnavanju krvnega sladkorja. A ključno je, da je uživanje redno v zmernih količinah (v raziskavi 4 grami dnevno). Če redno zajtrkujete ovsene kosmiče ali kašo, dodajte žličko cimeta. Druga možnost je topel napitek, kot sta kava ali čaj, ki mu dodate cimet. Tudi v smuti ali jogurt, ki ga spijete za zajtrk ali po športni aktivnosti, lahko vmešate žličko cimeta. Začimbo lahko dodate tudi v pekovske dobrote, če jih radi pripravljate doma za sladko malico ali zajtrk. Izberite način, s katerim boste v že obstoječe prehranske navade uvedli le drobno spremembno, ki bo v najboljšem primeru dodatno izboljšala okus! No občasno si le privoščite tudi katero izmed spodnjih sladic, a ne skušajte se prepričati, da so te zgolj zaradi cimeta zdrave :).

6 Easy Cinnamon Roll Recipes