Tedenski horoskop: 16. – 22. februar 2026

0

Na začetku tedna, 17., nas čaka sončni mrk. To je izjemno močan mlaj, ki prinaša nenadne začetke in konce. Prav tako se 17. zgodi tranzit z Venero, ki nastopi le enkrat letno. S planetom ljubezni v znamenju zaljubljenih Rib se ljubezen in naklonjenost dvigneta na novo raven.

V globoke in sočutne vode se bomo popolnoma potopili 18., ko bo Sonce vstopilo v Ribe. Proti koncu tedna, 20., se prvič po 37 letih na nebu srečata Saturn – planet discipline, strukture in zrelosti – ter Neptun – planet idealizma, iluzije in zamegljenih meja. To obdobje se nanaša na raztapljanje meja in rušenje zidov. Aspekti Saturna in Neptuna krepijo kolektivni idealizem in tudi kolektivne blodnje. To je čas zarot in razočaranja, ko sta izčrpanost in izgorelost na vrhuncu.

Oven (21. marec – 19. april)

Kako deluješ in sodeluješ v svoji skupnosti? Seveda si aktiven, vendar si pripravljen prevzeti več odgovornosti ali celo vodstvo? Bodi pozoren na nove ljudi in priložnosti, ki prihajajo v tvoje življenje. Vstopaš v novo obdobje osebne odgovornosti, del katerega je tudi to, da si zgled drugim.

Mantra tega tedna: “Jaz.”

Bik (20. april – 20. maj)

Ta teden prinaša hitre in nepričakovane spremembe v tvoji karieri in javnem življenju. Čeprav bi moral uživati v teh vznemirljivih dogodkih, si hkrati pod stresom. Težko se zabavaš, če nimaš občutka, da imaš stvari pod nadzorom ali vpliva na dogajanje. V obdobju, ki prihaja, je pomembno vedeti, kdaj je čas za odločen korak in kdaj za sprostitev.

Mantra tega tedna: “Lahkotno.”

Dvojčka (21. maj – 20. junij)

Vstopaš v obdobje, ki ga zaznamujeta ustvarjanje svoje idealne skupnosti in iskanje prijateljev, ki podpirajo tvoje sanje. Ta teden se začne z nepričakovano priložnostjo za potovanje ali izobraževanje. Ne pozabi, to je šele začetek. Če ti primanjkuje navdiha, vzemi knjigo s police, obišči muzej ali načrtuj svoj idealen izlet oziroma sprostitveni oddih.

Mantra tega tedna: “Poleti.”

Rak (21. junij – 22. julij)

Ta teden prinaša nenadno priložnost za naložbo v nekaj. Naj bo to finančno ali na področju odnosov, počasi ugotavljaš, komu lahko zaupaš. Vstopaš v obdobje prevzemanja odgovornosti v službi in javnem življenju. Vedno si bil tisti, ki je kritiziral šefa, zdaj pa si šef ti.

Mantra tega tedna: “Odprto.”

Lev (23. julij-22. avgust)

Ta teden prinaša nove vpoglede v tvoje najbližje odnose. Ne glede na to, ali delaš korak naprej ali se razhajaš, te verjetno čakajo solze, a tudi katarza. Vstopaš v fazo, v kateri je pomembno, da svojo osebno rast jemlješ resno. Pomisli, kam bi šel, če bi ti nenadoma ponudili dopust. Na katerih področjih se želiš učiti in razvijati?

Mantra tega tedna: “Vzpon.”

Devica (23. avgust – 23. september)

Ta teden prinaša preboje in spremembe, tako v službi kot v vsakdanjem življenju. Obstaja priložnost, da se posvetiš sebi, pa tudi možnost, da se zapleteš v težave drugih. Vstopaš v obdobje, ki od tebe zahteva, da v vsakem odnosu skrbno premisliš, kaj daješ in kaj prejemaš.

Mantra tega tedna: “Deli.”

Tehtnica (23. september – 21. oktober)

Nepričakovana ustvarjalna ali romantična priložnost spremeni, kako si predstavljal, da bo potekal ta teden, mesec ali celo leto. Bodi pozoren na neumnosti in daj prednost temu, kar ti prinaša veselje. Vstopaš v obdobje, ki bo tvoje najbližje odnose še bolj povezalo in utrdilo. Kaj te vsakodnevno osrečuje?

Mantra tega tedna: “Ostalo.”

Škorpijon (22. oktober – 21. november)

Ta teden prinaša nenadne začetke in konce v tvojem domačem in družinskem življenju. Tvoji temelji se širijo, hkrati pa se od stvari in ljudi težko poslavljaš. Vstopaš v obdobje, ki te bo izzvalo, da si utiraš svojo pot tako profesionalno kot zasebno. Samo zato, ker je nekaj delovalo za nekoga drugega, še ne pomeni, da moraš tudi ti storiti enako. Sledi svoji poti.

Mantra tega tedna: “Naredi.”

Strelec (22. november – 21. december)

Izbruh komunikacije bo spremenil pot tega tedna. Morda boš spoznal nov kraj, novega znanca ali se preizkusil v novem športu. Vstopaš v obdobje, ko boš svoj odnos spremenil v ustvarjalnost in veselje, pri čemer boš podiral zidove in stvari jemal bolj resno.

Mantra tega tedna: “Smeh.”

Kozorog (22. december – 19. januar)

Ta teden prinaša nekaj nepričakovanih finančnih novic, ki te bodo usmerile, ali boš nadaljeval s trenutnim projektom ali ga zmanjšal. Način, kako porabljaš čas in denar, odraža tvoje vrednote, zato je ta teden pravi čas, da se osredotočiš na to, kar potrebuješ. Vstopaš v novo obdobje domačega in družinskega življenja. Naj tvoje vrednote določajo tvoje temelje.

Mantra tega tedna: “Vrednost.”

Vodnar (20. januar – 18. februar)

Ta teden je v tvojem znamenju mlaj in hkrati sončni mrk. To je čas, ki bi ga lahko poimenovali “nov mlaj, nov ti”. Tvoja podoba se spreminja in spoznavaš, da si lahko resnično karkoli želiš. Vstopaš v obdobje, ki bo spremenilo tvoje načine komunikacije, prijatelje in način preživljanja prostega časa. Začne se s tem, da si dovolj pogumen, da se pokažeš kot najbolj pristen jaz.

Mantra tega tedna: “Zaživi.”

Ribi (19. februar – 20. marec)

Ta teden bo zate morda mirnejši kot za druge okoli tebe, vendar je vpliv še vedno močan. Sončni mrk prinaša subtilen preboj, ki se ti lahko zgodi v sanjah. Morda pa opuščaš strah, ki nikoli ni bil zares utemeljen. Vstopaš v obdobje, ki bo spremenilo tvoj odnos do denarja in vrednot. Katere slabe potrošniške navade si pripravljen za vedno opustiti?

Mantra tega tedna: “Napolnjen.”

Retinal ali retinol: poznaš razliko?

0

Če bi obstajala ena sestavina, ki bi hkrati pomagala pri mozoljih, izboljšala teksturo kože, poskrbela za sijaj in še upočasnila prve znake staranja, bi jo zagotovo želeli v svoji rutini. Vitamin A je že dolgo znan kot ena najučinkovitejših sestavin v negi kože, a pogosto se zaplete pri izbiri. Retinol in retinal zvenita skoraj enako, a razlika med njima je večja, kot si morda mislite.

Kaj je retinol?

Retinol je oblika vitamina A, ki spada v skupino retinoidov. Njegova naloga je, da spodbuja obnovo kožnih celic in nastajanje kolagena, kar pomeni bolj gladko, enakomernejšo in bolj sijočo kožo. Deluje po tako imenovani poti pretvorbe. Ko ga nanesete na kožo, se najprej pretvori v retinal, nato pa še v aktivno obliko. Šele takrat začne resnično delovati, zato so rezultati običajno postopni.

Kaj je retinal?

Retinal ali retinaldehid je prav tako oblika vitamina A, vendar je že korak bližje aktivni obliki. V koži se mora pretvoriti le še enkrat, zato začne delovati hitreje kot retinol. To pomeni, da lahko rezultate opazite prej. Posebnost retinala je tudi njegova antibakterijska moč, zaradi česar je odlična izbira za kožo, nagnjeno k mozoljem in nečistočam.

acne, pores, skin
Foto: Kjerstin_Michaela iz Pixabay

Zakaj je retinal top izbira za mlado kožo?

Retinal pomaga uravnavati izločanje sebuma, zmanjšuje bakterije, ki povzročajo izbruhe, in hkrati izboljšuje teksturo kože. Čeprav je močnejši, ob sodobnih formulacijah ni nujno bolj dražeč. Ključ je v postopnem uvajanju in izbiri nizke koncentracije.

Kako uporabljati retinal ali retinol

Začni počasi. Uporabi ga zvečer, dva do trikrat na teden. Najboljša oblika so serumi, saj omogočajo natančno doziranje in učinkovito delovanje. Po nanosu vedno uporabi vlažilno kremo, ki bo kožo pomirila in okrepila kožno bariero.

Vitamin A poveča občutljivost kože na sonce. Zato je dnevna uporaba zaščitnega faktorja nujna, tudi če je oblačno. To ni priporočilo, temveč pravilo, če želiš lepe rezultate brez draženja.

Nega, ki deluje tudi na dolgi rok

Z retinalom ne rešujete le trenutnih težav, temveč tudi preventivno skrbite za prihodnost svoje kože. Pomaga preprečevati zgodnje znake staranja, ohranja gladkost in podpira zdrav, svež videz. Če želite rezultate brez nepotrebnega čakanja, je retinal zelo dobra izbira.

Stanje študentskih domov: Čakalne vrste, preseg povpraševanja in prenove …

0

Bodoči študenti se po vsej Sloveniji ne odločajo le o študijskih programih, temveč tudi o tem, kje bodo živeli. Kakšno pa je stanje s študentskimi posteljami v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem? Je prostora dovolj?

Največ gneče na Primorskem je v Kopru

Univerza na Primorskem razpolaga s štirimi študentskimi domovi in skupno 640 ležišči. V Kopru so študentom na voljo Študentski dom Čebelnjak, Študentski dom Barka in Študentski dom Prisoje, v Portorožu pa Študentski dom Korotan.

Poleg lastnih kapacitet univerza posreduje tudi pri namestitvi 813 študentov, ki bivajo v dijaško-študentskih domovih, zasebnih študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencioniranim ležiščem.

Kot je za STA pojasnil direktor študentskih domov Viljem Tisnikar, je pritisk na določene lokacije še posebej izrazit.

Cropped image of college students bringing their belongings in dormitory room
Foto: DragonImages iz iStock

»Največji presežek povpraševanja glede na razpoložljive kapacitete je za študentska domova Barka in Čebelnjak, ker sta najbližje centru Kopra, kjer se nahajajo štiri fakultete Univerze na Primorskem,« je povzel Tisnikar.

Dodal je, da zanimanje novincev za ti dve lokaciji večkratno presega razpoložljive zmogljivosti.

V domu Prisoje, kjer je 242 ležišč, so med ogledi zaznali veliko zanimanje dijakov. Kandidati, ki mesta ne dobijo pravočasno, se lahko uvrstijo na čakalno listo ali zaprosijo za subvencijo za bivanje pri zasebnikih. Za tuje študente je razpis ločen, v vseh domovih UP pa je zanje skupno na voljo 94 mest.

V Ljubljani povpraševanje za tretjino presega kapacitete

Podobna slika se kaže v prestolnici. V Študentskem domu Ljubljana poudarjajo, da zanimanje že dalj časa presega razpoložljive zmogljivosti.

»Že v preteklem študijskem letu je povpraševanje presegalo razpoložljive kapacitete za približno 30 odstotkov,« so izpostavili za STA.

V aktualnem razpisu je bilo na voljo 7029 subvencioniranih ležišč, do danes pa so prejeli 8888 vlog, kar pomeni 1859 prijav več od razpisanih mest. Kljub temu poudarjajo, da je proces vseljevanja in izseljevanja skozi leto zelo dinamičen. Postelje se sproščajo zaradi zaključka študija, odhodov na izmenjave ali drugih osebnih okoliščin, zato zapolnjevanje poteka neprekinjeno in skladno s prednostno listo.

Desetega februarja je bilo na prednostni listi še 287 študentov, vendar izkušnje kažejo, da so praviloma do konca študijskega leta vseljeni vsi. Lani je bil zadnji študent vseljen junija.

Študentski dom v Ljubljani
Študentski dom v Ljubljani Foto: fotoin on šd ljubljana

V Mariboru čakalne vrste zaradi obnove

Precej bolj umirjene razmere so na mariborski univerzi. V 17 domovih na lokacijah Gosposvetska, Tyrševa, Lent, Smetanova in Gorkega-Quadro je na voljo 2800 ležišč. Izrazitejšega pomanjkanja kapacitet ne opažajo.

V obdobju od 1. julija do 10. februarja so prejeli 1283 prošenj za sprejem in 1950 prošenj za podaljšanje bivanja.

»Trenutno je na čakalni listi 43 študentov, kar je izključno posledica obnove dveh študentskih domov,« so navedli na univerzi.

Večino prosilcev sicer vselijo med 15. septembrom in 1. oktobrom, preostale pa najkasneje do konca decembra.

Študentski dom v Mariboru
Študentski dom v Mariboru Foto: on sd-um

Korak bližje varnejšim opioidom: raziskava prinaša novo upanje

0

Bolečina je eden najpogostejših simptomov, ki spremljajo mnogo bolezni in stanj, ki težijo bolnike. Zato je razvoj varnejših protibolečinskih zdravil ena najpomembnejših nalog sodobne medicine. Opioidi sicer učinkovito lajšajo hude bolečine, vendar so hkrati povezani z resnimi tveganji. Lahko pride do razvoja tolerance, posledično odvisnosti in smrti zaradi predoziranja, saj opioidi vplivajo na dihalni center in lahko povzročijo depresijo dihanja.

Nova spoznanja o opioidih obetajo varnejše lajšanje bolečine

Medicina že dolgo stremi k odgovoru na vprašanje, kako učinkovito lajšati bolečino in se ob tem izogniti stranskim učinkom, ki jih imajo opioidi. Tega vprašanja so se lotili raziskovalci z medicinske fakultete USF Health, ki so dosegli pomemben napredek pri razumevanju delovanja novih opioidnih spojin v človeškem telesu. Njihove ugotovitve krepijo upanje, da bi bilo v prihodnosti mogoče razviti protibolečinska zdravila, ki bi učinkovito lajšala bolečino, ne da bi hkrati povzročala življenjsko nevarne stranske učinke, značilne za današnje opioide.

Najnovejši rezultati raziskav so bili 17. decembra objavljeni v reviji Nature. »Naš dolgoročni cilj je razumeti, kako opioidi delujejo, da bi lahko razvili varnejše možnosti zdravljenja kronične bolečine in učinkovitejše terapije za motnje, povezane z rabo opioidov,« je povedala vodilna avtorica raziskav dr. Laura M. Bohn, profesorica molekularne farmakologije in fiziologije ter višja prodekanja za temeljne in translacijske raziskave na Medicinski fakulteti USF Health.

Elderly woman wrapping her knee with her hand in the living room of her house. Arthritis, knee injury concept.
Foto: NoonBuSin iz iStock

Kako opioidi lajšajo bolečino in zakaj so nevarni

Raziskave se osredotočajo na eksperimentalne protibolečinske učinkovine, ki delujejo na tako imenovane μ-opioidne receptorje. Ti receptorji se nahajajo na živčnih celicah in ob aktivaciji zavirajo prenos bolečinskih signalov. Prav na tem mehanizmu temelji delovanje zdravil, kot so morfij, oksikodon in fentanil.

Toda hkrati aktivacija teh receptorjev sproži tudi nevarne stranske učinke. Med najresnejšimi je zaviranje dihanja, ki predstavlja glavni vzrok smrtnih primerov zaradi predoziranja z opioidi. Poleg tega dolgotrajna raba pogosto vodi v razvoj tolerance in odvisnosti.

Raziskovalna skupina dr. Bohnove poskuša razviti spojine, ki bi ohranile protibolečinski učinek, ne da bi sprožile mehanizme, odgovorne za nevarne zaplete. Njihovo delo razkriva doslej neznane načine, kako se opioidni receptorji odzivajo na različne učinkovine.

Close-up view of scattered prescription opioid tablets and powdered fentanyl on a glossy surface, highlighting the risks associated with opioid use and addiction.
Foto: MoleQL iz iStock

Novi vpogledi v delovanje receptorjev

Čeprav raziskave še ne bodo takoj pripeljale do novega zdravila, bistveno poglabljajo razumevanje osnovnega delovanja receptorjev, poudarja dr. Edward Stahl, docent molekularne farmakologije in soavtor študije. »Naši članki opisujejo povsem nov način, kako lahko zdravila uravnavajo delovanje receptorjev. Temeljno razumevanje teh procesov je prvi korak k razvoju varnejših zdravil,« je pojasnil.

»Če bodo te ugotovitve potrjene, bodo razširile naše temeljno znanje in izboljšale možnosti zdravljenja številnih bolezni.«

Raziskovalci so ugotovili, da se lahko prvi korak v signalni verigi, ki jo sproži vezava opioida na receptor, odvija tudi v obratni smeri. Nekatere nove spojine dajejo prednost temu povratnemu procesu. »Ugotovili smo, da je prvi korak signalne reakcije reverzibilen in da nekatere učinkovine spodbujajo povratni cikel,« je povedala dr. Bohn.

»Pri nizkih, sicer neučinkovitih odmerkih lahko te spojine okrepijo protibolečinski učinek morfija in fentanila, ne da bi hkrati okrepile učinek na zaviranje dihanja.«

Mature businessman holding his head in stress, sitting at a desk with computer and documents. Indian manager working late and worried for company deadline. Stress, anxiety and burnout of a mid adult business man accounting risk and audit report or debt.
Foto: Ridofranz iz iStock

Obetavni modeli za prihodnja zdravila

Čeprav preučevane spojine še niso primerne za klinično rabo in pri višjih odmerkih prav tako zavirajo dihanje, raziskovalcem ponujajo dragocen načrt za nadaljnji razvoj zdravil. »Te molekule ne predstavljajo končnega zdravila, vendar ponujajo jasno ogrodje za razvoj novih učinkovin,« je še dodala dr. Bohn.

Njena raziskovalna skupina je že prej identificirala spojino SR-17018, ki deluje na isti receptor kot klasični opioidi, vendar ne povzroča tolerance ali zaviranja dihanja. Ta spojina se na receptor veže drugače, kar omogoča delovanje telesu lastnih protibolečinskih mehanizmov. Raziskovalna skupina pa si želi pridobljeno znanje še razširiti in izboljšati spojino SR-17018.

Zimske OI Milano Cortina 2026, prenosi v živo in SLO nastopi 16. 2. – 22. 2. 2026

0

Za nami je že prvi teden zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026, v katerem so slovenski športniki pustili močan pečat. Prvi nastopi, prve velike preizkušnje in tudi prve medalje so dodatno dvignile pričakovanja domačih navijačev. Drugi teden olimpijskih iger prinaša nekoliko manj nastopov, a zato nič manj pomembnih. Na vrsti so ekipne tekme, nordijska kombinacija, biatlon ter legendarne smučarsko-tekaške preizkušnje na najdaljših razdaljah, ki tradicionalno zaključujejo olimpijski spored.

16. 2. 2026 –  Smučarski skoki v tekmi dvojic

  • Smučarski skoki ob 19.00 – moška tekma dvojic
    Slovenski tekmovalci: Domen Prevc, Anže Lanišek, Timi Zajc

17. 2. 2026 – Nordijska kombinacija in biatlon

  • Nordijska kombinacija ob 10.00 – velika skakalnica
    Vid Vrhovnik, Gašper Brecl

  • Nordijska kombinacija ob 13.45 – 10 km teka
    Vid Vrhovnik, Gašper Brecl

  • Biatlon ob 14.30 – moška štafeta
    Jakov Fak, Miha Dovžan, Lovro Planko, Anton Vidmar

18. 2. 2026 – Eden najbolj polnih dni drugega tedna

  • Smučarski teki ob 9.45 – ženski ekipni sprint, kvalifikacije
    Anja Mandeljc, Tia Janežič, Lucija Medja

  • Smučarski teki ob 10.15 – moški ekipni sprint, kvalifikacije
    Vili Črv, Miha Šimenc, Nejc Štern

  • Alpsko smučanje ob 10.00 – ženski slalom, prva vožnja
    Ana Bucik Jogan, Nika Tomšič, Caterina Sinigoi, Lila Lapanja

  • Smučarski teki ob 11.45 – ženski ekipni sprint, finale

  • Smučarski teki ob 12.15 – moški ekipni sprint, finale

  • Alpsko smučanje ob 13.30 – ženski slalom, druga vožnja

  • Biatlon ob 14.45 – ženska štafeta
    Polona Klemenčič, Anamarija Lampič, Lena Repinc, Manca Caserman

19. 2. 2026 – Ekipna nordijska kombinacija

  • Nordijska kombinacija ob 10.00 – ekipna sprinterska tekma
    Vid Vrhovnik, Gašper Brecl

21. 2. 2026 – Smučarski teki in biatlon

  • Smučarski teki ob 11.00 – 50 km, moški, skupinski start
    Vili Črv, Miha Šimenc, Nejc Štern

  • Biatlon ob 14.15 – skupinski start
    Polona Klemenčič

22. 2. 2026 – Zadnji slovenski nastopi in slovo od OI

  • Smučarski teki ob 10.00 – 50 km, ženske, skupinski start
    Anja Mandeljc, Tia Janežič, Neža Žerjav, Lucija Medja

Istega dne, v nedeljo, 22. februarja 2026, bo zvečer potekala tudi zaključna slovesnost zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026. Slovesnost bo na voljo v neposrednem prenosu na TV Slovenija 2, prek RTV 365, ter na Eurosportu in HBO Max, in bo simbolično sklenila največji zimski športni dogodek.

Drugi teden zimskih olimpijskih iger 2026 prinaša manj tekmovalnih dni, a več simbolike. Gre za nastope, kjer štejeta vzdržljivost in zbranost, kjer se pišejo zadnja poglavja olimpijske zgodbe in se pogosto rojevajo nepozabni trenutki. Slovenski športniki bodo tudi v zaključku iger imeli priložnost, da še enkrat stopijo v ospredje in zaokrožijo olimpijsko zgodbo Milano Cortina 2026.

To živilo lahko izboljša razpoloženje (in ni sladkor)

0

Vse več raziskav potrjuje, da prehrana ne vpliva le na telesno zdravje, temveč tudi na razpoloženje, stres in splošno duševno počutje. Kar jemo, vpliva na delovanje možganov, ravnovesje hormonov in na črevesni mikrobiom, ki ima ključno vlogo pri uravnavanju čustev.

Maščobe, ki hranijo možgane

Posebno mesto imajo živila, bogata z omega-3 maščobnimi kislinami. Te maščobe sodelujejo pri gradnji možganskih celic in so povezane z manjšim tveganjem za depresijo ter stabilnejšim razpoloženjem.

Fermentirana živila, kot so jogurt, kefir in kislo zelje, podpirajo zdravo črevesno floro. Ker so črevesje in možgani tesno povezani, boljše ravnovesje bakterij pogosto pomeni tudi boljše psihično počutje.

Stabilna energija, stabilno razpoloženje

Polnozrnata živila, oreščki in semena zagotavljajo magnezij, vitamine skupine B in vlaknine. Ta hranila pomagajo ohranjati enakomerno raven energije in zmanjšujejo nihanja razpoloženja čez dan.

Ugotovljeno je bilo, da ima lahko temna čokolada pozitiven učinek na duševno ravnovesje, saj flavonoidi v kakavu spodbujajo sproščanje endorfinov, vendar le ob zmernem uživanju.

Hrana kot del širše slike

Hrana sama po sebi seveda ni čudežna rešitev za slabo razpoloženje ali duševne stiske. Njeni učinki so najmočnejši takrat, ko je del širšega, uravnoteženega življenjskega sloga. V kombinaciji z rednim gibanjem, kakovostnim in dovolj dolgim spanjem ter učinkovitim obvladovanjem stresa lahko pomembno prispeva k stabilnejšemu razpoloženju in boljšemu počutju. Zdrava prehrana tako ne deluje kot hitra rešitev, temveč kot dolgoročna podpora telesu in možganom. Je eden od ključnih temeljev dobrega duševnega zdravja, a le v povezavi z drugimi zdravimi navadami pokaže svoj polni učinek.

Mozaik razkril dva tisoč let staro skrivnost o Trojanski vojni

0

Izjemen mozaik, najden v britanskem Rutlandu, je razkril pozabljeno različico trojanske vojne. Namesto Homerjevega znamenitega epa prikazuje izgubljeno grško tragedijo Ajshila z živahnimi prizori Ahila in Hektorja. Odkritje kaže, da je bila rimska Britanija globoko vpeta v širši klasični svet.

Eden najpomembnejših mozaikov na Otoku

Raziskovalci, ki preučujejo mozaik, menijo, da gre za enega najpomembnejših mozaikov, kar jih je bilo kdaj najdenih v Združenem kraljestvu. Pravijo, da prikazuje redko pripovedovano različico trojanske vojne, ki je v veliki meri zbledela iz zgodovine.

Nova preiskava Univerze v Leicesterju pojasnjuje, zakaj znani mozaik v Rutlandu – velja za eno najizjemnejših odkritij rimskega obdobja v Veliki Britaniji v preteklem stoletju – ne prikazuje prizorov iz Homerjeve Iliade, kot so sprva verjeli znanstveniki.

Namesto tega umetniško delo odraža drugačno zgodbo o trojanski vojni, ki jo je proslavil grški dramatik Ajshil. Ta dramska različica se ni v celoti ohranila in velja za izgubljeno.

Mozaik Trojanske vojne
Foto: on ULAS

Ugotovitve kažejo tudi, da mozaik vključuje dekorativne motive, ki so stoletja krožili po Sredozemlju. To kaže na to, da so bili umetniki, ki so delali v rimski Britaniji, tesno povezani s širšimi umetniškimi tradicijami klasičnega sveta.

Kettonov mozaik je prišel na dan leta 2020 med zaprtjem zaradi covida, ko ga je lokalni prebivalec Jim Irvine opazil na svoji družinski kmetiji. Odkritje je privedlo do obsežnih izkopavanj, ki jih je izvedla Arheološka služba Univerze v Leicesterju (ULAS), ki jih je financirala organizacija Historic England. Mozaik in okoliška rimska vila sta zaradi svojega nacionalnega pomena prejela status zaščitenega spomenika. Organizacija Historic England in ULAS sta v letih 2021 in 2022 izvedla skupna izkopavanja in zdaj pripravljata celotno objavo svojih ugotovitev.

Spektakularni prizori Iliade

Mozaik prikazuje tri dramatične trenutke med grškim bojevnikom Ahilom in trojanskim princem Hektorjem. Njun dvoboj; Ahila, ki vleče Hektorjevo truplo; in kasnejši prizor, v katerem kralj Priam odkupi truplo svojega sina, ki je prikazano stehtano v zlatu.

Trojanska vojna, najbolj znana po opisu v Homerjevi epski pesnitvi Iliada, pripoveduje o legendarnem desetletnem spopadu med grškimi silami in mestom Troja, ki mu je vladal kralj Priam. Po mitu se je vojna začela, potem ko so Heleno odpeljali v Trojo.

Mozaik
Foto: on ULAS

Ajshil in pozabljena grška tragedija

Podrobna analiza kaže, da Kettonov mozaik ne sledi Homerjevi pripovedi. Namesto tega se zelo ujema s Frigijci, manj znani tragedijo, ki jo je napisal atenski dramatik Ajshil. Čeprav so Rimljani poznali več različic zgodbe o trojanski vojni, bi izbira te bolj nenavadne interpretacije lastnika vile ločila od drugih in nakazovala kulturno prefinjenost.

Dr. Jane Masséglia, glavna avtorica študije in izredna profesorica za antično zgodovino na Univerzi v Leicesterju, je dejala: »V Kettonovem mozaiku ne le da imamo prizore, ki pripovedujejo Ajshilovo različico zgodbe, ampak je tudi zgornja plošča dejansko zasnovana na vzorcu, uporabljenem na grškem loncu, ki izvira iz časa Ajshila, 800 let preden je bil mozaik položen. Ko sem opazila uporabo standardnih vzorcev na eni plošči, sem ugotovila, da so drugi deli mozaika zasnovani na vzorcih, ki jih lahko vidimo na veliko starejši srebrnini, kovancih in lončenini iz Grčije, Turčije in Galije.

»Rimsko-britanski obrtniki niso bili izolirani od preostalega antičnega sveta, temveč so bili del te širše mreže obrti, ki so svoje kataloge vzorcev prenašale iz roda v rod. V Kettonu imamo rimsko-britansko obrt, a sredozemsko dediščino oblikovanja.«

Hektorjev odkup
Foto: on ULAS

Rimska Britanija bolj kozmopolitska, kot si predstavljamo

Jim Irvine, ki je mozaik prvi odkril leta 2020, je dejal: »Janeina podrobna raziskava mozaičnih podob iz Rutlanda razkriva raven kulturne integracije v rimskem svetu, ki jo šele začenjamo ceniti. Gre za fascinanten in pomemben razvoj, ki nakazuje, da je bila rimska Britanija morda veliko bolj kozmopolitska, kot si pogosto predstavljamo. Nova raziskava je sama po sebi napeta in vznemirljiva pripoved, ki si zasluži priznanje.«

Rachel Cubitt, koordinatorka po izkopavanjih pri Historic England, je dodala: »Sodelovanje z Univerzo v Leicesterju prinaša dodatno dimenzijo raziskavam na najdišču vile Ketton. Ta fascinantna nova raziskava ponuja bolj niansirano sliko interesov in vplivov tistih, ki so morda tam živeli, in ljudi, ki so v tistem času živeli po vsej rimski Britaniji.«

Hella Eckhardt, profesorica rimske arheologije na Univerzi v Readingu, ki ni bila vključena v študijo, je dejala: »To je vznemirljiva raziskava, ki razkriva načine, kako so se zgodbe grških junakov Ahila in Hektorja prenašale ne le skozi besedila, temveč skozi repertoar podob, ki so jih ustvarili umetniki, ki delajo z najrazličnejšimi materiali, od keramike in srebrnine do slik in mozaikov.«

Varuh zahteva zadržanje Šutarjevega zakona: »Mladoletni člani družin niso odgovorni za nastanek dolgov svojih staršev«

0

Varuh človekovih pravic je na Ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (Šutarjev zakon) in predlagal njegovo začasno zadržanje ter prednostno obravnavo zadeve.

Skrb države mora biti skladna z ustavo in človekovimi pravicami

Varuh je namreč že vse od prvih pogovorov o vzpostavitvi zakona sporočal o posledicah, ki bi lahko sledile. »Skrb države za varnost njenih prebivalcev je brez dvoma nujna in potrebna, mora pa država to početi na način, ki je skladen z ustavo in standardi človekovih pravic. 8. člen ZNUZJV in z njim povezane določbe pa posegajo v denarno socialno pomoč na način, ki odpira mnoge pomisleke o njihovi ustavni skladnosti,« je ob tem pojasnila varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek.

Na njihov naslov je namreč s številnih koncev Slovenije prispelo veliko pobud tistih, ki so se znašli v težkih stiskah zaradi izvršb na denarno socialno pomoč in izredno denarno socialno pomoč. Z veliko primeri se je seznanil tudi med spremljanjem in obravnavo problematike. Gre za starejše, enostarševske družine, družine z več otroki, invalide oziroma osebe z oviranostjo, kronične bolnike, posameznike s težavami v duševnem zdravju, brezdomne osebe in ljudi brez socialne mreže. Skupna jim je odvisnost od socialnih transferjev za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb, potrjujejo pri Varuhu.

Varuh človekovih pravic: »Tiste, ki sistem zlorabljajo, je treba sankcionirati, vendar …«

»Obstaja resen dvom, ali je ta ureditev ustavno skladna. Ko izvršba pomeni, da posameznik ali družina lahko ostanejo brez doma, ne morejo plačati kurjave ali nimajo več kaj jesti, to ni več samo vprašanje izterjave dolga, pač pa postane vprašanje človekovega dostojanstva,« je ob vložitvi zahteve na Ustavno sodišče poudarila varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek.

Poudarila je, da mora biti vsak poseg v socialnovarstvene prejemke strogo omejen in ustavno dostopen.

Nadaljnje izvajanje Šutarjevega zakona

Varuh ocenjuje, da je nujno, da o ustavni skladnosti zakona – zapisali so, da je bil sprejet hitro, brez analize – čim prej vsebinsko presodi Ustavno sodišče. Odgovor na Varuhove ugotovitve bo imel dolgoročne posledice za razumevanje socialne države in za zaščito najranljivejših v naši družbi.

Izpostavili so, da bi nadaljnje izvrševanje povzročilo nove težko popravljive posledice za posameznike in družine, ki so na robu preživetja. »Začasno zadržanje ne pomeni škode za nikogar, pač pa omogoča, da se ukrepi oblikujejo na ustavno skladen način. Samo ukrepi, ki so skladni z ustavo, imajo lahko dolgoročno pozitivne učinke,« je dodala varuhinja.

Vpliv izvajanja Šutarjevega zakona na mlade

Jasen pa je Varuh pri vplivu na mlade. Varuhinja človekovih pravic tako jasno opozarja: »Mladoletni člani družin niso odgovorni za nastanek dolgov svojih staršev, a jih ukrep neposredno prizadene, saj ne vsebuje zadostnih varovalk, ki bi postavljale otrokove koristi v ospredje.«

Ob vložitvi je za Varuha najbolj ključno, da se bo izjemno pomembna vprašanja in dileme razčistilo pred najvišjim organom sodne veje oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin.

5 vprašanj, ki jih naj starši vprašajo po informativcih

Informativni dnevi so eden ključnih trenutkov pri izbiri nadaljnje izobraževalne poti. Čeprav so v ospredju mladi, imajo starši pomembno podporno vlogo. Če postavijo prava vprašanja, lahko sprožijo miselni proces in zanimiv razmislek o študijski prihodnosti. Kaj vse naj starši vprašajo na in po informativnih dnevih?

Kaj vprašati otroka po njegovem obisku na informativcih?

Ko se vaš otrok vrne z informativnega dne, je ključno ustvariti sproščen prostor za pogovor. Namesto neposrednega vprašanja o končni odločitvi je bolje začeti pri občutkih in vtisih. Odprta komunikacija omogoča, da otrok razmisli in ubesedi svoje doživljanje.

Kako si se tam počutil?

Občutek pripadnosti je pogosto močnejši pokazatelj kot seznam predmetov. Če se je otrok počutil sprejetega, motiviranega in radovednega, je to pomemben signal. Po drugi strani pa občutek nelagodja ali dvoma lahko nakaže, da okolje morda ni najbolj primerno.

Kaj te je najbolj navdušilo in kaj zmotilo?

Spodbujajte otroka, da izpostavi konkretne stvari, ki so nanj naredile vtis. Morda ga je pritegnil način razlage profesorjev, sodobna oprema ali energija med dijaki in študenti. Prav tako je pomembno govoriti o pomislekih, saj ti pogosto razkrijejo, kaj mu je res pomembno.

Si si znal predstavljati svoj vsakdan?

Pomagajte mu razmišljati o konkretni realnosti. Kako bi izgledal njegov tipičen dan? Bi mu tak tempo ustrezal? Bi ga vsebine dolgoročno motivirale? Predstava vsakdana pogosto razkrije več kot splošni opisi programa.

Kaj si izvedel novega?

Informativni dnevi pogosto razbijejo stereotipe. Morda je otrok izvedel, da program vključuje več praktičnega dela, kot je pričakoval, ali da zahteva več teoretičnega znanja. Takšna nova spoznanja so pomemben del procesa odločanja.

Kako primerjaš različne možnosti?

Če je obiskal več šol ali fakultet, naj jih primerja. Kje se je počutil bolje? Kje vidi več priložnosti zase? Kje si lažje predstavlja svojo prihodnost?

Young man smiling while working on laptop in public library with other students studying in background
Foto: Mariia Vitkovska iz iStock

Kaj naj starši še vprašajo?

Močno upamo, da ste se z otrokom o nadaljevanju študijske poti že pogovarjali, zato so vprašanja le okvir.

  • Pogoji za vpis in realne možnosti: To vprašanje naj bo vedno povezano z vpisnimi pogoji. Pomembno je izvedeti, kakšna je bila omejitev vpisa v preteklih letih, koliko točk so dosegli zadnji sprejeti kandidati… Ti podatki omogočajo presojo možnosti in pomagajo razumeti, ali je program realno dosegljiv ali bo zahteval dodatno pripravo in trud.
  • Kako poteka pouk v praksi: Uradni opisi programov pogosto zvenijo privlačno, a šele konkretna vprašanja razkrijejo vsakdan. Koliko je praktičnega dela? Koliko je projektnega sodelovanja? Kako zahtevni so izpiti in kakšna je prehodnost med letniki? Starši naj povprašajo tudi o podpori dijakom ali študentom v primeru učnih ali osebnih težav. Kakovostno podporno okolje je pogosto odločilnega pomena za uspeh.
  • Možnosti po zaključku šolanja: Izbira izobraževalne poti ni pomembna le za naslednjih nekaj let, temveč tudi za prihodnost. Dobro je vprašati, kam se diplomanti najpogosteje vpisujejo ali zaposlujejo, kakšna je njihova zaposljivost ter ali ustanova sodeluje s podjetji ali drugimi institucijami.
  • Šolsko okolje in podpora: Vzdušje na šoli ali fakulteti pomembno vpliva na počutje in motivacijo. Ali obstaja sistem mentorstva ali tutorstva, kakšne obšolske dejavnosti so na voljo ter ali imajo dijaki ali študenti možnost mednarodnih izmenjav. Okolje, kjer se otrok počuti sprejetega in podprtega, je pogosto enako pomembno kot sam program.
  • Dodatni stroški in praktične informacije: Poleg vsebine je smiselno preveriti tudi finančni vidik. Stroški gradiv, ekskurzij, terenskih vaj ali bivanja v drugem kraju lahko pomembno vplivajo na družinski proračun.

Študent kuha: Prava italijanska carbonara

0

Carbonara je ena tistih jedi, ki zvenijo bolj zapleteno, kot v resnici so. Pogosto jo povezujemo z italijanskimi restavracijami, dolgimi meniji in resnimi kuharji, v resnici pa gre za kosilo, ki ga lahko pripravite hitreje, kot čakate, da se voda zavre.
Če imate doma testenine, jajca in kos sira, ste že na dobri poti do toplega, konkretnega obroka, ki ne zahteva posebnih kuharskih veščin in ne obremenjuje denarnice.

Sestavine (za 1 do 2 osebi)

  • 200 g testenin
  • 2 jajci
  • 40 do 60 g trdega sira (parmezan, grana ali drug trdi sir)
  • 100 g slanine ali pancete (po želji)
  • sol
  • črni poper

Postopek

  1. Testenine skuhate v slani vodi po navodilih.
  2. Medtem na ponvi na hitro popečete slanino, da postane rahlo hrustljava.
  3. V skledi zmešate jajci, nariban sir in obilico popra. Mešanica naj bo kremasta.
  4. Kuhane testenine odcedite, pri tem prihranite malo vode od kuhanja.
  5. Testenine dodate na ponev k slanini in ponev odstavite z ognja.
  6. Vmešate jajčno mešanico in hitro premešate. Če je zmes pregosta, dodate malo vode od testenin.
  7. Po potrebi dosolite in jed še enkrat popoprate.

Pa imamo dokaz, da za dobro kosilo ne potrebujete dolgega seznama sestavin ali zapletenih postopkov.