Ta trik za poširana jajca je obnorel internet: s tem bo zajtrk še bolj popoln

0

Poširana jajca so ena tistih jedi, ki jih povezujemo z dolgimi zajtrki v lokalih in popolno oblikovanimi krožniki na družbenih omrežjih. Doma pa se pogosto konča precej manj glamurozno. Razliti beljaki, neenakomerno kuhano jajce in občutek, da je vse skupaj preveč zapleteno za običajno jutro.

Poširana jajčka lahko že izboljšate …

Prav zato ni presenetljivo, da je splet navdušil trik, ki obljublja popolna poširana jajca brez zapletenih postopkov. Namesto klasičnega vrtinca v vodi in nervoznega lovljenja pravega trenutka se uporablja preprost kuhinjski pripomoček, ki poskrbi, da jajce med kuhanjem ohrani lepo obliko, beljak pa se ne razprši po loncu. Pripomoček je … tadaaaa… majhno cedilo.

Uporabniki na družbenih omrežjih poročajo, da je rezultat opazno boljši, jajce je lepo zaokroženo, beljak čvrst, rumenjak pa ravno prav tekoč. Poširanje tako postane zanesljivo tudi za tiste, ki so se ga do zdaj izogibali ali so imeli z njim slabe izkušnje.

Pripravo si lahko ogledate tukaj:

Takšni majhni kuhinjski triki pogosto pokažejo, da za dober rezultat ni vedno potrebna kuharska izobrazba, temveč le prava ideja ob pravem času. Poširana jajca tako znova dobijo mesto na domačem jedilniku, ne le ob posebnih priložnostih, temveč tudi ob povsem običajnem zajtrku ali brunchu.

Ideja za postrežbo, ki vedno navduši

Na rezino toasta namažite malo masla ali kremnega sira, dodajte svežo rukolo ali mlado špinačo, nanjo položite poširano jajce, vse skupaj pa zaključite z nekaj kapljicami oljčnega olja, ščepcem grobe soli, sveže mletim poprom in po želji še z malo naribanega parmezana ali česa bolj pekočega. Ko se rumenjak razlije po kruhu, je takoj jasno, zakaj so poširana jajca tako priljubljena.

Zmagovalni selfi: ikonični trenutek na zmagovalnem odru in v kulturi stopa v svoje naslednje poglavje na Milano Cortina 2026

0

V športu in v življenju so nekateri trenutki preveč pomenljivi, da bi jih doživeli sami. Instinktivno jih delimo. Ujeti ne zaradi popolnosti, temveč zaradi spomina, povezanosti in samoizražanja.

Na olimpijskem zmagovalnem odru ta instinkt pride do polnega izraza. Po letih priprav in tekmovanj športniki stojijo drug ob drugem v trenutku, ki je čustven, nefiltriran in globoko človeški. Trenutku, ki si ga želijo zapomniti takšnega, kot so ga doživeli sami, in ga deliti z ljudmi, ki so jih na tej poti podpirali.

Ta uvid je podjetje Samsung vodil k uvedbi »zmagovalnega selfija« kot dela uradnega programa podelitve medalj, s čimer je na zmagovalni oder prineslo najbolj naraven in pristen način, kako športniki beležijo svoje življenje. Oblikovan po meri športnikov samih je postal ikoničen del izkušnje ob osvojitvi medalje.

Na Milano Cortina 2026 zmagovalni selfi vstopa v novo poglavje in prvič nastopa na zimskih olimpijskih igrah, podprt z Galaxy Z Flip7 Olympic Edition (olimpijska izdaja).

Ne le da bo doživel svoj debi na zimskih olimpijskih igrah, »zmagovalni selfi« se bo prvič razširil onkraj individualnih in dvojnih trenutkov na odru ter zajel tudi skupne zmage, kar bo celotnim ekipam omogočilo, da praznujejo druga ob drugi, tako kot so trenirale, tekmovale in si skupaj prislužile medalje.

Od svoje uvedbe na OI in POI Pariz 2024 je »zmagovalni selfi« pomagal, da je ta enkraten olimpijski trenutek postal bližji in bolj oseben. V Parizu je bilo z napravo Galaxy Z Flip6 Olympic Edition posnetih skoraj 300 »zmagovalnih selfijev«, fotografij, ki so ujele živahne in raznolike osebnosti športnikov na zmagovalnem odru.

Od gledalcev, ki v živo spremljajo ujet trenutek, do športnikov, ki svojo fotografijo »zmagovalni selfi« delijo z družino, navijači in sledilci po vsem svetu, Samsung pomaga utrjevati zmagovalni oder kot kulturni oder, kjer se združujejo šport, samoizražanje in skupna zmaga ter kjer ikonični trenutek še naprej raste onkraj zimskih olimpijskih iger.

1.Mixed Biathlon_low Antholz-Anterselva, Italija, 8. februar: Dobitniki zlate medalje Eric Perrot, Quentin Fillon Maillet, Lou Jeanmonnot in Julia Simon iz francoske reprezentance, dobitniki srebrne medalje Tommaso Giacomel, Lukas Hofer, Dorothea Wierer in Lisa Vittozzi iz italijanske reprezentance ter dobitniki bronaste medalje Justus Strelow, Philipp Nawrath, Vanessa Voigt in Franziska Preuss iz nemške reprezentance pozirajo za zmagovalni selfi na zmagovalnem odru med podelitvijo medalj v mešani štafeti 4 x 6 km (M+Ž) drugega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 v biatlonski areni Anterselva 8. februarja 2026 v Antholz-Anterselvi v Italiji. (Fotografija: Michael Steele/Getty Images)
1. 
Antholz-Anterselva, Italija, 8. februar: Dobitniki zlate medalje Eric Perrot, Quentin Fillon Maillet, Lou Jeanmonnot in Julia Simon iz francoske reprezentance, dobitniki srebrne medalje Tommaso Giacomel, Lukas Hofer, Dorothea Wierer in Lisa Vittozzi iz italijanske reprezentance ter dobitniki bronaste medalje Justus Strelow, Philipp Nawrath, Vanessa Voigt in Franziska Preuss iz nemške reprezentance pozirajo za zmagovalni selfi na zmagovalnem odru med podelitvijo medalj v mešani štafeti 4 x 6 km (M+Ž) drugega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 v biatlonski areni Anterselva 8. februarja 2026 v Antholz-Anterselvi v Italiji. (Fotografija: Michael Steele/Getty Images)
2.Team Figure Skating Victory Selfie_low Milano, Italija, 8. februar: Dobitniki zlate medalje iz reprezentance Združenih držav Amerike, dobitniki srebrne medalje iz reprezentance Japonske in dobitniki bronaste medalje iz reprezentance Italije na zmagovalnem odru snemajo zmagovalni selfie z napravo Samsung Galaxy Z Flip7 Olympic Edition med slovesno podelitvijo medalj v ekipnem tekmovanju drugega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 na drsališču Milano 8. februarja 2026 v Milanu v Italiji. (Fotografija: Andreas Rentz/Getty Images)
2. 
Milano, Italija, 8. februar: Dobitniki zlate medalje iz reprezentance Združenih držav Amerike, dobitniki srebrne medalje iz reprezentance Japonske in dobitniki bronaste medalje iz reprezentance Italije na zmagovalnem odru snemajo zmagovalni selfie z napravo Samsung Galaxy Z Flip7 Olympic Edition med slovesno podelitvijo medalj v ekipnem tekmovanju drugega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 na drsališču Milano 8. februarja 2026 v Milanu v Italiji. (Fotografija: Andreas Rentz/Getty Images)
3.Women's Parallel Giant Slalom_low Livigno, Italija 8. februar: Dobitnica zlate medalje Zuzana Maderova iz Češke, dobitnica srebrne medalje Sabine Payer iz Avstrije in dobitnica bronaste medalje Lucia Dalmasso iz Italije pozirajo za zmagovalni selfi med podelitvijo medalj v paralelnem veleslalomu za ženske drugega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 v snow parku Livigno 8. februarja 2026 v Livignu v Italiji. (Fotografija: David Ramos/Getty Images)
3. 
Livigno, Italija 8. februar: Dobitnica zlate medalje Zuzana Maderova iz Češke, dobitnica srebrne medalje Sabine Payer iz Avstrije in dobitnica bronaste medalje Lucia Dalmasso iz Italije pozirajo za zmagovalni selfi med podelitvijo medalj v paralelnem veleslalomu za ženske drugega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 v snow parku Livigno 8. februarja 2026 v Livignu v Italiji. (Fotografija: David Ramos/Getty Images)
4.Men's Parallel Giant Slalom_low Livigno, Italija, 8. februar: Dobitnik zlate medalje Benjamin Karl iz avstrijske reprezentance, dobitnik srebrne medalje Sangkyum Kim iz reprezentance Republike Koreje in dobitnik bronaste medalje Tervel Zamfirov iz reprezentance Bolgarije pozirajo za zmagovalni selfi z uporabo naprave Samsung Galaxy Z Flip7 Olympic Edition med podelitvijo medalj v moškem paralelnem veleslalomu drugega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 v snow parku Livigno 8. februarja 2026 v Livignu v Italiji. (Fotografija: David Ramos/Getty Images)
4. 
Livigno, Italija, 8. februar: Dobitnik zlate medalje Benjamin Karl iz avstrijske reprezentance, dobitnik srebrne medalje Sangkyum Kim iz reprezentance Republike Koreje in dobitnik bronaste medalje Tervel Zamfirov iz reprezentance Bolgarije pozirajo za zmagovalni selfi z uporabo naprave Samsung Galaxy Z Flip7 Olympic Edition med podelitvijo medalj v moškem paralelnem veleslalomu drugega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 v snow parku Livigno 8. februarja 2026 v Livignu v Italiji. (Fotografija: David Ramos/Getty Images)
5.Men's Snowboard Big Air_low Livigno, Italija, 7. februar: Dobitnik zlate medalje Kira Kimura iz Japonske, dobitnik srebrne medalje Ryoma Kimata iz Japonske in dobitnik bronaste medalje Yiming Su iz Kitajske slavijo odlične rezultate z zajemanjem zmagovalnega selfija z napravo Samsung Galaxy Z Flip7 Olympic Edition med podelitvijo medalj v finalu moškega snowboard big air prvega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 v snow parku Livigno 7. februarja 2026 v Livignu v Italiji. (Fotografija: Cameron Spencer/Getty Images)
5.
Livigno, Italija, 7. februar: Dobitnik zlate medalje Kira Kimura iz Japonske, dobitnik srebrne medalje Ryoma Kimata iz Japonske in dobitnik bronaste medalje Yiming Su iz Kitajske slavijo odlične rezultate z zajemanjem zmagovalnega selfija z napravo Samsung Galaxy Z Flip7 Olympic Edition med podelitvijo medalj v finalu moškega snowboard big air prvega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 v snow parku Livigno 7. februarja 2026 v Livignu v Italiji. (Fotografija: Cameron Spencer/Getty Images)
6.Men's Speed Skating 5000m_low Milano, Italija, 8. februar: Dobitnik zlate medalje Sander Eitrem iz Norveške, dobitnik srebrne medalje Metodej Jílek iz Češke in dobitnik bronaste medalje Riccardo Lorello iz Italije zajemajo zmagovalni selfi na podelitvi medalj po tekmi v hitrostnem drsanju na 5000 m za moške drugega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 na stadionu za hitrostno drsanje v Milanu 8. februarja 2026. (Fotografija: Sarah Stier/Getty Images)
6. 
Milano, Italija, 8. februar: Dobitnik zlate medalje Sander Eitrem iz Norveške, dobitnik srebrne medalje Metodej Jílek iz Češke in dobitnik bronaste medalje Riccardo Lorello iz Italije zajemajo zmagovalni selfi na podelitvi medalj po tekmi v hitrostnem drsanju na 5000 m za moške drugega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 na stadionu za hitrostno drsanje v Milanu 8. februarja 2026. (Fotografija: Sarah Stier/Getty Images)
7.Speed Skating Womens 3000m_low Milano, Italija, 7. februar: Dobitnica zlate medalje Francesca Lollobrigida iz italijanske reprezentance, dobitnica srebrne medalje Ragne Wiklund iz norveške reprezentance in dobitnica bronaste medalje Valérie Maltais iz kanadske reprezentance zajemajo zmagovalni selfi med podelitvijo medalj po tekmi v hitrostnem drsanju na 3000 m za ženske prvega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 na stadionu za hitrostno drsanje v Milanu 7. februarja 2026. (Fotografija: Dean Mouhtaropoulos/Getty Images)
7. 
Milano, Italija, 7. februar: Dobitnica zlate medalje Francesca Lollobrigida iz italijanske reprezentance, dobitnica srebrne medalje Ragne Wiklund iz norveške reprezentance in dobitnica bronaste medalje Valérie Maltais iz kanadske reprezentance zajemajo zmagovalni selfi med podelitvijo medalj po tekmi v hitrostnem drsanju na 3000 m za ženske prvega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 na stadionu za hitrostno drsanje v Milanu 7. februarja 2026. (Fotografija: Dean Mouhtaropoulos/Getty Images)
8. Women's 10 km + 10 km Skiathlon Victory Selfie_low* Val di Fiemme, Italija, 7. februar: Dobitnica zlate medalje Frida Karlsson iz Švedske (C), dobitnica srebrne medalje Ebba Andersson iz Švedske (L) in dobitnica bronaste medalje Heidi Weng iz Norveške slavijo se fotografirajo za zmagovalni selfi med slovesno podelitvijo medalj v ženskem skiatlonu na 10 km + 10 km prvega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 na stadionu za tek na smučeh v Teseru 7. februarja 2026 v Val di Fiemme v Italiji. (Fotografija: Maddie Meyer/Getty Images)

8. 
Val di Fiemme, Italija, 7. februar: Dobitnica zlate medalje Frida Karlsson iz Švedske (C), dobitnica srebrne medalje Ebba Andersson iz Švedske (L) in dobitnica bronaste medalje Heidi Weng iz Norveške slavijo se fotografirajo za zmagovalni selfi med slovesno podelitvijo medalj v ženskem skiatlonu na 10 km + 10 km prvega dne zimskih olimpijskih iger Milano Cortina 2026 na stadionu za tek na smučeh v Teseru 7. februarja 2026 v Val di Fiemme v Italiji. (Fotografija: Maddie Meyer/Getty Images)

Zdravo zate, slabo za okolje? Resnica o fitnesih

Da je šport odličen in nujen za zdravje vsakega posameznika, je jasno vsem. Pa si se kdaj vprašal, kako športna aktivnost vpliva na zdravje planeta? Le redki se zavedajo, da nekatere oblike vadbe planet v resnici precej obremenijo, in to povsem po nepotrebnem. Zakaj in kako telovadba vpliva na okolje ter na kakšen način lahko s pametno izbiro zmanjšaš ta vpliv, si preberi v prispevku.

Fitnesi krivi za emisije

Fitnesi porabijo veliko energije, s čimer omogočajo vadbo v vseh letnih časih, na vse mogoče načine. Med glavne porabnike sodijo vrste kardio naprav, ki so ves čas priključene na električno omrežje; klimatske naprave, ki delujejo s polno močjo; avtomati z ohlajenimi pijačami v plastenkah; številni televizorji in zasloni; zvočni sistemi in stalno prižgane luči. Nekateri fitnesi vključujejo tudi bazen in vročo kad, ki zahtevata ogrevanje, studio za vročo jogo ter brisače, ki jih je treba po vsaki uporabi oprati. Fitnesi porabljajo elektriko tudi, ko so prazni, in žal se večinoma ne zanimajo za ukrepe za zmanjšanje ogljičnih izpustov.

Back view of young athletes running on treadmill while having sports training in a gym.
Foto: Drazen Zigic iz iStock

Dodatne emisije povzročajo njihovi uporabniki

Poleg izpustov iz samih stavb večina uporabnikov ustvarja ogljični odtis tudi z vožnjo na vadbo in domov. Kilometri se pri redni vadbi hitro seštejejo in izpusti še zdaleč niso zanemarljivi. Ta vpliv je nekoliko manjši, če se na trening voziš z električnim avtomobilom. Seveda obstajajo tudi drugi načini za zmanjšanje izpustov na poti v fitnes. Za začetek izberi fitnes v bližini doma, faksa ali pisarne. Tako se lahko v fitnes odpraviš peš ali s kolesom in pot izkoristiš za ogrevanje pred glavno vadbo. Če to ni mogoče, uporabi javni transport, ali se na vadbo odpravi skupaj s prijatelji v enem avtomobilu.

Dober način za zmanjšanje emisij

Pri izbiri fitnesa upoštevaj več kot le mesečno članarino in marketing. Poišči fitnes v bližini, do katerega se lahko odpraviš peš ali s kolesom. Pozoren bodi tudi na morebitne trajnostne iniciative posameznih fitnesov, čeprav so te zaenkrat zelo redke. Uporaba LED-razsvetljave, energijsko varčnih stropnih ventilatorjev, sončnih celic in kardio naprav, ki energijo proizvajajo, namesto porabljajo, so primeri dobrih praks, ki bi jih v prihodnosti morale prevzeti vse verige fitnesov. Tudi trajnostna in okoljska poročila s strani fitnesov so zaenkrat redkost. Kot potrošnik torej bodi občutljiv na takšne spremembe, saj jih ravno tako lahko spremenimo oziroma zahtevamo od podjetij.

A man and woman engaging in a fun workout, doing mountain climbers, promoting teamwork and fitness.
Foto: Worawee Meepian iz iStock

Boljši način za zmanjšanje emisij

Danes za dobro vadbo ne potrebuješ vedno fitnes dvorane. Virtualne fitnes vadbe so bolj trajnostne od vožnje v telovadnico, poleg tega pa omogočajo več prilagodljivosti in prihranek časa. Kljub temu tudi virtualne vadbe povzročajo izpuste ogljikovega dioksida, ki so odvisne od uporabe interneta in ogljičnega odtisa opreme. Zato pri nakupu naprav bodi pozoren na njihovo energetsko učinkovitost. Kardio naprave, ki omogočajo proizvajanje energije, so zelo redke, a dosti boljše od tistih, ki morajo biti ves čas priključene v vtičnico. Poleg tega ne kupuj naprav in opreme, ki jih nikoli ne boš uporabljal, saj že med njihovo proizvodnjo in transportom nastane veliko emisij.

Active woman exercising at home, engaging in an online workout while using a laptop on a yoga mat in a cozy living room setting
Foto: Antonio_Diaz iz iStock

Najboljši način za zmanjšanje emisij

Najboljši način za zmanjšanje ogljičnega odtisa je vadba v naravi. To vključuje hojo, pohodništvo, tek, kolesarjenje, plavanje v jezeru in raznovrstne ekipne športe. Dejavnosti brez opreme in brez vožnje do aktivnosti, ustvarijo najmanj izpustov. Tudi dobro vzdrževano kolo je približno desetkrat bolj ogljično učinkovito kot povprečen avtomobil za vožnjo do aktivnosti. Vadbo za moč lahko izvajaš tudi v fitnesih na prostem. Morda imaš v bližini stezo z različnimi postajami, na katerih izvajaš posamezne vaje. Še bolje je, če vsakodnevne opravke združiš s fizično aktivnostjo: v trgovino, knjižnico ali lekarno se raje odpravi peš ali s kolesom.

Young couple jogging in the woods, enjoying a healthy lifestyle
Foto: stockphotodirectors iz iStock

Pripravite si domačo energijsko ploščico za učenje

0

Dolgi študijski dnevi, učenje pozno v noč in izpiti so pravi maraton za možgane. Lakota med učenjem pride vedno ob napačnem času, koncentracija pa takrat običajno pobegne skozi okno. Doma pripravljena energijska ploščica poskrbi, da želodec utihne, glava pa ostane v pogonu.

Za razliko od kupljenih ploščic, ki pogosto povzročijo sladkorni vrtiljak, domača različica omogoča več nadzora nad sestavinami in bolj enakomerno energijo. Idealna rešitev za vse, ki želite učiti brez nenadnih padcev motivacije in nepotrebnih obiskov avtomata.

Sestavine

  • 100 g ovsenih kosmičev
  • 50 g mletih oreščkov ali semen
  • 40 g arašidovega ali mandljevega masla
  • 30 g medu ali javorjevega sirupa
  • 20 g kokosovega olja
  • Po želji ščepec cimeta ali kakava

Postopek

  1. Kokosovo olje na nizki temperaturi rahlo stopite, da postane tekoče.
  2. V večji skledi zmešajte ovsene kosmiče, mlete oreščke ali semena ter po želji cimet ali kakav.
  3. Dodajte arašidovo ali mandljevo maslo, med ali javorjev sirup ter stopljeno kokosovo olje.
  4. Vse sestavine dobro premešajte, da dobite enotno, gosto maso.
  5. Maso enakomerno razporedite v manjšo plitvo posodo, obloženo s papirjem za peko, in jo dobro potlačite.
  6. Posodo postavite v hladilnik za najmanj dve uri, da se masa strdi.
  7. Strjeno maso narežite na manjše ploščice ali kocke.

Ploščice shranjujte v zaprti posodi v hladilniku do pet dni. Primerne so kot hiter prigrizek med učenjem, pred predavanji ali v času izpitov.

Če izgubite en »čepek«, drugega dobite po polovični ceni

0

Nakup brezžičnih slušalk Huawei prinaša več kot le odlično zvočno izkušnjo. Omogoča tudi večjo brezskrbnost, saj v primeru izgube ušesnega čepka niste obsojeni na nakup novega para slušalk. Huawei namreč ponuja možnost nakupa nadomestnega po bistveno ugodnejši ceni, kar je v svetu brezžičnih slušalk redkost in velika prednost.

Brezžične slušalke so danes postale skoraj nepogrešljiv pripomoček sodobnega življenjskega sloga. Spremljajo nas na poti v službo, med rekreacijo, na javnem prevozu ali doma, ko si zaželimo trenutek sprostitve ob glasbi, podkastih ali klicih. Njihova največja prednost je odsotnost kablov in popolna svoboda gibanja, a prav ta lastnost prinaša tudi določena tveganja. Zaradi majhnosti se lahko ušesni čepki hitro izgubijo. Zdrsnejo iz ušesa, padejo na tla ali se znajdejo na mestih, kjer jih ni več mogoče doseči. Takšna izguba je pogosto razlog, da morate še delujočo slušalko nadomestiti s povsem novim kompletom, kar predstavlja nepotreben strošek.

Huawei je to težavo prepoznal in jo naslovil s posebno storitvijo Loss Care, ki je na voljo tudi pri modelu Huawei FreeClip 2. Gre za dodatno jamstvo, ki velja v promocijskem obdobju enega leta od nakupa. V tem času lahko enkrat izkoristite možnost zamenjave izgubljenega ušesnega čepka z občutnim popustom. Namesto nakupa novega para slušalk preprosto nadomestite manjkajoči del, kar je tako praktično kot tudi finančno ugodno.

Postopek uveljavljanja storitve Loss Care je zasnovan enostavno in uporabniku prijazno. V primeru izgube se obrnete na pooblaščeni servis Huawei ali pa preko spletne strani naročite prevzem naprave. Po uspešno zaključenem postopku vam podjetje pošlje nadomestni ušesni čepek.

Takšna storitev ne pomeni le prihranka denarja, temveč tudi večjo brezskrbnost pri vsakodnevni uporabi. Uživali boste v kakovostnem zvoku in napredni tehnologiji slušalk Huawei, brez strahu pred neprijetnimi posledicami morebitne izgube.

 

Najhujše gverilske pasti v Vietnamu

0

Vietnamska vojna še zdaleč ni bila spopad enakovrednih sil. Na eni strani je stala tehnološko najnaprednejša vojska sveta. Na drugi strani so bili borci, ki so poznali džunglo, njene zvoke in njene pasti. Namesto tankov in letal so pogosto uporabljali potrpežljivost, iznajdljivost in strah.

Ameriški vojaki so se v Vietnamu soočili z nevidnim sovražnikom. Gverilske enote niso napadale frontalno. Raje so se skrivale v zelenju džungle in kot prednost izkoristile teren, ki je bil smrtonosen že sam po sebi. Pasti niso bile le orožje. Bile so psihološko sredstvo, ki je lomilo voljo in zaupanje.

Vojna, ki je trajala kar 20 let

Vietnamska vojna je potekala med letoma 1955 in 1975. Po francoskem umiku je bil Vietnam razdeljen na Sever in Jug. Sever je postal komunističen, Jug pa je užival podporo zahodnih sil. Napetosti so se hitro stopnjevale v nov konflikt. Združene države so v njem prevzele vlogo, ki so jo prej imeli Francozi.

Ameriška vojaška prisotnost se je močno okrepila med letoma 1965 in 1973. V tem obdobju je v Vietnamu služilo več milijonov ameriških vojakov. V vojni je umrlo približno 58.000 ameriških vojakov, več sto tisoč pa jih je bilo ranjenih. Vietnamske izgube so bile bistveno večje. Ocenjuje se, da je umrlo več milijonov civilistov in vojakov.

Fotografija ameriških enot ob izkrcanju iz helikopterjev ob pričetku napada na vietnamske položaje.
Ameriški tehniki se je močno uprla iznajdljivost vietnamskih enot. Foto: on Wikipedia

Konflikt ni potekal kot klasična vojna z jasnimi frontami. Prevladovali so zasede, hitri napadi in umiki v težko prehoden teren. Vietnamski borci so že iz bojev proti Francozom razvili gverilske taktike. Te so nato še izpopolnili proti ameriški vojski. Brutalne pasti so postale eno njihovih najznačilnejših in najučinkovitejših orožij.

Vojna terena in izčrpavanja

Vietnamski borci so dobro razumeli, da v neposrednem spopadu nimajo prednosti. Zato so vojno prenesli v prostor, kjer je tehnologija izgubila moč. Džungla je postala zaveznik. Vsak korak in vsak premik sta lahko vodila v smrt.

Pasti pa niso bile namenjene le ubijanju. Pogosto so bile zasnovane tako, da so ranile. Ranjeni vojak je upočasnil enoto in zahteval evakuacijo. S tem so gverilci dosegli večji učinek z manj sredstvi.

Skrite jame s konicami

Ena najbolj znanih in razširjenih pasti so bile zakrite jame s konicami. Pogosto so bile skrite na poteh, ki so jih uporabljale patrulje. Prekrivali so jih z listjem in tanko plastjo zemlje, zaradi česar so bile pogosto popolnoma nevidne.

Example of a lethal booby trap laid by Viet Cong in the Cu Chi Tunnels area
Smrtonosne jame z ostrimi konicami. Foto: ronemmons iz iStock

Ko je vojak stopil na prekrito jamo, so se tla udrla. Padec je bil hiter in boleč. Konice na dnu so povzročile hude rane. Pogosto so bile premazane s strupi in celo fekalijami, kar je še dodatno povečalo tveganje za okužbe. Te pasti so imele močan psihološki učinek. Vojaki so morali paziti na vsak korak. Napredovanje se je upočasnilo, strah pa je naraščal.

Tudi bambus je lahko orožje

Bambus je bil eden najpogostejših materialov, ki so ga vietnamski borci izkoriščali v svoj prid. Bil je lahek, trden in vedno dostopen. Iz njega so izdelovali ostre konice, palice in sprožilne mehanizme.

Ena najbolj znanih oblik pasti so bile skrite bambusove konice, postavljene na višini nog ali trupa. Ob sprožitvi so se sunkovito izstrelile iz grmovja ali tal. Poškodbe so bile pogosto hude, včasih smrtonosne. Bambus je imel še eno »prednost«. Poškodbe, ki jih je povzročil, so se pogosto slabo celile. Okužbe so bile pogoste, zdravstvena oskrba pa omejena.

Eksplozivne pasti

Eksplozivne pasti so bile še posebej zahrbtne. Vietnamski vojaki so jih pogosto nastavljali v na videz povsem vsakdanje zapuščene predmete ob poteh, kjer je patruljirala ameriška vojska. Te pasti niso vedno ubijale, kljub temu pa so povzročale resne poškodbe in imele močan psihološki učinek.

Fotografija vojakov Južne Koreje, ki preučujejo vietnamske pasti.
Primeri vietnamskih pasti, ki jih je našla južnokorejska vojska. Foto: on Wikipedia

Take pasti so seveda zahtevale temeljit pregled terena, kar je zelo upočasnilo vsakršno napredovanje ameriške vojske. Katerakoli stvar, ki so jo našli ob cesti, je postala potencialno nevarna. Eksplozivne pasti so imele tudi simbolni pomen. Pokazale so, da gverilci znajo uporabiti ameriško tehnologijo proti njeni vojski.

Tuneli in pasti v globini

Med najbolj dovršenimi elementi vietnamske gverilske vojske so bili gotovo njihovi sistemi tunelov. Ti niso služili le skrivanju. Vsebovali so pasti, ozke prehode in slepe ulice.

Ameriški vojaki, ki so vstopali v tunele, so se soočali z izjemno nevarnostjo. Prostora je bilo malo, vidljivost slaba, nevarnosti pa številne. Pasti so bile postavljene tako, da so izkoristile utesnjenost. Tuneli so simbolizirali tudi asimetrijo vojne. Medtem ko je Amerika gledala z neba, so se vietnamski borci borili pod zemljo.

Največja moč pasti je bila psihološka

Največja moč gverilskih pasti ni bila v telesni škodi. Bila je v strahu, ki so ga povzročale. Stalna pripravljenost je vodila v hudo izčrpanost. Vsak korak je zahteval koncentracijo, saj je v nasprotnem primeru hitro sledila huda poškodba ali smrt. Vojaki so poročali o občutku nemoči. Niso videli sovražnika, a so čutili njegovo prisotnost. To je vplivalo na moralo in duševno zdravje.

Pasti so spremenile način bojevanja. Ameriške enote so postale bolj previdne, počasnejše in manj samozavestne. Gverilske pasti v Vietnamu so bile rezultat iznajdljivosti, poznavanja okolja in strateškega razmišljanja. Niso bile le orožje revnejše vojske. Bile so premišljeno in zelo uspešno orodje v vojni izčrpavanja. To pa je tudi cilj vsakokratne gverilske vojne, ki je bil v Vietnamu še kako dosežen.

Recept za odličen brezglutenski lečin kruh

0

Gluten je beljakovina, ki jo najdemo v pšenici, rži in ječmenu. Pri ljudeh s celiakijo gluten sproži imunski odziv, ki poškoduje črevesno sluznico in povzroča prebavne ter druge zdravstvene težave. Zato je za osebe s celiakijo in preobčutljivostjo na gluten nujno, da uživajo izključno brezglutenska živila.

Leča je naravno brez glutena, hkrati pa bogata z beljakovinami, vlakninami in minerali, zato je odlično živilo za pripravo hranljivega kruha brez klasične moke.

Enostaven recept za lečin kruh na hitro, brez gnetenja, brez tehtanja na gram natančno in z minimalno posode.

Sestavine:

400 gramov rdeče leče
približno 1 deciliter vode
1 suhi kvas
0,5 decilitra olivnega olja
sol po okusu
dodatki po želji semena, zelišča, začimbe

Priprava:

Rdečo lečo namočite v vodi čez noč. Zjutraj jo dobro splaknete in odcedite. Stresete jo v mešalnik, dodate vodo, sol, olivno olje in kvas, ki ste ga prej raztopili v malo mlačne vode. Po želji dodate semen, zelišča ali začimbe.

Vse skupaj dobro zmešate v gladko zmes. Maso pustite stati približno 40 minut, da se rahlo dvigne. Nato jo vlijete v namaščen pekač in pečete pri 180 stopinjah približno 45 minut.

 

Kruh je nasiten, sočen in primeren tudi za sendviče ali pa kot priloga k juham.

V Sloveniji že nastaja nov KFC, ta bo prvi z »Drive-Thru« možnostjo: tu bo postavljen

0

V Sloveniji bo nastala nova restavracija KFC, ki je že v gradnji. Ker novica, ki je bila do zdaj bolj ali manj neuradna, ne bo več dolgo skrita, se je nakupovalni center odločil novico kar deliti.

Nova KFC restavracija naj bi se odprla še letos

Novi KFC bo pred nakupovalnim centrom Planet Celje, na naslovu Mariborska cesta 128.

Bo pa celjski KFC noviteta, saj bo šlo za prvi KFC Drive Thru v Sloveniji.

Dela že potekajo, s pridobitvijo pa želi nakupovalni center nadgraditi celotno izkušnjo obiska.

Obvestili so, da je zaradi del nekoliko omejeno število parkirnih mest, promet pa zaradi tega lahko poteka počasneje.

Datum odprtja še ni znan, so pa na portalih za iskanje zaposlitve že v januarju objavili delovna mesta. Tako vodji izmene nudijo začetno plačo v višini 1.800 evrov bruto.

KFC (Kentucky Fried Chicken) je ena največjih in najbolj prepoznavnih svetovnih restavracijskih blagovnih znamk, prisotna v več kot 150 državah. Z več kot 70-letno tradicijo priprave slavnega hrustljavega piščanca po originalnem receptu 11 skrivnih zelišč in začimb, KFC danes navdušuje milijone gostov po vsem svetu.

 

Triki, ki majhno sobo naredijo večjo

0

Če si študent, potem zelo verjetno poznaš ta scenarij. Stanovanje si deliš z več ljudmi, kuhinja je skoraj vedno zasedena, kopalnica ima svoj neizrečen urnik, tvoja soba pa je hkrati spalnica, učilnica, garderoba in včasih še improvizirana jedilnica. In če imaš srečo, je to res tvoja soba, ne samo kotiček z mizo in posteljo.

Kvadrature so majhne, proračuni še manjši, online ideje pa pogosto povsem neuporabne za realno študentsko življenje. Ampak dobra novica je, da se da tudi iz majhne sobe narediti prijeten, funkcionalen prostor. Ne z dragim pohištvom, ampak s pametnimi odločitvami.

Najprej red, potem estetika

Največja napaka, ki jo delamo v majhnih sobah, je ta, da želimo vanje stlačiti preveč stvari. Ker je to edini prostor, ki je samo naš, imamo občutek, da mora vse stati tam. Oblačila, zapiski, spominki, dekoracija, ki smo jo nekoč dobili za darilo in je ne znamo zavreči.

Rezultat je kaos, v katerem se težko sprostiš in še težje učiš. Prvi korak zato ni nakup novih stvari, ampak selekcija. Vprašaj se, kaj dejansko uporabljaš in kaj je samo tam, ker nimaš srca, da bi se poslovil. Manj stvari pomeni več zraka. In soba takoj deluje večja.

Manj barv, več miru

V majhni sobi barve hitro prevzamejo prostor. Če imaš vsako steno drugačno, posteljnino z vzorci, pisane plakate in barvite lučke, bo soba delovala še bolj natrpano.

To ne pomeni, da mora biti vse dolgočasno. Izberi dve ali tri barve, ki se lepo dopolnjujejo, in se jih drži. Ena naj bo osnovna, ostali pa poudarki. Tako bo prostor deloval bolj umirjeno, tudi če ni velik.

»Pametna« postelja

Postelja v študentski sobi zavzame največ prostora, zato je smiselno, da dela dvojno delo. Če imaš možnost, izberi posteljo s predali spodaj ali vsaj dovolj prostora, kamor lahko potisneš škatle.

To je idealen prostor za stvari, ki jih ne rabiš vsak dan. Dodatna posteljnina, zimska oblačila, brisače, trenirke in športna oprema. Manj stvari na vidnem mestu pomeni bolj urejeno sobo in manj občutka utesnjenosti.

Police so rešitev, ampak ne za vse

Ko zmanjka prostora na tleh, je logično, da greš v višino. Police so poceni, praktične in pomagajo rešiti težavo shranjevanja. Na njih lahko zložiš knjige, zapiske ali spominke ter sobi dodaš nekaj karakterja.

Ampak bodimo iskreni. Police pomenijo tudi prah. Veliko prahu. Še posebej takrat, ko imaš sredi izpitnega obdobja pomembnejše stvari za početi kot brisanje polic.

Zato so omare pogosto boljša izbira. Zaprte omare ali viseče omarice skrijejo stvari, ki niso nujno lepe na pogled, in te rešijo nenehnega čiščenja. Najboljša rešitev je kombinacija obojega. Nekaj odprtih polic za najljubše predmete, ostalo pa za vrata. Manj prahu, manj nereda in več miru v glavi.

Svetloba naredi več, kot si misliš

Ena stropna luč v sredini sobe je redko dovolj. Poleg tega daje tisti občutek, kot da si v pisarni ali čakalnici. Če nimaš prostora za nočno omarico in svetilko, razmisli o stenski lučki ali majhni namizni luči.

Topla, mehka svetloba zvečer popolnoma spremeni vzdušje. Soba je takoj bolj domača in prijetna, tudi če je majhna.

Majhna soba ni slaba soba

Resnica je, da večina študentov ne živi v popolnih pogojih. Ampak to še ne pomeni, da moraš živeti v prostoru, kjer se ne počutiš dobro. Z malo razmisleka, nekaj preprostimi rešitvami in realnimi pričakovanji lahko tudi majhna študentska soba postane prijeten prostor.

Konec koncev ni pomembno, koliko kvadratnih metrov imaš. Pomembno je, da so tvoji.

 

Vitamin D in študenti: uradne smernice zavajajo, pomanjkanje med šolajočo mladino pa je množično

Decembra 2025 so bile objavljene Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki jih je pod okriljem NIJZ pet let pripravljalo 30 slovenskih strokovnjakov. Dokument je sprožil številne zaskrbljujoče odzive in bil povod tudi za komentar s strani ekperta terapije Dr. Clark Roka Bajca, ki predstavljene smernice označuje kot brezvredne, zavajajoče in celo škodljive. Po predstavljenih dejstvih namreč ne zagotavljajo ustrezne ravni vitamina D v krvi in lahko prispevajo k nadaljnjemu množičnemu pomanjkanju v populaciji.

Vitamin, brez katerega telo ne deluje normalno

Vitamin D v telesu ne deluje le kot vitamin, temveč tudi kot hormon in je med drugim nujen za normalno delovanje imunskega sistema, rast, regeneracijo ter psihično ravnovesje. Kljub temu nova priporočila zdravi populaciji svetujejo dnevni vnos približno 1000 IU vitamina D. Po navedenih dejstvih takšna količina ne omogoča doseganja optimalnih vrednosti v krvi, temveč ohranja stanje pomanjkanja.

Za študente je zadostna količina vitmina D še posebej pomembna

Študenti pogosto veliko časa preživijo v zaprtih prostorih, zato je ustrezna raven vitamina D zanje še posebej pomembna. Njegovi učinki so večplastni, saj podpira delovanje možganov, izboljšuje koncentracijo in pozornost, zmanjšuje mentalno utrujenost ter prispeva k boljši učni učinkovitosti. Pomanjkanje vitamina D je povezano s slabšim razpoloženjem in povečuje tveganje za pojav depresivnih simptomov.

Višje številke, enako pomanjkanje

Pomembna sprememba v smernicah je tudi standardizacija merske enote poročanja. Po novem se koncentracija vitamina D v laboratorijskih izvidih enotno navaja v nmol/L (nanomolih na liter), medtem ko so se prej uporabljale tudi enote µg/L (mikrogrami na liter) oziroma ng/mL (nanogrami na mililiter). Razmerje med enotama je 1 : 2,5, kar pomeni, da so lahko ob prehodu z enot µg/L ali ng/mL na nmol/L številke na izvidih 2,5-krat višje, čeprav se dejanska količina vitamina D v telesu ne spremeni. Kritiki opozarjajo, da lahko takšna standardizacija ustvari lažen vtis boljše preskrbljenosti in dodatno oteži razumevanje rezultatov.

Merjenje odsvetovano, nevednost pa postane norma

Ena najbolj spornih točk smernic je priporočilo, da si ljudje naj ne bi merili ravni vitamina D. Po predstavljenih dejstvih je laboratorijsko merjenje edini način, da posameznik sploh ve, kakšen je njegov dejanski status. Cena preiskave znaša približno 25 evrov, a ena meritev ni dovolj. Raven vitamina D se mora spremljati periodično, sicer prilagajanje odmerkov ni mogoče.

Večina prebivalstva globoko pod optimalnimi vrednostmi

Podatki o stanju v populaciji so alarmantni. Kar 46 odstotkov žensk ima raven vitamina D nižjo od 30 nmol/L, več kot 90 odstotkov splošne populacije pa ne dosega niti 50 nmol/L. Optimalna vrednost za zdravega človeka znaša 125 nmol/L, pri kroničnih ali rakavih obolenjih pa vsaj 250 nmol/L. Razkorak med dejanskim stanjem in optimalnimi vrednostmi je (pre)velik.

Od dviga ravni do vzdrževanja

V videu je predstavljena tako imenovana loading formula, ki pokaže, koliko vitamina D je treba zaužiti, da posameznik doseže optimalno raven. Ko je ta dosežena, jo je treba vzdrževati. Vzdrževalna doza ni enaka za vse, temveč je odvisna od morebitnih okužb, kroničnih bolezni in drugih individualnih dejavnikov.

Kofaktorji, ki jih smernice povsem spregledajo

Smernice govorijo izključno o vitaminu D, ne omenjajo pa kofaktorjev. Vitamin D3 se ne bi smel uživati brez vitamina K2 in po možnosti ionske oblike magnezija, saj sta nujna za pravilno vezavo in delovanje vitamina D v organizmu.

Zakaj sonce ne zadošča?

Na naši zemljepisni širini v zimskem času proizvodnja vitamina D v koži ni mogoča. Tudi sicer je mogoča le, ko je sonce dovolj visoko. Če je senca daljša od telesa, vitamina D ne moremo tvoriti. Starejša koža proizvaja manj vitamina D, ljudje s temnejšo poltjo prav tako, takojšnje prhanje po izpostavitvi soncu pa lahko zmanjša količino nastajajočega vitamina D.
Vitamin D

Pomanjkanje z dolgim seznamom posledic

Pomanjkanje vitamina D je povezano s težavami s koncentracijo, nihanjem razpoloženja, utrujenostjo, osteoporozo, kariesom, slabo cirkulacijo, sladkorno boleznijo tipa 1 in 2, imunskimi pomanjkljivostmi, pogostimi okužbami, avtoimunskimi boleznimi, boleznimi dihal, nevrološkimi motnjami, demenco, depresijo, multiplo sklerozo ter bolečinami in mišičnimi krči.
Predstavljena dejstva kažejo na resno neskladje med uradnimi priporočili in dejanskimi potrebami organizma. Kritiki opozarjajo, da brez merjenja, ustreznih odmerkov in upoštevanja kofaktorjev optimalne ravni vitamina D ni mogoče doseči. Ob množičnem pomanjkanju v populaciji tako smernice, namesto rešitve, postajajo del problema.
RB Cast #5: So smernice NIJZ o vitaminu D, ki jih je 5 let pripravljalo 30 strokovnjakov, napačne?