Čeprav je Ljutomer majhno mesto, ponuja kar nekaj prijetnih kotičkov, kjer lahko najdeš odličen sladoled – naj bo to klasičen vanilijev kornet, sadna kepica z jagodami ali nekaj bolj drznega. Poleg tega je Ljutomer tudi središče prijaznih ljudi, odlične domače kulinarike in sproščenega utripa poletnega dne – kar pomeni, da je sladoled tam nekaj, kar se prileže skoraj vsak dan. Kje te čaka najboljši?
Slaščičarna Flo Cukeraj
Letos so si priborili nagrado in prvo mesto med tržnimi ponudniki za prleško gibanico, vendar tudi njihov sladoled ne zaostaja! Predvsem pa v osvežilni kepici, odlični kavi, domači sladici ali brunchu lahko uživaš v prijetni in domači atmosferi z različnimi tematskimi sobicami, klavirjem, knjigami in vintage pohištvom. Lokal je prijazen otrokom. Pri svojem ustvarjanju pogosto uporabijo domače, lokalne sestavine in posebnosti Prlekije. Pita z domačimi borovnicami ali torta z murvami sta le dva primera. Da so vpeti v lokalno okolje poleg prleške gibanice kaže tudi njihova prisotnost na etno-kulinaričnem večeru Okusi Prlekije.
Slaščičarna Pri parku je bila večkrat izglasovana za naj sladoled v Pomurju pri portalu Sobotainfo. Lani je prejela skoraj 50 odstotkov glasov! Družinska slaščičarna s 60-letno tradicijo se je začela s prodajo prvih kepic sladoleda na triciklu. Tricikel je kasneje zamenjal kiosk, zadnjih 20 let pa se lahko slaščičarna pohvali z notranjo kavarno in veliko teraso. Slaščičarno trenutno vodita brata, ki predstavljata že tretjo generacijo sladoledarjev, saj je s poslom začel njun dedek. Poleg »klasike«, ki je vedno priljubljena, vsako leto pripravita izbor sodobnih, trendovskih okusov. Poskrbita tudi za okuse, ki so namenjeni najmlajšim.
Njihove pisane banjice, polne sladoleda različnih okusov, že na daleč vabijo na kepico osvežitve. Slaščičarna s 120-letno tradicijo razveseljuje s 24 okusi, med katerimi najdeš tudi nekaj veganskih. Robida, Dubai čokolada, mango, marelica, prestice, pokovka, Lotus piškoti, črna vdova, lubenica, Trolls … Poskusi tudi sladoledne kupe ali bubble waffle s sladoledom. Kiosk ponuja tudi čevapčiče, pleskavice, kebab in hamburgerje, če je lakota večja.
V nakupovalnem centru Supernova Ljubljana Rudnik so naredili pomemben korak k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti — na zunanjem parkirišču pri glavnem vhodu je zdaj na voljo 12 sodobnih ultrahitrih električnih polnilnic Eleport za vozila na električni pogon z enosmernim tokom in z izhodno močjo do 400 kW na enoto.
S tem ukrepom želijo svojim obiskovalcem omogočiti bolj trajnostno mobilnost in jim ponuditi možnost polnjenja njihovih vozil med nakupovanjem ali opravljanjem drugih opravkov znotraj centra. Polnilnice so nameščene na lahko dostopni lokaciji v neposredni bližini glavnega vhoda v center, kar zagotavlja enostavno uporabo in dodatno priročnost.
Zakaj so se odločili za ta korak?
V Supernova Ljubljana Rudnik se zavedajo pomena okoljskih izzivov, s katerimi se soočamo kot družba. Podpirajo prehod na čistejše oblike mobilnosti in želijo svojim obiskovalcem ponuditi možnosti, ki so v koraku s časom. Vozila na električni pogon postajajo vsakdanji del našega prometa, zato želijo, da se tudi njihove storitve razvijajo v skladu s tem trendom.
Lastnosti novih polnilnic:
12 ultrahitrih električnih priključkov.
Hitro in enostavno polnjenje.
Prijazna uporabniška izkušnja z možnostjo plačila prek aplikacije Plugsurfing, ki si jo lahko naložite iz Apple ali Android
24/7 dostopnost.
Vabljeni, da med obiskom njihovega centra svoj avto na električni pogon enostavno napolnite in s tem prispevate k bolj čisti prihodnosti.
Skupaj ustvarjamo bolj trajnostno prihodnost!
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Po javni objavi odprtega pisma, naslovljenega na rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregorja Majdiča, je odziv akademske in širše javnosti očitno dosegel svoj prvi namen. Pismo, ki ga je med drugimi podpisala krajinska arhitektka in profesorica Ana Kučan, poziva vodstvo univerze, naj od Evropske komisije uradno zahteva takojšnjo zamrznitev sodelovanja izraelskih univerz in institucij v programu Obzorje Evropa, dokler Izrael ne konča genocida nad palestinskim prebivalstvom v Gazi.
Čeprav rektor v svojem prejšnjem odzivu izraža razumevanje za zaskrbljenost glede etičnih vidikov sodelovanja z izraelskimi institucijami, se za zdaj še ni neposredno opredelil do predloga o zamrznitvi izraelskega statusa v programu. A zdaj je jasno, da vodstvo univerze o zahtevi že razpravlja. Kot sporoča Kučan, je bil cilj pobude prav to: sprožiti konkretno institucionalno razpravo in znotraj univerzitetnih organov doseči odločitev.
Pobuda temelji na etični odgovornosti univerze kot javne ustanove in na dejstvu, da je Univerza v Ljubljani ena izmed partneric v evropskih raziskovalnih projektih. Avtorji pisma opozarjajo, da s sodelovanjem z izraelskimi partnerji postaja tudi slovenska akademska sfera posredno soudeležena v evropski hipokriziji, ki s financiranjem izraelskih raziskovalnih ustanov hkrati dopušča vojaške zločine nad civilnim prebivalstvom.
Poziv k takojšnjemu glasovanju
V pismu je izpostavljeno, da ni opravičila za časovno odlašanje in predlagano je celo glasovanje per rollam, na daljavo. Avtorji opozarjajo, da je privilegij dopusta v času genocida slaba iztočnica za proceduralne izgovore. Čeprav izstop iz obstoječih projektov morda ni izvedljiv, je jasno, da Univerza lahko aktivno vpliva na evropske mehanizme financiranja s tem, da pozove k izločitvi izraelskih institucij iz bodočih razpisov.
V pozivu se pridružuje tudi Študentsko društvo Iskra, ki je prav tako zahtevalo zamrznitev izraelskega statusa. Profesorica Kučan v svojem nadaljnjem sporočilu potrjuje, da se je s tem končalo tudi zbiranje podpisov.
V oddaji Radia Študent, ki je bila na sporedu 24. julija, je bil poleg pogovora z Ano Kučan predstavljen tudi širši kontekst študentskega nezadovoljstva z Univerzo v Ljubljani, med drugim tudi zaradi višanja stroškov in prispevkov za študij. Oddaja pokaže, da nezadovoljstvo ni omejeno le na področje mednarodnega sodelovanja, temveč sega tudi v področje dostopnosti in transparentnosti domače univerzitetne politike.
Kombinacija naraščajočih stroškov, neodzivnosti študentskih predstavnikov in nejasnih stališč vodstva univerze do globalno pomembnih vprašanj ustvarja občutek, da Univerza v Ljubljani izgublja stik tako s študentsko skupnostjo kot z lastnimi etičnimi temelji.
Etična drža v času politične pasivnosti
Pismo se zaključi s pozivom tudi drugim slovenskim univerzam (v Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici), naj zavzamejo podobno stališče in spodbudijo svoja vodstva k jasnemu sporočilu Evropski komisiji: prenehanje financiranja izraelskih univerz, dokler se ne preneha nasilje. Kot pišejo avtorji, je to najmanj, kar akademska skupnost lahko stori – če že ne v imenu politike, pa vsaj v imenu moralne doslednosti in vzgoje prihodnjih generacij.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Vrni mi jo (Bring Her Back) je drugi celovečerec bratov Philippou, ki sta navdušila s filmom Govori z mano (Talk To Me) - vir: distribucija JUČER
Predstavljajte si, da ste skoraj polnoletni mladenič Andy, ki s svojo slabovidno sestrico Piper na tleh kopalnice najde svojega mrtvega očeta. Zahtevati morate, da sta kot siroti preseljeni k istim krušnim staršem, čeprav ti želijo le sestrico. Tam odkrijete, da gre za nekdanjo socialno delavko, ki skrbi za svojega nemega nečaka, ki oddaja čudne signale. V nekem trenutku iz njene spalnice slišite njegove krike na pomoč, ki jih kmalu prekrije oglušujoče glasno predvajanje pesmi Untouched, ki govori o tem, da si na vse pretege želi dotika osebe, ki je ni več ob njej. Zdaj pa si predstavljajte, da ste socialna delavka, ki zaradi lastne nepazljivosti izgubi slabovidno hčerko, ko se ta utopi v bazenu na vašem dvorišču. Odkrijete rusko kaseto, na kateri se predvaja ritual kulta, ki lahko duha umrlega preseli v telo žive osebe. Kaj vse bi naredili, da vrnete izgubljeno osebo?
Vrni mi jo, režiserski dvojec Philippou je nazaj
Danny in Michael Philippou sta navdušila z grozljivko Govori z mano (Talk to Me), v kateri sta zgodbo o izgubi in odvisnosti zapakirala v najstniško srhljivko o trendu, kjer je mumificirana roka medij, ki omogoča pogovor z mrtvimi dušami. Njun prvenec je v vsem najboljšem smislu vnesel jutuberski stil v podžanr okultnih grozljivk, Vrni mi jo pa je zaradi atmosferične groze najlažje primerjati s prvencem Arija Asterja, Podedovano zlo (Hereditary, 2019), za mnoge ena najboljših grozljivk našega časa.
Navidezno grozljivi film je pravzaprav srhljiva meditacija o vsepožirajoči naravi žalovanja in nevarni privlačnosti nadnaravnega razmišljanja, ko resničnost postane preveč boleča, da bi jo lahko prenesli. S pomočjo izjemne osrednje trojice igralcev – Billy Barratt, Sora Wong in Sally Hawkins – predstavlja psihološki portret izgube z več vidikov. Je svarilo o tem, kako daleč so ljudje pripravljeni iti, da bi razveljavili nepovratno. Podobno kot v njunem prvencu, se tudi tu brata predata simboličnemu pomenu vode, krogov in okultnega, ko predstavljata osnovno tematiko izgube. Žalovanja tako ne uprizarjata le kot čustveni proces, temveč kot dejanje popolnega obupa, kjer krogi postanejo zapor, voda spomin, okultni rituali pa votli odmevi neuspešne ljubezni.
Piper (Sora Wong) in Andy (Billy Barratt) – vir: distribucija JUČER
Kaj se zgodi, ko se ne soočimo z izgubo bližnjega?
Zgodba se vrti okoli Laure, žalujoče matere, ki ne more sprejeti smrti svoje hčerke Cathy. V jalovem poskusu, da bi preobrnila izgubo, se zateče k starodavnemu okultnemu ritualu, ki obljublja vstajenje. Ta proces zahteva gostitelja, žrtvovanje in smrt, ki je natančno posnemana s kasete v njeni lasti. Laurina obsedenost jo potegne v spiralo nasilja, eksploitacije in prevare, zaradi česar manipulira in ogroža svoja posvojenca Piper in Andya, a še posebej mladega Olieja. Fenomenalno ga upodobi Jonah Wren Philips.
Kot že zapisano, poanta filma ni v samih ritualih, temveč v načinu, kako se vsak lik spopada z neznansko žalostjo. Smrt v filmu Vrni mi jo ni čista ali odrešilna. Je nasilna, dezorientirajoča in se preživelih oklepa kot megla – morda to temelji na njihovem odnosu do nje. Film se začne s šokantno smrtjo, oče nenadoma umre pod tušem. Voda mu zakrije obraz, kamera pa se ustavi na kaosu žgoče pare, krvi, nereda …
Jonah Wren Phillips kot Olliver v filmu Vrni mi jo (vir: distribucija JUČER)
Že od samega začetka je voda povezana s smrtjo, ne z življenjem. Postane ponavljajoč se motiv, ki se pojavlja v Cathyjini utopitvi, nepredvidljivem delovanju vodovodne napeljave, uriniranju in dežju ter nenazadnje v ritualnem prizorišču bazena na dvorišču. Voda v tem filmu ne simbolizira očiščenja ali ponovnega rojstva, temveč predstavlja ujetost, spomin in način, kako travma pronica v naše vsakdanje življenje. Obdaja like in se noče nadzorovati ali zadržati pri miru, tako kot se žalosti same ni mogoče znebiti.
Ko se Laura še bolj pogreza v svojo ritualistično obsedenost, film njene mehanizme spoprijemanja primerja z mehanizmi Andyja in Piper. Laura išče nadzor z okultnim, ustvarja dovršene obrede in zahteva absolutno čustveno poslušnost. Njena žalost je sterilna, zajeta v krogih in šepetajočih kletvah. Toda ti rituali je ne pozdravijo, še huje, nikoli ji ne dovolijo, da bi šla naprej. S poskusom, da bi Cathy pripeljala nazaj, Laura zagotovi, da se sama nikoli več ne bo mogla vrniti med žive. Andy pa predstavlja drugačno, bolj prizemljeno obliko žalovanja. Ne predstavlja odrešilnega junaka, temveč osebo, ki se poskuša soočiti s svojo krivdo iz preteklosti, zlasti za incident, v katerem je poškodoval Piper. Njegova prizadevanja, da bi jo zaščitil, so v ostrem nasprotju z Laurinim izogibanjem in zanikanjem.
Sally Hawkins kot Laura v filmu Vrni mi jo. To je bila prva igralska vloga v grozljivki za Sally Hawkins, ki je navduševala v filmih Oblika vode, Paddington
Voda kot spomin na življenje in ne življenje samo
Osrednjega pomena za vizualni stil filma je podoba kroga. Krogi se pojavljajo povsod: v krednih obrisih rituala, v zasnovi bazena na dvorišču, celo v pralnem stroju, ki se nenehno vrti z umazanimi oblačili. Služijo kot prikaz ovir in pasti. V okultnem je krog narisan z namenom zadrževanja moči. Toda v filmu Vrni mi jo vsebuje tudi neznansko bolečino. Laura nariše krog, da bi ohranila svojo žalost nedotaknjeno, da bi ohranila fiktivni nadzor nad smrtjo. Toda ko se film gledalcu razpleta, postaja jasno, da je krog ne ščiti, temveč jo dodatno zapira. Ne more ubežati njegovi logiki, obljubi ali pa prekletstvu. Krog postane metafora za nerešeno travmo. Ponavlja se, se vrti v zanki in se ponovno uveljavlja. Tako kot žalost tudi krog nima naravnega konca. Preprosto se vrača.
Uporaba okultnega je namerno dvoumna, podobno kot v prvencu avstralskega dvojca. Nadnaravni dogodki so grozljivi, čeprav obsedenosti in vstajenja temeljijo na čustvenem realizmu. Ritual, ki je v središču filma, zahteva, da gostitelj poje posmrtne ostanke pokojnika, s smrtjo žrtve posnemajoč tiste pokojnika, nato pa gostitelj izbljuva truplo, da se duša lahko vseli v novo telo. To je grotesknost, ki zahteva natančnost, a je ob tem objeta v absurdnosti in celo patetičnosti. Gledalec bo skozi film na nek način čutil gnus in usmiljenje hkrati. Laurina vera v ritual izhaja iz sprva povsem nedolžne vere po vrnitvi ljubljene hčere. V temno magijo veruje zgolj in samo zaradi zavračanja neizogibnega. Ne more živeti v svetu, kjer se smrt preprosto zgodi. Potrebuje sistem, pa naj bo še tako krut, da bi imel smisel.
Režiserski dvojec Philippou je po filmu Govori z mano predstavil še en kvaliteten naslov (vir: distribucija JUČER)
Voda se v tem ritualu spet vrne, saj naj bi se Piper utopila v istem bazenu, kjer je umrla Cathy. Bazen pa postane simbol stagnacije in ne ponovnega rojstva. Voda postane spomin, ki v svojih globinah zadržuje preteklost, spomin na hčerino smrt. Prav tam se Laura na koncu odloči, da bo ostala s spominom na hčer, namesto da bi živela v svetu, kamor se Cathy ne more vrniti. Njena smrt, tako kot njeni rituali, ni katarzična, temveč ciklična. Zaključi krog. Vrne se v vodo. Izgine.
Krog je zaključen, smrt je neizogibna
Zadnji trenutki film zaokrožijo celoto. Piper preživi, a komaj. Andy se žrtvuje, da bi jo rešil, kar odraža prav tisto krivdo, ki je oblikovala njegovo odraslo življenje. Piperjin klic mamine pomoči je tisto, kar na koncu zlomi prijem rituala, kjer se gledalec spomni Laurine izpovedi Andyju, da bi dala vse, da bi jo Cathy še enkrat poklicala mama. Ne reši je okultna magija, temveč ljubezen, spomin in prepoznavnost. Okultno odpove. Človeštvo vztraja. Travma pa ostaja. Piper stoji v senci hiše, prepojene s smrtjo, in opazuje, kako se njena družina skrha.
Zgodba filma Vrni mi jo ne ponuja lahkih rešitev, nenazadnje sta izbrala psihološko dramo, prepleteno z elementi grozljivke. Ne nakazuje, da se je žalost mogoče pozdraviti, ampak le, da se je treba z njo soočiti. Simbolika vode, krogov in okultnih ritualov ponazarja to isto točko. Mrtvi se ne morejo vrniti, ne glede na to, kako popolno je obred izveden. In tisti, ki nočejo sprejeti te resnice, tvegajo, da bodo sami postali duhovi. Ujeti v spominu, v obsedenosti, v neskončnem, neprekinjenem krogu žalovanja.
Vrni mi jo je eden najboljših filmov leta (vir: distribucija JUČER)
Eden najboljših filmov studia A24
Vrni mi jo je izjemen film, vreden vsake pohvale. Brata Philippou sta še enkrat sestavila čutno, pretresljivo in nadvse prepričljivo zgodbo, ki se na podlagi okultne grozljivke ukvarja z resničnimi tematikami žalovanja, izgube in soočanja s smrtjo. Brez dvoma eden najboljših filmov zadnjih let. Pri tem pa je vredno omeniti, da film ne bo za vse.
Vrni mi jo - Nov napovednik - v kinih od 31.07.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Mineva več kot trideset let odkar je v Jurskem parku paleontolog Alan Grant opazil dinozavre in dejal, da se res premikajo v čredah. In kako vesel bi bil nedavnega paleontološkega odkritja v kanadski Alberti. Paleontologi so namreč odkrili odtise črede različnih dinozavrov, ki spominjajo na današnje premike gnujev in zeber po afriških ravnicah.
Odkrili sledi črede mešanih dinozavrov
V enem izmed najpomembnejših najdišč v zgodovini so odkrili še nekaj dodatnih zgodovinsko pomembnih sledi. Poleg 76 milijonov let starih sledi črede so našli na stotine okostij dinozavrov in ogromno število kosti in zob, zaradi česar je to hitro porstalmodelni sistem za razumevanje evolucije, vedenja, biostratigrafije in paleoekologije dinozavrov.
Kljub izjemni številčnosti skeletnih elementov so odtisi in sledi dinozavrov presenetljivo redki.
Na najdišču so paleontologi odkrili trinajst sledi ceratopsijev – vsaj petih živali –, ki so hodile druga ob drugi, med njimi pa je verjetno hodil ankilozavrid. Skupina paleontologov je bila še dodatno presenečena, ko je odkrila sledi dveh velikih tiranozavrov, ki sta hodila drug ob drugem in pravokotno na čredo, kar je sprožilo možnost, da je bilo večvrstno združevanje v čredo obrambna strategija pred običajnimi vrhovnimi plenilci. Odkrili so tudi odtisnjeno sled majhnega mesojedega dinozavra.
»V pokrajinskem parku dinozavrov že skoraj dvajset let zbiram kosti dinozavrov, vendar o odtisih stopal nisem nikoli veliko razmišljal,« je dejal dr. Bell. »Sledi tiranozavrov dajejo občutek, da so si resnično ogledovali čredo, kar je precej srhljiva misel, vendar ne vemo zagotovo, ali so se njihove poti dejansko križale.«
Z novim načinom iskanja sledi so lahko odkrili še več najdišč sledi na raznolikem terenu, kar jim bo zagotovo povedalo še več o tem, kako so ta fascinantna bitja medsebojno delovala in se obnašala v svojem naravnem okolju.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Univerza v Ljubljani pozorno spremlja dogajanja v mednarodnem prostoru in podpira vsa prizadevanja za končanje trpljenja civilnega prebivalstva ter uveljavljanje miru, človekovega dostojanstva in temeljnih človekovih pravic. To so besede, s katerimi se je UL v objavi za javnost zaenkrat odzvala na nastalo situacijo in delni pritisk javnosti.
»Kot največja in najbolj raznolika visokošolska in znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji se UL zaveda pomembne vloge in odgovornosti akademske skupnosti v družbi,« so zapisali.
Ker po njihovih besedah pobuda o zaustavitvi financiranja izraelskih akademskih ustanov s strani Evropske komisije zahteva celovito, premišljeno in odgovorno obravnavo, bodo o tem govorili v naslednjih dneh.
»Temeljita razprava o tej pomembni temi bo potekala na kolegiju dekanov UL, predvidoma avgusta. Na podlagi te razprave bo UL oblikovala svoje uradno stališče,« so pojasnili.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Slovensko mladinsko leposlovje ni v zadnjih letih v nikakršnem pomanjkanju. Kvečjemu nasprotno, vsako leto izidejo številni izvirni naslovi in prevodi mladinskih del, ki navdušujejo mlajše in tiste mlade po duši. Prepo-parki so že lani z nominacijo za nagrado Modra ptica poskrbeli za dvig na lestvici pričakovanosti, še več pozornosti pa poželi z dejstvom, da je avtorica Nina Valič.
Prepo-parki, več kot le zgodba o grafitiranju
Butl in Nonč sta nerazdružljiva prijatelja, ki sta si med seboj dokaj različna. Eden je samozavesten in sproščen ter predan športnik, drugi pa previden nekdanji športnik, ki je svojo ljubezen našel v umetnosti. Ko si neke noči ogledujeta zapuščeno gradbeno območje, ki ga za svoje grafitarske umetnine in projekte uporablja gverilska skupina SkLJ8, jima nasproti zapelje avto z močnimi lučmi, zaradi katerega se razbežita. A želja ostaja, želita videti, kaj se dogaja na zapuščenem območju, ki ga videvata zgolj skozi posnetke grafitarjev. Kmalu se v njihovem življenju znajdejo osebe, ki prinašajo možnost vstopa na območja in vstopa v njuno lastno zgodovino.
Prepo-parki: Nina Valič, založba Mladinska knjiga, 208 strani.
Prve strani nam sicer namignejo, da bi lahko šlo za nekaj več, kot »le« skejtersko pustolovščino v stilu Nogometne druščine. Kdor je prebral Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa bo zasledil določene podobnosti v stilu, razpletu in tematikah, kar pa ne pomeni, da sta si zgodbi neločljivo podobni.
Ko spoznamo ozadje obeh fantov, se avtorica odloči za pohvale vreden prikaz družin, ki imajo glavo na svojem mestu in razmišljajo trezno. Mnogo je knjig, kjer so mladostniške težave prikazane na podlagi družinskih težav. A prikaz (najstniških) tegob lahko obrodi sadove uspešneje, če se lahko naslonijo na razumno reševanje, pogovore s starši in prijatelji.
To je eden največjih adutov knjige Prepo-parki, saj so predstavljena zdrava prijateljska in družinska razmerja. Verjetno bo tudi zaradi tega zgodba ostala v spominu, čustveno močnejši pa bo tudi glavni zaplet in nato končni razplet.
Morda bo kateri izmed bralcev zastrigel z ušesi ob nerodni uporabi izmišljenih anglicizmov, a glede na to, da smo postavljeni ob rob najstnikom, ko poslušajo starše, lahko pričakujemo zgolj in samo striženje z ušesi. Enako je z dialogom med mladimi, ko ga pišejo oziroma pišemo starejši, saj je skoraj nemogoče zadeti pravi žargon in potek. A kljub temu je besednjak nadvse uspešen, verjetno bi ga pohvalil tudi Boštjan Gorenc – Pižama kot prevajalec otroških uspešnic Pasji mož in drugo.
Soočanje z izgubo najbližjega s knjigo kot pomočjo
V drugi polovici knjige se v ospredje postavi soočanje z izgubo bližnjega. Mehanizmi žalovanja so sprva skozi zgodbo prikazani nezavedno, a z razjasnitvijo razpleta postanejo bralcu pomemben dar med branjem. Če bi se za trenutek posvetili zanimivemu naslovu in njegovo povezavo z vsebino, ga lahko vidimo kot simboličen prikaz nenadne prekinitve življenja. Prepo-parki kot prekinjena oblika napisa ‘prepovedano parkiranje’ odsevajo izgubo glavnega lika. Življenje je prekinjeno, razbit je ritem vsakdana, znano pa postane nerazumljivo.
S postavitvijo zgodbe v urbano naselje, kjer naj bi vse potekalo po pravilih, se umetniško ustvarjanje preko grafitov prikazuje kot samoodkrivanje in izražanje čustev. Naslov bi tako brez težav brali kot metaforo za tematike žalovanja, prijateljstva in ustvarjalnosti, ki jih naslavlja zgodba. V svoji prelomljenosti odraža, kako se življenje zareže, a prav ta rez omogoči novo perspektivo, novo risbo, nov korak naprej.
Prepo-parki, prekrasna mladinska uspešnica
Prepo parki so večplastna zgodba, ki s preprostim, a premišljenim simbolizmom bralcem ponuja čutno alegorijo izgube in žalovanja. Ta je prikazana s subtilnostjo, humorjem in toploto. Nina Valič vsaki prebrani strani vnese pomen moči prijateljstva, kreativnosti in umetnosti ter pogovorov z bližnjimi. Za mlajše bralce prinaša zvrhano mero zanimivosti o iskanju samega sebe in soočanju z življenjem, starejše bralce pa knjiga ne bo pustila ravnodušnih. Z vsako knjigo se da kaj naučiti in Prepo-parki so zakladnica naukov.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Intimno zdravje in spolnost ostajata področji, o katerih se tudi danes, kljub poplavi informacij, še vedno preveč molči. Mnogi miti o spolnosti, lubrikantih, menopavzi, bolečini pri seksu in drugih intimnih temah ustvarjajo zmedo, strah in celo sram, zaradi česar številne ženske trpijo v tišini. A resnica je, da so telesne spremembe povsem naravne, želja po užitku ne pozna starosti in da si vsaka ženska zasluži brezskrbno in zadovoljno intimno življenje. Zato je pomembno, da razbijemo napačna prepričanja, ki pogosto grenijo življenje tako samskim ženskam kot ženskam v partnerstvu.
dr. Leon Meglič, dr. med.
V pogovoru z ginekologom dr. Megličem, dr. med., smo razbili nekaj najpogostejših mitov o spolnosti in intimnem zdravju, ki vam bodo pomagale bolje razumeti svoje telo, ohranjati zdravje in si povrniti užitek, samozavest ter povezanost s partnerjem ali samo s seboj.
MIT:Seks brez lubrikanta kaže na »pravo kemijo« med partnerjema. Če je pravi, ne rabiš dodatkov.
RESNICA:Ne, suhost nožnice je povsem naravna in pogosta. Lahko jo povzročijo hormoni, stres, zdravila, dojenje ali perimenopavza. Lubrikant oziroma intimni vlažilni gel ni znak za manj »kemije«, temveč je znak zrelosti, skrbi za udobje in užitek. Je preprost način, da je spolnost bolj sproščena, prijetna in neboleča, saj z dodatnim vlaženjem uspešno nadomeščamo naravne izločke, ki so potrebni, da spolni odnosi ne prinašajo bolečin, odrgnin in podobnih težav. Lubrikant naj bo torej pomočnik, ne tabu. Najbolje je, da je narejen na vodni osnovi.
»Na robu vsega tega pa je vendarle res, da je posebno v svežih zvezah, ko je kemija v nebesnih višavah, navadno lubrikant nepotreben, saj smo v fazi idealiziranja novega partnerja,« dodaja dr. Meglič.
MIT:Če me nožnica peče, srbi ali boli, je to gotovo zato, ker me partner vara.
RESNICA:Ne, to je pogosta, a neutemeljena bojazen, ki povzroča nepotreben strah in dvome v odnosu. Vnetje lahko sproži neustrezen higienski izdelek, oprijeta oblačila, spolnost brez lubrikanta ali kaj drugega. Dr. Meglič izpostavlja, da se to še posebej rado zgodi po uporabi antibiotikov, ki v večini primerov porušijo ravnotežje v nožnici. Če pa se stanje vendarle pogosto nepojasnjeno ponavlja, je vendarle potrebno razmisliti tudi o manj prijetnih in zgoraj opisanih bojaznih. Krivca za suhost torej ne iščite najprej v zakonu oziroma partnerju.
MIT:V menopavzi se posloviš od libida in tako tudi od vseh možnosti za dober seks.
RESNICA: Ne, želja ne izgine, lahko se le začasno umakne zaradi nihanja hormonov, bolečin ali neugodja. »Je pa libido nesporno povezan s spolnimi hormoni, ki v menopavzi drastično upadejo. V sklopu reševanja številnih težav, ki so značilne za to obdobje, je seveda libido zelo pomembna točka. S hormonsko nadomestno terapijo se te težave izboljšajo. Modrost mojih pacientk pa je: “dedca je treba zamenjati, pa bo“,« pravi dr. Meglič. A temu naj ne bo tako. Odkrit pogovor, nežnost, čas zase in kakovosten lubrikant oziroma intimni gel so most nazaj k intimi. Tosama je razvila intimni gel Natura Femina, pravo posebnost na trgu, saj ima dodane tudi sestavine, ki jih običajni lubrikanti ne vsebujejo. Ker je narejen na vodni osnovi, se brez težav spere in ne pušča madežev, obenem pa ne poškoduje silikonskih igračk in kondomov iz lateksa. Kar 80 odstotkov njegovih sestavin je popolnoma naravnih, tri med njimi pa poskrbijo, da precej izstopa med podobnimi izdelki na trgu. Dodani so mu namreč mlečna kislina, probiotiki in arginin.
MIT:Če boli, potrpi. To je pač del ženskosti.
RESNICA:Nikakor! Bolečina ni normalna. Lahko kaže na suhost, vnetje, hormonske spremembe ali potrebo po boljši pripravi na odnos. Res je, da se nekako kar »pričakuje«, da bo ženska nožnica ob vzburjenju naravno poskrbela za vlaženje, žal pa je kar nekaj razlogov, da se tu zaplete. Njena sposobnost zadostnega vlaženja se z menopavzo manjša, krivo je lahko hormonsko neravnovesje ali jemanje nekaterih zdravil, včasih do slabšega delovanja sluznice pride po porodu, nekaterih boleznih, po obsevanjih ali kemoterapiji. Sposobnost vlaženja se spreminja tudi tekom menstrualnega cikla, suhost lahko povzročita celo stres ali utrujenost. Intimni gel Natura Femina vsebuje arginin, ki poskrbi za prijetno ščemenje in spodbuja naravno vlaženje, medtem ko Lactobacillus Ferment Lysate in mlečna kislina poskrbita za vzdrževanje naravnega mikrobioma kože in sluznice, obenem pa delujeta regenerativno, protivnetno in pomirjevalno.
»Če pa vse to ne pomaga in se težave nadaljujejo, lahko nožnico še dodatno in bolj trajno pripravimo z lasersko “pomladitvijo”, po kateri postane ponovno bolj prožna in vlažna ter bolj odporna na “redno uporabo”,« še dodaja dr. Meglič.
MIT:Intimna nega je pomembna samo med menstruacijo.
RESNICA:Intimna nega je pomembna vsak dan, še posebej v vročini, po športu, med hormonskimi spremembami in ob povečani občutljivosti sluznice. Takrat se priporoča uporaba intimne pene, ki je zasnovana na naravnih in ekološko prijaznih sestavinah, ki pripomorejo k ohranjanju svežega občutka v intimnem predelu. S kislim pH, izvlečkom korenine belega sleza in prebiotikom Maltodextrinom namreč spodbuja dobre bakterije v koži, zmanjšuje draženje in obenem poskrbi za svežino ter popolno usklajenost z naravnim ravnovesjem intimnega predela.
MIT:Če je partner »pravi«, ve, kaj ti paše.
RESNICA:Nihče ne bere misli. Čas je, da poveste točno kdaj, kako, s čim in zakaj. Kako to razlaga dr. Meglič? »Sam spolni odnos je hkrati zelo enostaven in grozno zapleten. Posebno na začetku zveze se oba partnerja še iščeta. Včasih ponavljata stare vzorce, ki so „vžgali“ v prejšnji zvezi, v novi pa ne. Potrebno si je zaupati, si povedati in raziskati tudi kaj novega, da se potem, ob pogovoru desetletja kasneje, ne izkaže, da so bili „vsi isti“, kar bi bilo v vsej raznolikosti, ki smo je sposobni, res žalostno.«
Zato, ne mislimo, da nam moški berejo misli. Prepustimo se in če v odnosu dodamo še nekaj kapljic lubrikanta, je uspeh skoraj zagotovljen.
MIT:Če imam vnetje, to zagotovo pomeni, da me partner vara.
RESNICA:Ne, to je pogosta zmota, ki lahko povzroča nepotreben strah in nezaupanje v odnosu. Vzrok za vnetje je pogosto povsem drugje. Tesno spodnje perilo, sintetični vložki, draženje po britju, suhost v perimenopavzi ali menopavzi, nelagodje po spolnih odnosih, vnetja zunanjega dela spolovila ter občutljivost po porodu so pogosti krivci. Pomaga uporaba intimne kreme, kot je na primer Natura Femina s probiotiki, ki pomirja, vlaži kožo, pospeši celjenje in pripomore k boljšemu počutju.
MIT:Če me nič ne boli, potem je tam spodaj vse v najlepšem redu in mi ni treba obiskovati ginekologa.
RESNICA: Veliko žensk verjame, da so pregledi potrebni le, ko nekaj boli ali povzroča težave, a mnogo težav se razvija hitro, brez očitnih simptomov. Spremembe na materničnem vratu, hormonska nihanja ali začetki vnetij pogosto ne povzročajo bolečine ali nelagodja. Redni preventivni pregledi niso iskanje težav, ampak izraz skrbi, spoštovanja in ljubezni do svojega telesa. Omogočajo, da težave odkrijemo pravočasno, ko jih je najlažje in najuspešneje zdraviti. »Rak materničnega vratu poteka preko predrakavih sprememb (te pa povzroči okužba s HPV), ki se brez težav zdravijo, če jih seveda pravočasno odkrijemo. V tej fazi bolezni seveda ni bolečin, ko začne boleti, pa smo verjetno že vse zamudili,« dodaja naš sogovornik in nam polaga na srce, naj skrbimo zase in hodimo na redne ginekološke preglede.
MIT:Suhost, draženje in nelagodje so vedno znak infekcije.
RESNICA: Veliko žensk ob takšnih težavah najprej pomisli na okužbo in se ustraši najhujšega, a ne gre nujno za to. Hormonske spremembe, stres, suh zrak, agresivni detergenti ali sintetična oblačila so pogosto razlog za suhost, draženje in občutek nelagodja in to povsem brez prisotnosti okužbe. Pomaga “vrhunski duo“: intimna pena in intimna krema s probiotiki. Intimna pena nežno očisti, ne izsuši kože in ohranja naravni pH, medtem ko intimna krema s probiotiki vlaži, pomirja razdraženo kožo ter pomaga krepiti naravno zaščitno bariero intimnega predela. Skupaj pomagata ustvariti občutek svežine, udobja in zaščite.
MIT:Vnetja v menopavzi so pač nujno zlo.
RESNICA:Nikakor! Z nežno, redno in pravilno nego lahko vnetja omilimo ali celo preprečimo. Priporočamouporabo intimne pene za blago čiščenje, intimno kremo s probiotiki za obnovo in zaščito sluznice ter intimni gel, ki poskrbi za udobje in užitek med spolnostjo.
MIT:Mila za telo so primerna tudi za intimno nego.
RESNICA: Mnogo žensk še vedno zmotno misli, da je pH kože po celem telesu enak in da za vse zadošča navadno milo. Vendar ne, koža intimnega predela je občutljivejša in ima drugačne potrebe. Navadna mila so pogosto preveč agresivna, porušijo naravni pH intimnega predela ter tako lahko povečajo tveganje za draženje, suhost ali vnetja.
Zato je boljša izbira intimna pena z mlečno kislino, kot je Natura Femina. Njena lahka, kremno-penasta struktura zagotavlja blago, a učinkovito čiščenje ter ohranja naravno pH vrednost kože in sluznice intimnega predela. Poleg tega daje občutek svežine in lahkotnosti, ki traja ves dan. Prava nega pomeni tudi spoštovanje do najbolj občutljivih delov telesa.
MIT:Lulanje v morju povzroča okužbe.
RESNICA: Marsikdo verjame, da je to neposreden vzrok za vnetja ali okužbe intimnega predela. A temu ni vedno tako, je pa res, da vseeno zahteva nekaj previdnosti. Slana voda sama po sebi običajno ni škodljiva, vendar kombinacija vlažnega okolja, morske soli, bakterij ter nošenja mokrih kopalk lahko povzroči draženje, suhost ali vnetje intimnega predela. Koža in sluznica tako postaneta bolj občutljivi, kar poveča tveganje za neprijetnosti.
V pomoč je lahko Natura Feminaintimna krema s probiotiki, ki vlaži in pomirja razdraženo kožo, obnavlja naravno zaščitno bariero sluznice in s probiotiki pomaga ohranjati zdravo mikrofloro. S tem zmanjša možnosti za draženje in vnetja ter poskrbi za občutek udobja in svežine, tudi po dnevu, preživetem v morju in na plaži.
MIT:Seks med menstruacijo vedno poveča tveganje za vnetje.
RESNICA:Ne drži povsem. Če sta higiena ustrezna, komunikacija odprta in partner spoštljiv, je lahko seks med menstruacijo varen, prijeten in celo prinese dodatno sprostitev ter olajšanje menstrualnih krčev. Ključno je, da oba partnerja spoštujeta meje, uporabljata zaščito (tudi zaradi večje dovzetnosti za okužbe in prenos spolno prenosljivih bolezni v tem času) ter poskrbita za nežnost in udobje. A vseeno naj se vsaka ženska sama odloči, kdaj in kaj ji je prijetno in kaj ne.
Naj bo intimno zdravje vaša prednostna skrb in to ne šele takrat, ko se pojavijo težave, temveč vsak dan. Ne dovolite, da bi vas miti o spolnosti, menopavzi, bolečini pri spolnih odnosih, lubrikantih in drugih naravnih spremembah prikrajšali za zadovoljstvo in samozavest.
Vsaka ženska si zasluži spolno življenje brez bolečin, brez sramu in brez nelagodja, ne glede na starost ali življenjsko obdobje.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Vsake toliko se v filmografiji Adama Sandlerja pojavi film, ki nas spomni na to, da bi lahko slavni igralec spisal drugače – Pijana ljubezen, Uncut Gems, Hustle. Žal pa so ti filmi izgubljeni v morju komedij, ki jih snema s prijatelji in po novem tudi z družino. Zanj fantastično, brez dvoma, a za večino gledalcev brez kakršnega koli smisla.
Prav Happy Gilmore je bil v kombinaciji s filmom Billy Madison odličen pokazatelj, da bo Sandler zgodovinsko ime v komediji. In to bo obstalo. A kaj storijo legende, ki s filmi ne zadanejo več tako, kot so nekoč? Ozrejo se proti tistim, kjer so zadeli v polno in upajo, da bodo zadeli še enkrat. Adam Sandler predstavlja Happy Gilmore 2.
Happy Gilmore 2, spomin na Sandlerjeve najslabše
Pogovor o nadaljevanju komedije o filmu, ki nadaljevanja ne potrebuje, ne bo nikoli obrodil užitnih sadov. Leta 1995 je film o jeznem golfistu, ki se mu ni uspelo prebiti med hokejiste, navdušil gledalce in z leti postal kultni film in za ljubitelje Sandlerja eden njegovih najboljših. In tu ne gre oporekati. Trideset let kasneje je Gilmore petkratni prvak s petimi otroki in prekrasno ženo Virginio (Julie Bowen). A tragedija zadane, ko Gilmore ostane brez žene.
Preda se alkoholu, opusti golf in izgubi vse svoje imetje, a kmalu ugotovi, da hčerki ne bo mogel izpolniti sanj o baletni šoli v Parizu. Kot predmet posmeha, kar Sandler rad igra, se mora strezniti in dokazati, da še zna igrati golf.
Adam Sandler in Bad Bunny v filmu Happy Gilmore 2 Foto: on netflix
Istočasno želi Frank Manatee (Benny Safdie) ustvariti novo golf ligo Maxi, kjer bo vse boljše, atraktivnejše in zanimivejše. Gilmore se pridruži klasičnim golfistom, ki Manateeja izzovejo na obračun za usodo golfa. S pomočjo caddieja Oscarja (Bad Bunny) in ekipe mora osvojiti turnir, istočasno pa obiskovati terapevtsko skupino alkoholikov, ki jo vodi nasilni Hal L. (Ben Stiller). Da pa so stvari še hujše, se v njegovo življenje vrne Shooter McGavin (Christopher McDonald), ki je vse od prvega filma zaradi živčnega zloma živel v umobolnici.
Žal je to film, ki spada med slabše v njegovi karieri in razlog za njeno smrt je golf žogica, ki jo vanjo ponesreči pošlje prav on. Film je nato sosledje šal, ki spominjajo na tiste duologije Odrasli (Grown Ups), naslanja pa se na zvezdniška gostujoča imena, kot so Eminem, Travis Celce, Eric Andre, Margaret Qualley in slavna imena iz sveta golfa.
Če smo se čudili nad grozoto nadaljevanja filma Princ odkriva Ameriko, ki je leta 2021 presenetil z neizvirnostjo, je tokratno nadaljevanje spomnilo na najslabše iz Sandlerjevega arhiva. In iz njegovega vidika je nastanek filma jasen, denar in druženje s prijatelji in družino. Vse ostalo je vrženo čez okno.
Ko se komedija tik pred šalo odloči pokazati prizor iz predhodnika, ki je isto šalo izpeljal boljše, je to neverjetna brca v koleno. To pa ne pomeni, da nekaj prizorov ni smešnih – tudi Odrasli so jih imeli nekaj. A to ne pomeni, da gre za dober film ali dobro nadaljevanje. Je le film z višjim proračunom, ker je treba plačati imena in nesmiselno metanje idej v zid z upanjem, da se bo katera prijela.
Happy Gilmore 2 živi od nepotizma in slabih šal. To je tudi razlog za smrt filma.
Happy Gilmore 2 | Official Trailer | Netflix
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
V centru Ljubljane bomo opazili zanimivega gospoda. Oblečen v dolge cape, z baretko na glavi in cel zaraščen hodi bos ali s kolesom ne glede na letni čas. Večino dni preživlja sključen na škarpi pri podhodu med Maxi-jem in Kongresnim trgom ter hrani golobe. O njem bi se dalo povedati marsikaj zanimivega, da je bivši novinar, slikar, ali pa da obožuje koktelje iz Parlament Puba. To so zgodbe za drugič, danes se posvetimo njegovim prijateljem: golobom.
Skoraj vsako večje mesto jih ima tako rekoč neskončno. So taka nadloga, da vidimo tiste grde osti na robovih mestnih zgradb, ki jim preprečujejo gnezdenje in seveda, tisto kar ptiči najraje počno, praznjenje svojih kloak z višin. Vendar od kje prihajajo in zakaj so prav v mestih našli svoj življenjski kraj? Na travnikih in v gozdovih te živali ne bomo srečali.
Dokaj neintuitivno se golobi, ki jih vidimo po mestih, imenujejo divji golobi. Izhajajo iz vrste imenovane skalni golob, ki je pravzaprav ista stvar, le da slednji ne živijo prosto v mestih. Tu imamo še udomačene golobe, ki prav tako pripadajo isti vrsti. Vse tri, divji, skalni in udomačeni se lahko parijo med seboj. Ločujemo jih le po njihovem odnosu do človeka. Ali obratno, človeškega odnosa do njih.
Ljudje in golobi
Vir hrane
Golobi so bili ena prvih ptic, ki smo jih ljudje udomačili. Ne ve se točno kdaj, saj so njihovi ostanki krhki in ker je skoraj nemogoče ločiti med ostanki divje ali udomačene živali izpred pet tisoč let. Zgodovinarjem ostanejo le pisni viri, ki kažejo, da so bili na Mediteranu golobi udomačeni že vsaj 2000 do 5000 let nazaj. Tudi viri iz Mezopotamije pravijo, da je bil domači golob prisoten že okoli leta 3000 pr. n. št. Prav tako so jih hranili stari Egipčani in jih na tisoče letno žrtvovali.
Še pred tem je po teorijah povsem jasno, da so bili golobi priročen vir hrane. Živeli so na skalnatem terenu, kamor so se ravno tako radi zatekali kamenodobni ljudje. Gurmani pa pravijo, da je najboljše golobje meso še preden je mladič sposoben leteti.
Ilustracija skalnega goloba. Kot vidimo je identičen ljubljanskemu.
Pismonoše za vojsko
V sedemnajstem stoletju smo Evropejci golobe pripeljali tudi v Ameriko. Kot že prej so bili priročen vir hrane, dobili pa so še eno nalogo – pismonoš.
Najzgodnejši zapisi pravijo, da so Egipčani že v štirinajstem stoletju pr. n. št. uporabljali golobe pismonoše. Več zanesljivih virov najdemo pri starih Rimljanih. V modernejšem času se je uporaba golobov pismonoš še drastično povečala. S selektivnim parjenjem smo ustvarili odlične pomočnike za prenašanje sporočil, predvsem v vojaške namene.
Golob pismonoša lahko preleti tudi do 1000 kilometrov in še vedno se bo znal vrniti domov.
Razstavni ali modni golobi
Ker smo ljudje pač ljudje in se radi igramo z naravo se je v viktorijanskem obdobju razširilo tudi načrtno gojenje in parjenje golobov za namene razstav.
Zdaj pa k divjim golobom, letečim podganam, nadlogam dobrih meščanov, prenašalcem bolezni in grožnji javni dobrobiti. Tekom let je kakopak kakšen golob tudi pobegnil iz ujetništva. Vendar po tisočih generacijah so seveda ostali med ljudmi in začeli ustvarjati svoj zarod divjih udomačenih golobov. Golobi, ki jih vidimo v Ljubljani so potomci pobeglih udomačenih golobov, ki se človeka skorajda ne bojé in pravzaprav cvetijo v simbiozi z mestnim življenjem.
Še zanimivo dejstvo, čeprav se nam zdi, da jih vidimo na vsakem koraku, da jih je nešteto, je število golobov v mestih veliko manjše kot število ljudi. Raziskava iz leta 2009 v Sheffieldu v Angliji je pokazala, da je tam živelo okoli 12.000 golobov, ljudi pa 500.000. Izračuni za Ljubljano kažejo na okoli 20.000 golobov v mestu z 285.000 prebivalci (brez vozačev).
Ali so nam nevarni?
Govori se, da so golobi prenašalci bolezni in grožnja javnemu zdravju. To je le delno res. Raziskave kažejo, da golobi res prenašajo marsikateri patogen. Najbolj pogosto salmonelo in bakterije tuberkuloze. Za ptičjo gripo so bili dokazano minimalno odgovorni. Vendar patogene prenašajo vse živali, tudi psi in mačke, če jih ne bi dokaj redno umivali.
Nevarnost za okužbo s strani goloba minimalna. Tveganje se poveča, če bi jih božali ali se dotikali njihovih iztrebkov. Vendar tega itak nihče pri zdravi pameti ne počne.
.jpg){kind=link}