Microsoft je v prazničnem času predstavil novo oglasno kampanjo za svoj AI pomočnik Copilot, s katero želi pokazati, kako globoko je umetna inteligenca že vpeta v vsakdanje življenje.
Oglas je topel, igriv in poln situacij, v katerih Copilot deluje kot skoraj vsevedni digitalni prijatelj. A pod bleščečo površino se skriva nekaj pomembnih vprašanj.
Copilot kot idealni praznični pomočnik
V oglasu Copilot pomaga pri usklajevanju prazničnih luči z glasbo, svetuje pri kuhanju, razlaga pravila o praznični okrasitvi in celo odgovarja na vprašanja božička. Sporočilo je jasno: Copilot naj bi bil intuitiven, natančen in vedno korak pred uporabnikom. Predstavljen je kot nekdo, ki razume slike, dokumente in kontekst povsem brez zapletov.
Novinarji portala The Verge so preverili, kako se Copilot obnese pri nalogah, ki so prikazane v oglasu. Rezultati so bili precej manj bleščeči. Pri prepoznavanju vsebine na zaslonu, razlagi dokumentov in razumevanju vizualnih elementov je orodje pogosto zgrešilo bistvo ali ponudilo zelo splošne odgovore. Nekateri primeri iz oglasa temeljijo celo na izmišljenih storitvah in dokumentih, ustvarjenih zgolj za potrebe snemanja.
Microsoftov odziv
Pri Microsoftu trdijo, da so bili vsi odgovori v oglasu pridobljeni s pomočjo Copilota, a da so bili zaradi časovnih omejitev skrajšani in poenostavljeni. Kljub temu kritiki opozarjajo, da takšna predstavitev ustvarja nerealna pričakovanja in briše mejo med tem, kar je danes mogoče, in tem, kar si podjetje želi, da bi uporabniki verjeli.
Tehnologija hitro napreduje, vendar še zdaleč ni brezhibna. Ko oglasi prikazujejo skoraj čudežne sposobnosti, je razkorak med obljubami in izkušnjo takoj opazen. Prav tu bo moral Microsoft, tako kot druga tehnološka podjetja, najti bolj uravnotežen način komunikacije, ki bo temeljil na realnih zmožnostih in ne samo na praznični domišljiji.
Ready for the Holidays | Copilot on Windows 11
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Poslušanje glasbe je prijetno. Kot kažejo podatki velike raziskave, objavljene v znanstveni reviji International Journal of Geriatric Psychiatry, pa je lahko tudi koristno. Ljudje, ki vedno poslušajo glasbo naj bi imeli namreč kar 39 odstotkov nižje tveganje za razvoj demence. Igranje glasbenega inštrumenta naj bi tveganje znižalo za 35 odstotkov.
Ogromen »boost« za možgane starejših
V raziskavi Univerze Monash je sodelovalo več kot 10.800 starejših odraslih. Raziskovalce je zanimalo, kako poslušanje in igranje glasbe vplivata na zdravje možganov pri posameznikih, starejših od 70 let. Rezultati kažejo, da so imeli posamezniki, ki so redno poslušali glasbo, kar 39 odstotkov nižje tveganje za razvoj demence od tistih, ki glasbe sploh niso poslušali, so jo poslušali redko ali le občasno. Poleg tega je bilo pri njih opaziti 17 odstotkov nižjo pojavnost kognitivnih motenj, boljše kognitivne sposobnosti in boljši epizodični spomin. Igranje glasbenega inštrumenta je bilo povezano s 35-odstotnim zmanjšanjem tveganja demence.
Prijeten in učinkovit ukrep
Čeprav raziskava še ne pomeni nujno vzročne odvisnosti, je verjetno glasba enostavna in dostopna strategija za ohranjanje kognitivnega zdravja starejših. Danes zdravila za demenco še ne poznamo, zato so tovrstne strategije, s katerimi lahko bolezen preprečimo ali vsaj zakasnimo, ključne. Vse več odkritij pa kaže na dejstvo, da staranje možganov ni odvisno le od starosti in genetike, temveč nanj lahko vplivamo z okoljem in življenjskim slogom. Sem spadata tudi poslušanje in igranje glasbe.
Make These Brain Changes – Four Highest Impact Risk Factors for Dementia You Can Modify
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Najnovejše slike Hubblovega vesoljskega teleskopa bi lahko razrešile dolgo nepojasnjeno uganko o skrivnostnem eksoplanetu, ki je pred leti pretresel astronomsko skupnost.
Astronomi so med opazovanjem okolice zvezde Fomalhaut, ki je oddaljena približno 25 svetlobnih let od Zemlje, odkrili oblak prahu, ki je nastal zaradi trka dveh asteroidovsko velikih teles.
Skrivnost Fomalhaut b
Eden najbolj znanih primerov »izginulega« planeta je bil Fomalhaut b, ki so ga leta 2008 objavili kot prvi neposredno vidni planet okoli druge zvezde. Vendar so kasnejše opazovanja že razkrila, da objekt včasih izginja in se celo razširja, kar je spodbujalo dvome o njegovi pravi naravi.
Na podlagi novih Hubbleovih podatkov raziskovalci zdaj menijo, da Fomalhaut b pravzaprav ni planet, temveč razpršena oblačna struktura prahu, ki se sprošča po trku dveh velikih planetezimalov (predhodnikov planetov, ki jih sestavljajo manjša trdna telesa).
Takšni trki, v katerih se trčita dve telesi velikosti okoli 30 kilometrov, so izjemno redki, a ključni za razumevanje, kako se tvorijo planeti in celotni planetarni sistemi. Zajem trenutka, v katerem se oblaki prahu širijo po orbiti, znanstvenikom omogoča edinstven vpogled v zgodnje faze formiranja planetov in dinamiko preostalega materiala okoli mladih zvezd.
Kaj prinaša prihodnost?
Čeprav Hubble s staranjem deluje z zmanjšano stabilnostjo opazovanja, lahko nove generacije teleskopov, kot je James Webb Space Telescope, pomagajo nadaljevati spremljanje teh dramatičnih dogodkov. Astronomi si že obetajo, da bodo lahko še podrobneje proučevali razvoj prahovnih oblakov in resničnost drugih domnevnih eksoplanetov ter tako bolje razumeli mehanizme nastanka svetov zunaj našega Sončevega sistema.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Po izteku roka za izplačilo zimskega regresa se v Delavski svetovalnici že soočajo s prvimi prijavami nepravilnosti. Zaposleni poročajo o praksah, ki po mnenju svetovalnice pomenijo zlorabo nove zakonske pravice.
Vračanje regresa v gotovini
Med bolj problematičnimi primeri so zahteve delodajalcev, da zaposleni nakazani znesek vrnejo v gotovini. Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić opozarja, da gre za znan vzorec, ki se je v preteklosti pojavljal že pri letnem regresu. Delavce poziva, naj denarja ne vračajo in se pred kakršnimkoli ravnanjem obrnejo po pomoč.
Prikrivanje nadur in delna izplačila
Zaznali so tudi primere, ko so delodajalci z zimskim regresom izplačali nadure, kar po njihovih besedah ni dopustno. Opozarjajo še na delna izplačila, ki so dovoljena le v primeru resnične nelikvidnosti in ob strogo določenih pogojih.
Do zimskega regresa so sicer upravičeni vsi zaposleni, tudi tisti na bolniški odsotnosti. V primeru zaposlitve za krajši čas ali le del leta, delavcem pripada sorazmerni delež.
V Delavski svetovalnici napovedujejo, da bodo ob sumih kršitev obvestili pristojne inšpekcijske službe in spremljali njihovo ukrepanje.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Plastične rezalne deske so še vedno standard v številnih slovenskih gospodinjstvih. So poceni, se ne uničijo, njihovo čiščenje pa je izjemno enostavno, saj jih lahko po uporabi enostavno postaviš v pomivalni stroj. A njihova praktičnost ima svojo temno plat: mikroplastiko. Ta je pri rezalnih deskah posebej problematična, saj se pri rezanju sprošča neposredno v hrano. S tem ogrožaš svoje zdravje in zdravje planeta. Katere rezalne deske so torej boljša izbira?
Problem mikroplastike
Mikroplastika vključuje drobne delce plastike, manjše od 5 milimetrov. Najpogosteje nastane pri uporabi in obrabi plastičnih izdelkov. Znanstvene raziskave kot pomemben vir mikroplastike navajajo plastične rezalne deske.
Tako lahko zaradi plastične rezalne deske v odpadno vodo enega gospodinjstva sprostijo kar 71 milijonov delcev polietilena in 79 milijonov delcev polipropilena letno.
Delci namreč nastanejo vsakič, ko na deski režeš hrano. Kar je še bolj zaskrbljujoče: delci ne pristanejo zgolj v odpadni vodi, temveč tudi v hrani, ki jo uživaš. Glede na izsledke iste raziskave iz leta 2022 bi tako oseba, ki uporablja plastične rezalne deske, lahko letno zaužilamed 7,5 in 50,7 grami mikroplastike – 50 gramov vsekakor ni malo!
Lesena rezalna deska
Izberi naravno biorazgradljivo desko in se izogibaj umetnim premazom. Ti namreč v hrano lahko sproščajo kemikalije. Tudi les brez premaza je dobra izbira. Les ima antibakterijske lastnosti, zato so lesene deske higienične. Zavoljo planeta naj bo les pridobljen trajnostno, kar označujejo posebni certifikati.
Bambus raste izjemno hitro, zato je material trajnosten in ne obremenjuje okolja. Je tudi odporen, zelo lahek in biorazgradljiv. Pri nakupu bambusove rezalne deske pa pazi na sintetična lepila, ki pogosto skupaj držijo posamezne deščice, in sproščajo kemikalije.
Steklena rezalna deska
Ker je steklo povsem neporozno, so steklene rezalne deske zelo enostavne za čiščenje in pri uporabi ne sproščajo nobenih delcev. Vendar se noži na njej zelo hitro obrabijo in jih boš moral pogosteje brusiti. Poleg tega se razbijejo, če ti padejo na tla.
Kovinska rezalna deska
Deske iz nerjavečega jekla ali titana so odporne, higienične in jih je možno celo reciklirati. Danes je titan tudi prva izbira vhunskih chefov: primeren je za vsa velika opravila in pogosto uporabo, pri tem pa ne sprošča nobenih delcev. Je pa nekoliko manj primeren za natančno sekljanje. Poleg tega bo rezanje na taki deski nekoliko glasnejše.
Rezalna deska iz kamna
Rezalne deske iz kamna so trde, neporozne in enostavne za čiščenje ter vzdrževanje. Ne predstavljajo tveganja mikroplastike, so pa lahko nekoliko bolj krhke in se lahko poškodujejo.
Če pogosto gledaš serije, filme ali YouTube, potem veš, da zvok televizorja hitro postane omejitev. Ravno tu pride v poštev zvočnik soundbar in Samsung HW-QS700F je eden tistih, ki obljublja precej več, kot kaže na prvi pogled. Preverili smo, ali je res dobra izbira za stanovanje, študentsko sobo ali manjšo dnevno sobo.
Postaviš, priklopiš, dela
Najprej dobra novica: QS700F je izjemno enostaven za postavitev. Soundbar lahko postaviš pod televizor ali ga obesiš na steno, subwoofer pa je dovolj majhen, da ga brez težav umestiš ob kavč ali omaro. Brez zapletenih kablov, brez dolgotrajnega nastavljanja.
V praksi to pomeni, da ga lahko postaviš v nekaj minutah in začneš uporabljati, tudi če nisi ravno tehnični tip. To je velika prednost, sploh če se pogosto seliš ali ne želiš komplicirati.
Samsung QS700F
Filmi in serije zvenijo precej bolje
Razlika med zvokom televizorja in QS700F je opazna takoj. Dialogi so bolj jasni, glasba in učinki pa dobijo več prostora. Pri filmih in serijah imaš občutek, da se zvok razširi po prostoru, ne da bi prihajal samo iz enega mesta.
Čeprav to ni pravi kino sistem z zvočniki povsod po sobi, je izkušnja za domače gledanje več kot solidna. Za Netflix večere, maratone serij ali sproščeno gledanje filmov je zvok dovolj bogat, da te potegne v dogajanje.
Kaj pa glasba?
Presenetljivo dobro. Čeprav QS700F ni namenjen avdiofilom, se pri vsakdanjem poslušanju glasbe izkaže. Bas je dovolj izrazit, da doda globino, vokali so čisti, zvok pa ne zveni ploščato.
Za Spotify, radio ali glasbo v ozadju med učenjem ali druženjem je več kot dovolj. V bistvu je to soundbar, ki ga brez težav uporabljaš ves dan, ne samo za filme.
Samsung QS700F
Zakaj je QS700F dobra izbira za mlade?
QS700F se najbolje znajde pri uporabnikih, ki želijo več kot zvok televizorja, a nimajo prostora ali želje po velikih zvočnih sistemih. Zaradi kompaktne oblike je primeren za stanovanja in manjše sobe, hkrati pa ponudi dovolj močan in čist zvok za filme, serije in glasbo. Velik plus sta tudi hitro postavljanje in preprosta uporaba, brez izgubljanja živcev in brez navodil, dolgih kot skripta za izpit.
Kaj je treba vedeti vnaprej
Če iščeš popolno kino izkušnjo z zvokom iz vseh smeri, to ni to. Prav tako v zelo velikih prostorih ne bo tako izrazit kot večji sistemi. A za realne razmere, študentsko življenje, manjša stanovanja, skupna stanovanja, je zelo dobro uravnotežen.
Končni vtis
Samsung HW-QS700F je soundbar za vsakdan. Ne komplicira, ne zavzame veliko prostora in zvok občutno izboljša. Če želiš, da filmi, serije in glasba zvenijo bolje, brez da se spuščaš v zapletene tehnične rešitve, je to zelo smiselna izbira. Za sodoben dom in mlad življenjski slog zadene pravo ravnovesje.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Oblikovalci so ponovno na nogah, saj je pisava ‘papyrus' prejela še eno odebelitev na največjem filmskem platnu. Avatar Jamesa Camerona je nazaj, tokrat z le triletnim premorom, in še enkrat prinaša najbolj dovršeno računalniško animacijo in vizualne učinke, kar so jih videle naše oči. Še enkrat smo preseljeni na Pandoro, kjer se vojna med Na'Viji in človeškimi kolonisti nadaljuje.
Avatar 3 nas popelje na Pandoro
Takoj po koncu drugega dela, v katerem sta Neytiri (Zoe Saldana) in Jake Sully (Sam Worthington) izgubila svojega najstarejšega sina Neteyama, vidimo, kako to vpliva na njiju in njuno družino.
Neytiri se preda svoji veri, Eywi in prednikom, Jake pa se mentalno vrne v stanje vojaka oziroma marinca. Njuna hči Kiri ugotavlja, kako tesno povezana je z Eymo, matero vsega. Lo'Ak (Britain Dalton) po se po izgubi brata krivi za njegovo smrt – pri čemur žal ni edini – in skuša pridobiti zaupanje očeta, najti sebe in stopiti v čevlje vodje (postane tudi narator filma). Spider (Jack Champion) se kot edini človek, ki so ga sprejeli domačini, počuti kot izobčenec, še vedno pa ni prepričan, kje leži njegovo srce.
Na drugi strani se kolonisti na čelu s poveljnico Ardmore (Edie Falco) ukvarjajo z vprašanjem, kako ubiti Sullyjeve in pri tem nadaljevati s kitolovom, ki jim prinaša milijarde na milijarde. Svojo agendo ima tudi neumrljivi Quaritch (Stephen Lang), ki skuša še vedno na vse pretege uničiti klan Na'Vijev, pri tem pa odkriti svojo lastno podobo. Kaj pa se zgodi, ko se v vojno vpletejo še Mangkwani, ognjeni klan Na'Vijev, ki jih vodi krvoločna Varang (Oona Chaplin) in postavijo na stran ljudi?
Varang (Oona Chaplin) kot glavna zlikovka v filmu Avatar: Ogenj in pepel Foto: on disney
Vizualni spektakel, a z veliko ponavljanja
James Cameron je spet poskrbel za vizualni spektakel, ki mu ni para. Gre za tako dobro ustvarjen svet, da je tudi pršenje vode prepričljivo do te mere, da moramo sami sebe prepričevati, da vode niso dejansko posneli. Manjše kritike drugega filma, češ da gre za dokumentarec o naravi, so ustvarjalci očitno vzeli v zakup in zdaj predstavljajo najhitrejši tempo v trojici filmov. Ta zaključuje zgodbo, ki so jo ustvarjalci bolj ali manj uspešno razpeli v dva filma, ki skupaj trajata skoraj sedem ur.
Cameron je tako v zadnjih letih dejal, da je zgodbo drugega filma najprej razdelil v dva filma, nato pa tretjemu začel dodajati elemente, ki so sprva pripadali četrtemu in petemu. O slednjih je bilo v zadnjih tednih veliko govora, saj režiserju očitajo, da se preveč posveča Avatarjem in bi lahko snemal kaj boljšega in bolj pomembnega. Na te očitke odgovarja v svojem slogu, o morebitnih nadaljevanjih pa pravi, da bo treba počakati, kako uspešen bo ‘Avatar 3'. Ta kot rečeno zaključi zgodbo, ki je vezana na vodni in ognjeni klan domorodcev.
Zaradi delitve v dva filma se, bistveno bolj kot pri predhodniku, ustvarjalci ujamejo v past ponavljanja. Če bi drugi film postavili ob bok tretjemu, bi našli le nekaj oprijemljivih razlik, ki se ne nanašajo na samo strukturo zgodbe, temveč na posamične elemente. Zna se zgoditi, da se bo marsikateri gledalec vprašal, če je zgodba sploh vidno napredovala v primerjavi z drugim filmom.
Prepričljiva osnova in novitete
In morda se zdi za zgodbo, ki dokaj prepričljivo predstavi tematiko žalovanja, sprejemanja izgube in ponovnega povezovanja družine, taka kritika celo nepravična. A ko si zgodba vzame šest ur in pol gledalčevega časa, je lahko ta kritika jasna in glasna. Znotraj te tematike blesti Zoe Saldana, ki je tokrat na srečo postavljena v ospredje zgodbe in jo nosi na svojih ramenih, čeprav film pokaže, da to žezlo prevzema mladi Lo'Ak. Ta prevzame tudi vlogo naratorja, ki je do zdaj pripadala Worthingtonovemu Jaku. Tako kot je prepričljiva Pandora kot imerziven planet, je prepričljiva tudi družina Sully, za katero si želimo, da živi mirno in srečno življenje.
Da se to ne bo uresničilo kaj kmalu pa skrbi Quaritch, ki v svoji avatarski podobi povzroča kaos na planetu. Ko se mu ponudi priložnost, da svoje moči združi z ognjenim klanom, se mu zaradi Varang, ki jo še kako prepričljivo odigra Oona Chaplin, odprejo nova vesolja razmišljanja in razumevanja. Podobno zgodbo, a z manj uničevanja, ima Kiri (Sigourney Weaver), ki ugotavlja, kako tesno vez ima z Eywo in Spiderjem, ki se večino filma ukvarja s tem, kako priti do nove baterije za svojo masko.
Cameron v omenjenih razmerjih ponudi nekaj novitet, ki bodo po eni strani dobrodošle v nastavljenem svetu, a hkrati ne bo nič čudnega, če bi ob njih zastrigli z ušesi. Včasih si film dovoli in je dovolj pogumen za take reči, spet drugič pa uporablja mrežasto narativo, s katero se odloča za stran poti, iz katerih se liki (pre)hitro vrnejo. To sicer pomaga pri tempu filma, a tudi več minutaže. Tu je treba poudariti, da tri ure in dvajset minut redko minejo tako hitro kot na Pandori. Čas tam pač teče drugače.
Avatar je še vedno imerziven, a preveč spominja na boljše predhodnike
Marsikateri gledalec, tudi najbolj goreči privrženec franšize, se zna soočiti z vprašanjem »Kdaj vizualni čudeži ne pretehtajo običajne zgodbe?« Vprašanje, ki je povsem na mestu, odgovor nanj pa bo našel vsak posameznik. V dotičnem primeru recenzenta si lahko dovolim, da sem kot velik ljubitelj Avatarja nekoliko ravnodušen, ker so okvirji zgodbi preveč podobni predhodniku in te ne peljejo naprej toliko, kot bi si v popolnem svetu želel.
Vidi se težava raztegovanja v dva dela, kjer pri tem filmu ne gre za kulminacijo v slogu zadnjega Harry Pottra, ampak bolj za enega od vmesnih delov. In tu se je pokazala težava, da Cameron v treh filmih še ni jasno sporočil, kam ti filmi pravzaprav vodijo. Obljubljal je revolucijo, nevezano na vizualne učinke, temveč zgodbo. Tega za zdaj še ni bilo.
Avatar: Ogenj in pepel je vizualna poslastica in še enkrat spektakel leta. S prepričljivo osnovno zgodbo, igralskimi predstavami in nekaj novitetami bo povsem zadovoljiv zaključek leta, ki pa preveč reči ponavlja od predhodnikov, namesto da bi ju pričakovano nadgradil.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
V uredništvu portala Študent smo se obrnili na vodstva fakultet z namenom, da študentom predstavimo njihove poglede na prihodnost visokošolskega prostora.
Dekane in dekanje smo prosili, da spregovorijo o tem, kako si predstavljajo razvoj svoje fakultete v prihodnjem desetletju, kako se odzivajo na hitro tehnološke spremembe in nove izzive v visokem šolstvu ter katere ukrepe uvajajo za izboljšanje kakovosti študija.
Zanimalo nas je tudi, katere kompetence študenti pridobijo med študijem in kje dekanat vidi največje priložnosti ali ovire pri interdisciplinarnem sodelovanju znotraj univerze. V nadaljevanju predstavljamo odgovore Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper (UP).
Kako si vaša fakulteta predstavlja svojo vlogo v prihodnjem desetletju? Predvsem glede na spremembe, s katerimi se trenutno soočamo (tehnološki razvoj, javno dostopna online predavanja, hitro spreminjanje trendov, nezaposljivost študentov itd.)?
V prihodnjem desetletju si FAMNIT svojo vlogo predstavlja kot eno ključnih akademskih in razvojnih središč na področjih matematike, računalništva, naravoslovja in sorodnih STEM-disciplin. Tehnološki napredek se bo še naprej pospeševal, zato bo ena izmed naših osrednjih nalog zagotavljati študijske programe, ki so prožni, sodobni in usmerjeni v prihodnost.
Čeprav postajajo spletna predavanja in javno dostopni digitalni viri vse bolj razširjeni, smo prepričani, da online poučevanje ne more nadomestiti klasične učne interakcije, ki temelji na neposrednem dialogu, sprotnem preverjanju razumevanja, grajenju akademske skupnosti in sodelovalnem učenju. Prav osebni stik, možnost takojšnje razlage, raziskovalna dinamika in vključevanje v učne ter študijske skupnosti ostajajo nenadomestljivi elementi kakovostnega visokošolskega izobraževanja. Digitalna orodja vidimo kot dopolnilo, ne kot zamenjavo temeljnega pedagoškega procesa.
Ob tem se zavedamo tudi izzivov trga dela in nezaposljivosti mladih, vendar se področja, na katerih deluje FAMNIT, uvrščajo med tista z največjo dolgoročno rastjo. Matematika, računalništvo, bioinformatika, in naravoslovje so poklici prihodnosti, v katerih se potrebe po kadrih stalno povečujejo – ne le v Sloveniji, ampak globalno. Podjetja, raziskovalne inštitucije, IT-sektor, biotehnološki sektor, farmacija, zavarovalništvo in industrija podatkovnih tehnologij že danes poročajo o pomanjkanju ustrezno usposobljenih strokovnjakov, trend pa se bo le še stopnjeval.
Katere novosti ste uvedli v času vašega mandata in katere konkretne ukrepe načrtujete ali izvajate za izboljšanje kakovosti študija in podpore študentom?
Med najpomembnejšimi novostmi je razvoj novih študijskih programov, ki sledijo potrebam družbe, gospodarstva in raziskovalnega okolja. Trenutno uvajamo:
nov univerzitetni dodiplomski študijski program Matematika in računalništvo, ki povezuje temeljna matematična znanja z naprednimi računalniškimi kompetencami in sledi potrebam trga dela;
visokošolski strokovni program Inovacije v lesarstvu za trajnostni razvoj, ki združuje tehnološka, naravoslovna in trajnostna znanja ter podpira razvoj kadrov za hitro rastoči sektor trajnostnega gospodarjenja z gozdnimi viri in lesom.
Z Univerzo v Trstu smo podpisali sporazum o izvajanju double degree magistrskega programa Podatkovna znanost. Poleg tega smo v zadnjem letu tudi temeljito prenovili magistrski študijski program Matematika s finančnim inženiringom.
V zadnjem obdobju smo na FAMNIT-u uvedli vrsto izboljšav, ki krepijo kakovost študija, internacionalizacijo ter podporo študentom. Eden od pomembnih poudarkov je sistematično in dolgoročno spremljanje kakovosti – zato ima fakulteta tudi prodekana za področje kakovosti. Redno izvajamo samoevalvacije študijskih programov, na podlagi katerih uvajamo konkretne izboljšave.
Na področju študentske podpore smo okrepili tutorski sistem, ki vključuje tako študentske tutorje kot tutorje za tuje študente in za študente s posebnimi potrebami. Naš cilj je ustvariti vključujoče in podporno okolje, kjer študent pride do prave informacije, pomoči ali usmeritve takoj, ko jo potrebuje. Nadalje širimo priložnosti za mednarodne izmenjave, sodelovanja v raziskovalnih projektih in zgodnje vključevanje talentiranih študentov v raziskovalno delo preko UP IAM in drugih partnerskih institucij.
Katere so glavne kompetence, ki jih pridobijo študenti na vaši fakulteti? Katere od naštetih so po vašem mnenju »top 3«?
Študenti na FAMNIT-u pridobijo širok nabor kompetenc. Med ključne splošne kompetence sodijo:
sposobnost analitičnega in logičnega mišljenja,
interdisciplinarno povezovanje različnih področij,
raziskovalna usposobljenost in pripravljenost za vseživljenjsko učenje.
Ob tem študenti pridobijejo tudi vrsto strokovnih kompetenc, med katerimi bi izpostavil:
Sposobnost reševanja kompleksnih matematičnih in tehničnih problemov
Sposobnost formuliranja in analitičnega obravnavanja realnega problema z matematičnim modelom
Sposobnost razlage, interpretacije in kritične analize finančnih podatkov
Sposobnost razvoja učinkovitih algoritmov ter njihove implementacije
Sposobnost načrtovanja, implementacije in evalvacije informacijskih rešitev
Sposobnost analize bioloških podatkov z uporabo naprednih računalniških orodij
Sposobnost razvoja in uporabe bioinformatičnih modelov
Sposobnost razumevanja ter interpretacije povezav med vedenjem in možganskimi procesi
Sposobnost prepoznavanja, analiziranja in reševanja okoljskih ter naravovarstvenih izzivov
Sposobnost izvajanja terenskega dela ter analize ekoloških podatkov
Sposobnost analize rastlinskih sistemov in tal za podporo agronomskim odločitvam
Sposobnost uporabe sodobnih tehnologij ter digitalnih orodij v kmetijstvu
Kako spodbujate sodelovanje med različnimi fakultetami in katere so po vašem mnenju največje ovire ali priložnosti za interdisciplinarno delovanje znotraj univerze?
Na FAMNITu smo že sami močno interdisciplinarni — v ospredju so matematika, računalništvo, naravoslovje, bioznanosti in trajnostni razvoj — kar pomeni, da študentje in raziskovalci neredko delajo na preseku različnih ved. Hkrati smo tudi zelo mednarodno usmerjena fakulteta: ponujamo več programov v angleškem jeziku, kar olajša sodelovanje s tujimi univerzami in privablja mednarodne študente ter gostujoče raziskovalce.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Raziskovalci z Univerze Cornell so razvili izjemno temno tkanino, ki skoraj popolnoma požira svetlobo.
Material, imenovan ultrablack wool, je po mnenju ustvarjalcev najtemnejša tkanina, opisana v znanstveni literaturi, z odbojem svetlobe le približno 0,13 odstotka, kar pomeni, da se skoraj vsa svetloba, ki nanjo pade, ne odseva nazaj.
Navdih za najtemnejšo tkanino
Navdih za ta ultratemni material je prišel iz perja ptic Ptiloris (birds of paradise oz. riflebirds). Te ptice imajo perje, ki absorbira večino svetlobe, zahvaljujoč mikroskopski strukturi, ki ujame svetlobne žarke. Raziskovalci so posnemali to naravno strukturo in jo prenesli na tkanino iz merino volne. Tkanino so najprej obarvali s polidopaminom, umetno različico melanina, nato pa jo obdelali s plazemskim jedkanjem, kar je na površini ustvarilo nanofibrile, ki svetlobo ujamejo in ji preprečujejo uhajanje.
Lastnosti in možnosti uporabe
Ultrablack volna se ponaša z izjemno sposobnostjo zadrževanja svetlobe tudi pod različnimi koti gledanja, kar je redkost pri drugih supertemnih materialih. Poleg tega ostaja zračna, upogljiva in primerna za nošenje, kar jo ločuje od nekaterih drugih ultratemnih površin, ki so krhke ali nepraktične.
Raziskovalci menijo, da bi ultrablack materiali lahko imeli številne praktične in komercialne uporabe: od obleke in modnega oblikovanja, do tehnoloških področij, kot so kamere, solarni paneli in optične naprave, kjer je absorpcija svetlobe ključnega pomena. Razvoj je bil objavljen v reviji Nature Communications, raziskovalna skupina pa si prizadeva za patentiranje in širšo uporabo.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Nenavadna božična okrasitev družinske hiše v Slavonskem Brodu je sprožila policijsko preiskavo.
Lastnik je hišo okrasil z lučkami v obliki hrvaške šahovnice, na ograji pa se je pojavil ogromen svetlobni napis »Znam da vam smeta« oziroma »Vem, da vas moti«.
Tudi prepovedane okrasitve
Posebno pozornost so pritegnile izpostavljene začetnice ZDS, ki jih javnost povezuje z ustaškim pozdravom »Za dom spremni«. Uporaba ustaških in fašističnih simbolov je na Hrvaškem uradno prepovedana, zato je okrasitev hitro postala sporna.
Po poročanju hrvaških medijev je policija v naselju Podvinje posredovala po prijavi občanov. Policijska uprava je kasneje potrdila, da so policisti opravili ogled in začeli postopek ugotavljanja dejstev.
Pojasnili so tudi, da preverjajo vse okoliščine dogodka in trenutno presojajo, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo prekrškovnega postopka. Preiskava za zdaj še poteka, zato več podrobnosti niso razkrili.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
