Čebula skoraj vedno najde svoje mesto v kuhinji, a kljub pogosti uporabi ni vedno jasno, kam sodi po nakupu. Ali jo pustiti na pultu ali pospraviti v hladilnik, je odvisno predvsem od njenega stanja in načina uporabea.
Čebula v hladilniku, ja ali ne?
Cele, neolupljene čebule ni priporočljivo hraniti v hladilniku. Najbolje se obnese v suhem, temnem in dobro prezračenem prostoru pri sobni temperaturi. Hladno in vlažno okolje hladilnika lahko povzroči, da se čebula hitreje zmehča, začne plesneti ali celo kaliti. Poleg tega čebula v hladilniku lažje vpija vonjave drugih živil.
Drugače je pri narezani ali olupljeni čebuli. Takrat jo je treba shraniti v hladilniku, najbolje v nepredušni posodi ali dobro zaviti v vrečko za živila, da preprečimo širjenje vonja in izsuševanje. Tako shranjena čebula je uporabna še nekaj dni.
Posebna izjema so mlade čebule in šalotke, ki so bolj občutljive. Te lahko hranimo v hladilniku, kjer bodo ostale sveže dlje časa, če so pravilno zaščitene pred vlago.
Pomembno je tudi, da čebule ne shranjujemo skupaj s krompirjem. Krompir oddaja vlago in pline, ki pospešujejo kvarjenje čebule.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Nič ni našega dojemanja sveta spremenilo tako, kot izum interneta. Pesimisti trdijo, da je danes že kar zamenjal običajne načine druženja, zabave, dobivanja informacij, na kratko, človeškega kulturnega udejstvovanja. Prenos ljudskega izročila se je prestavil iz kuhinj, otroških spalnic, plesnih društev, s točilnih pultov na zaslone med štirimi stenami.
Površinski pogled bi temu pritrdil. Res je, da internet obvladujejo zahodni kapitalistični trendi mode, glasbe, rumenih novic, glasnih influencerjev in predvsem težnja po zaslužku tako imenovanih tehnofevdalistov.
Pod vsem tem balastom pa ne smemo pozabiti, da je digitalizacija zgolj orodje, ki ga lahko vsakdo uporabi sebi v prid. Kulturna društva, iniciative za ohranjanje folklore, akademiki, navdušenci nad tradicionalnimi inštrumenti, glasbo, plesom ga uporabljajo prav tako sebi v korist – in nam.
Kjer je volja tam je pot in poti še ni konec. Oglejmo si v kakšnem odnosu sta folklora in internet, ter kako nam lahko pomaga pri ohranjanju in bogatenju le-te.
Digitalni arhivi
Z izumom pisave pred nekaj tisoč leti se je že začelo jadikovanje, češ da bo pisava poneumila ljudi in uničila ustno izročilo. Nekaj specialistov so zamenjale gore knjig, v katerih so bili popisani miti in legende, zgodovine narodov in dogodivščine običajnih ljudi, ljudske pesmi, prazniki in še kaj. Digitalizacija je goro knjig spravila na eno disketo s spominom dveh megabajtov in tisoče disket v USB ključek, ki ga dobimo v BigBangu za 10 €. Narodna folklora nam ni bila nikoli lažje dostopna in obsežnejša.
Folkloristika je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem šeg in običajev. S prej omenjenimi digitalnimi arhivi imajo raziskovalci nikoli prej videno goro gradiva skoraj katerekoli kulture na svetu. Še več, s sodobnimi računalniškimi orodji je njihovo popisovanje in analiziranje postalo hitrejše in učinkovitejše. Raziskovalcu danes ni treba potovati na drug konec sveta, še jezika se mu ni treba naučiti, vse lahko opravi s pomočjo računalnika in internetne povezave. Večji obseg raziskav izničuje tabuje in zbližuje kulture celega sveta.
Folklora socialnih omrežij in nove tehnologije
Kultura se vedno razvija. Z novimi orodji še toliko hitreje. Socialna omrežja kot platforma za širjenje kulture so tako rekoč brez omejitev. Beremo besedila, vidimo fotografije in videe, poslušamo tradicionalno glasbo, le še vonjave celotnega spektra indijskih začimb umanjkajo. Narodna folklora se tudi modernizira v digitalnem prostoru – vidimo meme, aktualnejše interpretacije tradicij, moderen prenos ustnega izročila v obliki animacije in s humorističnimi vložki ipd.
Preko socialnih omrežij in forumov se širijo vabila na delavnice tradicionalnih opravil, tečaje folklornih plesov in pozivi k udeležbi na njihovih predstavitvah.
Kot slišimo v Spider-manu: velika moč zahteva veliko odgovornost. Če verjamemo nekaterim od antičnih mislecev, je razlika med ljudmi in živali le v tem, da govorimo oz. si delimo informacije. Po tej analogiji, smo ljudje z internetom postali super-ljudje. Bitja, ki si v trenutku lahko delijo informacije na drug konec sveta. Moč digitalizacije je ogromna in zahteva ogromno odgovornost.
Ker se v tem članku primarno ne posvečamo socio-ekonomskim posledicam digitalizacije, ostanimo le na dveh kočljivih točkah digitalizacije folklore.
Komercializacija
O komercializaciji govorimo, ko element določene kulture postane del neke znamke brez globljega razumevanja dotične kulture. Definicija kroži zelo blizu besedni zvezi »kulturna apropriacija«. Tradicija tako postane izdelek, dobrina, oddaljena od njenega resničnega pomena, njen namen pa je zmanjšan na goli zaslužek.
Možne napačne interpretacije
V globalni vasi interneta ima lahko vsak svoje mnenje. Po navadi prevlada najglasnejše, tudi če ni pravilno. V takih primerih združevanje kultur lahko ustvari tabuje, namesto da bi jih uničevalo.
Da se izognemo pastem digitalizacije folklore je potrebno znanje in razgledanost, kritična misel in ne-podleganje potrošniški družbi. Po tem pa nam ostanejo le še dobre plati. Internet vedno znova dokazuje, da ustvarja plodna tla za kakršnokoli človeško udejstvovanje, tudi ohranjanje kulturne dediščine. Kot vsako orodje, tudi on spreminja načine tvorjenja in prenašanja folklore, ohranja pa njeno bistvo, ki je povezovanje ljudi.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Outer Banks tudi s slovenskim pridihom Foto: on netflix
Peta sezona Netflixove serije Outer Banks je zaključila s snemanjem pri naših bližnjih sosedih, to pa nam prinaša tudi prekrasno novico.
V njej ima vlogo tudi slovenski igralec Andrei Lenart, o katerem smo pred dnevi izbrskali novico, da bo zaigral v Odiseji Christopherja Nolana, sicer enemu najbolj pričakovanih filmov leta 2026.
Netflix snemal v Dubrovniku, del zasedbe tudi Andrei Lenart
Po več tednih snemanja po Hrvaškem, kjer so snemali tudi v Dubrovniku in okoliških obalnih znamenitostih, so se glavni igralci z ekipo vrnili v Južno Karolino na zaključni del produkcije.
Kot je poročal lokalni portal v Dubrovniku, so snemali tudi na drugih lokacijah – v Cavtatu, na Lokrumu. Večina snemanja naj bi sicer potekala v mestnem jedru Dubrovnika, ki je tudi po Unescovo zaščito. Skupaj s Stradunom naj bi bila uporabljena za akcijske prizore na ulici in zasledovalne prizore. Kot so potrdile fotografije na družbenih omrežjih, so senmali tudi v starem pristanišču in marini Lapad v pristanišču Gruž za prizore na ladji. Pa tudi v palači Sponza, na jezuitskem stopnišču in v frančiškanskem samostanu, pri čemer je bila ohranjena srednjeveška arhitektura mesta uporabljena za ustvarjanje vrste vizualno edinstvenih okolij.
Portal What's on Netflix pa poroča nove člane igralske zasedbe, ki jo sicer sestavljajo Madelyn Cline, Chase Stokes, Madison Bailey, Jonathan Daviss, Drew Starkey in Carlacia Grant. Do zdaj je bilo sicer ugotovljeno, da so se pridružili Xochitl Gomez (Doktor Strange 2, prihajajoči Maščevalci: Sodni dan), J. Anthony Crane in Cullen Moss – slednji bo imel večjo vlogo kot v prvih štirih sezonah.
Med drugimi novimi gostujočimi igralci, ki naj bi se pojavili v 5. sezoni, so Deja Dee kot D. A. Carruth, Calvin Noble kot Johnny-O in Jesse La Flair kot Shrimper 1.
Vloga Andreia Lenarta še ni razkrita
Andrei Lenart bo nastopil v še nerazkriti vlogi. Kot smo omenili, bo prihodnje leto zaigral ob Mattu Damonu in preostali zvezdniški zasedbi kot (neuradno) del Odisejeve posadke. Letos je zaigral tudi v filmi Kill Em All 2 nasproti Jean-Clauda Van Damma in Canary Black s Kate Beckinsale.
Hrvaški igralec Slavko Sobin, ki je igral v filmu The Old Guard 2, bo v 5. sezoni serije Outer Banks igral Henriqueja.
Piškoti so na policah pogosto videti privlačni, a videz še ne odraža kakovosti. Da izberemo izdelek, ki je zares dober, moramo pogledati predvsem sestavine. Še posebej pri piškotih, ki se predstavljajo kot »domači«, saj takšni izdelki ne bi smeli vsebovati cenenih nadomestkov ali dodatkov, ki jih pri domači peki nikoli ne uporabljamo.
Maslo
Prvo pravilo je izbira piškotov z maslom. Maslo ustvari značilen okus in prijetno drobljivo teksturo, ki je margarina ne more nadomestiti. Če je na embalaži navedeno palmino olje, rastlinska maščoba ali margarina, je to znak, da izdelek ni najvišje kakovosti. Pri »domačih« piškotih je uporaba margarine še posebej neprimerna, saj bi morali takšni piškoti temeljiti na tradicionalnih receptih. Margarina je tudi zelo nezdrava.
Veliko sestavin je lahko slab znak
Druga pomembna stvar je dolžina seznama sestavin. Kakovostni piškoti vsebujejo le osnovne sestavine, kot so moka, maslo, jajca in sladkor. Če na seznamu najdemo stabilizatorje, emulgatorje, umetne arome ali barvila, gre za izdelek, ki je narejen s ciljem daljšega roka trajanja in nižje cene. V domačih receptih teh dodatkov ne potrebujemo in enako bi moralo veljati za industrijsko različico, ki nosi takšno ime.
Kakovost kakava
Pri čokoladnih ali kakavovih piškotih je dobro preveriti, ali vsebujejo pravo čokolado in kakovosten kakav. Izdelki, ki uporabljajo čokoladne nadomestke ali kakav z nizko vsebnostjo kakavovih delcev, imajo običajno bolj plitek okus. Na nižjo kakovost kaže tudi prisotnost glukoznega sirupa ali drugih cenenih sladil.
Ojačevalci okusa
Kakovostni piškoti ne potrebujejo ojačevalcev okusa ali arom. Njihov vonj in okus izhajata iz kakovostnih surovin, ne iz dodatkov. Tudi cena je lahko pokazatelj: izdelki, narejeni z maslom in pravo čokolado, so praviloma nekoliko dražji, kar je razumljivo, saj dobre sestavine stanejo več.
Ko dobro razumemo seznam sestavin, lahko enostavno prepoznamo razliko med piškoti, ki so le videti domači, in tistimi, ki to zares so.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Odločitev za doktorski študij je ena najzahtevnejših akademskih in kariernihodločitev. Doktorat ti lahko odpre vrata v raziskovanje, visokošolsko poučevanje in specializirane karierne poti, hkrati pa zahteva večletno predanost, visoko stopnjo samodiscipline in veliko osebnih prilagoditev. Če se odločiš za doktorat, si s tem zapečatiš naslednjih nekaj let življenja, če se odločiš proti, ima lahko to posledice vse življenje. Ravno zato je pomembno, da k tej odločitvi pristopiš premišljeno.
Prednosti doktorata
Z doktoratom se lahko specializiraš za določeno področje, ki te v najboljšem primeru tudi izjemno veseli in zanima. S svojimi raziskavami prispevaš k novemu znanju na tem področju. Opravljen doktorat ti lahko odpre vrata do različnih akademskih položajev, vključno z rednimi profesorskimi mesti ter vladnimi ali industrijskimi raziskovalnimi položaji.
Poleg tega doktorat v nekaterih panogah izboljša kvalifikacije za vodilne položaje, s čimer je povezana tudi višja plača. Tekom doktorskega študija poleg specializiranega znanja namreč razviješ vrsto prenosljivih veščin: napredno analizo podatkov, kritično mišljenje, projektno vodenje, pisanje znanstvenih člankov in pridobivanje finančnih sredstev. Poleg teh, bolj »materialnih« in očitnih prednosti, si na pridobljen doktorski naziv lahko ponosen in ti to osebno veliko pomeni. Bodimo iskreni, doktorski naziv je v naši družbi še vedno povezan z določenim statusom in prestižem.
6 PhD benefits | What a PhD *really* gets you!
Slabosti doktorata
Doktorat zahteva čas: 3 do 7 let, v nekaterih primerih še več. Od tebe se pričakuje predanost, vztrajnost in čustvena vzdržljivost. Nekateri občutijo izolacijo, pritisk po objavah in negotovost glede prihodnje zaposlitve. Tudi nenehni neuspeli eksperimenti, nepričakovane ovire in druge frustracije se lahko naberejo. Izkušnja je močno odvisna od mentorja in raziskovalne skupine. Slabo voden projekt lahko pomeni izgubljena leta in nenehne frustracije.
Če se za doktorat odločiš, je ključna izbira dobrega mentorja. Še en velik minus doktorskega študija je finančni vidik. Mesta mladih raziskovalcev so omejena (in ne prinašajo bajnega plačila), enako velja za štipendije. Zavedati se moraš tudi, da je na trgu dela vse več mladih doktorjev in doktoric znanosti, čeprav številna delovna mesta ne zahtevajo take stopnje izobrazbe. Lahko se ti torej zgodi, da boš po opravljenem doktoratu sprejel delovno mesto, za katero doktorat sploh ni bil potreben.
10 Brutally Honest Lessons About Doing A PhD | Real PhD struggles and PhD Stress
DA ali NE -> Zakaj?
Namesto, da na vprašanje o doktorskem študiju skušaš odgovoriti z »DA« ALI »NE«, se najprej vprašaj »Zakaj?«. Šele tehten razmislek o lastnih razlogih, zaradi katerih razmišljaš o doktorskem študiju, ti odpre možnosti za argumentacijo. Te res veseli raziskovanje ali izpolnjuješ pričakovanja drugih? Je doktorat zate pomemben korak na želeni karierni poti ali le najpreprostejša odločitev, ker ne veš, kaj bi počel sicer? Namesto, da se le s tem, kako bo doktorat potekal naslednjih nekaj let, začni na koncu.
Kaj boš počel po opravljenem doktoratu? Bi rad postal profesor ali te vleče v industrijo? Nato poglej razpise za delovna mesta, ki se ti zdijo zanimiva. Pozoren bodi na delovne naloge, plačo in zahtevane kvalifikacije. Morda boš ugotovil, da za želeno pozicijo doktorata ne potrebuješ (ali obratno, da brez dokorata nikoli ne boš mogel napredovati do mesta, ki si ga želiš). To ti bo pomagalo tudi pri izbiri teme raziskave.
Pri sprejemanju katerekoli pomembne odločitve so ključne kakovostne informacije, tako objektivna dejstva kot izkušnje iz prve roke. Preglej razpise za financiranje (ARIS/ARRS) in plačne razrede: ustvari si jasno finančno sliko. Če imaš še več časa (na primer ravno začenjaš s prvo ali drugo stopnjo bolonjskega študija), skušaj ugotoviti, katera tema te resnično zanima.
Udeležiš se lahko neobveznih seminarjev, dodatnih izobraževanj in obštudijskih aktivnosti s tega področja. Vse to so tudi odlične priložnosti za mreženje in morda spoznaš tudi bodočega mentorja. Tudi študentsko delo je odlična priložnost, da se pobliže spoznaš z raziskovanjem in področjem raziskav, kjer bi lahko opravljal doktorat. Če imaš možnost, se pogovori s sedanjimi in bivšimi doktorandi iste skupine. Prosi jih, da ti opišejo običajen delovni dan ali teden, vprašaj jih po vzdušju v skupini in mentorjevem značaju.
Za nekatere je to večna dilema: kaj skuhati ali speči za božično večerjo oziroma preprosto, kaj v tem prazničnem mesecu poskusiti novega. Potrebujete zakladnico idej, do katere najlažje dostopate kar prek zaslona pametnega telefona.
Splet je poln najrazličnejših kuharskih receptov. Če se vam zazdi, lahko tam najdete navodila za pripravo eksotičnih jedi iz daljnih koncev sveta, o katerih prej morda sploh niste razmišljali. Ko enkrat najdete potrebne sestavine, ni več nobenih ovir. Za brskanje in branje receptov so pametni telefoni zelo priročni, saj so majhni, lahko dostopni in vedno pri roki. Ideje lahko iščete kadarkoli, če imate le nekaj minut časa ter dovolj svetel in velik zaslon, kakršnega ponujata pametna telefona Huawei Pura 80 Pro in Ultra.
Recepti so povsod
Ni pravih praznikov brez narezka, šunke, pečenke in seveda piškotov. Njihova peka pričara čudovito domače vzdušje, ki nas pogosto spomni na otroštvo in na trenutke iz babičine kuhinje. Internet je danes prava zakladnica starih in novih receptov. Na voljo je tudi veliko aplikacij, ki vam pomagajo v kuhinji in vam olajšajo vsak korak. O imenih se ni potrebno preveč razpisati, saj jih boste v trgovini AppGallery hitro našli in izbrali tisto, ki vam najbolj ustreza.
Če potrebujete bolj natančnega pomočnika, ki vas vodi korak za korakom, si lahko ogledate specializirane kuharske kanale na YouTubu. Ustrezno aplikacijo najdete v Huaweievi trgovini, kjer se vam bodo prikazala tudi dodatna orodja, ki jih je priporočljivo namestiti. Odlično deluje tudi uporaba orodja GBox, ki omogoča enostaven prenos in namestitev.
Če kuharske spretnosti niso vaša največja vrlina ali pa bi želeli svoj prosti čas nameniti drugim dejavnostim, lahko uporabite aplikacijo Wolt in naročite jedi iz bližnjih restavracij. Najdete jo v trgovini AppGallery, ki vas nato preusmeri v GBox.
Cin cin cin, zvončki pojejo
Da bo praznično vzdušje popolno, ne pozabite na glasbo. Med kuhanjem ali peko vključite priljubljene božične pesmi, ki takoj vnesejo dodatno veselje in toplino. Vi boste še z večjim užitkom poplesavali po kuhinji, družinski člani pa se vam bodo brez dvoma pridružili pri prepevanju. Zvečer se lahko skupaj sprostite in si ogledate kakšen dobro znani božični film, ki vas zagotovo spravi v praznično razpoloženje.
Za popoln zaključek večera poskrbite še za skupinsko družinsko fotografijo. Ker gre za trenutek, ki ga želite ohraniti za vedno, si ne želite ničesar prepustiti naključju. Telefoni iz serije Pura 80 omogočajo vrhunsko kakovost fotografij zaradi izjemne občutljivosti tipal na svetlobo, fizično nastavljive zaslonke in kamere z dvema periskopskima objektivoma. Tako boste najlepše trenutke prazničnega večera ujeli v najboljši mogoči podobi.
Ne pozabite na darila!
Ker se bliža praznični december, pa nikar ne pozabite na obdarovanje bližnjih. Za vse tehnološke zanesenjake ima Huawei zelo pestro ponudbo odličnih daril. Poleg že omenjenih telefonov ne spreglejte pametnih ur Huawei Watch GT 6, Watch Ultimate 2 in Watch 5 ter brezžičnih slušalk FreeBuds 7i in FreeBuds SE 4. Ne spreglejte še posebne ponudbe v primeru nakupa ure serije Huawei Watch GT 6. Do 31. decembra vam priznajo popust v višini 30 evrov.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Na Univerzi v Ljubljani so v okviru Tedna Univerze podelili Prešernove nagrade študentkam in študentom za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti.
Prešernove nagrade za študente 2025
Gre za najvišja priznanja, namenjena študentskim raziskovalnim in umetniškim dosežkom. Slovesnosti se je kot častni govornik udeležil prof. dr. Igor Švab z Medicinske fakultete UL.
Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič je v nagovoru poudaril, da nagrajenci dokazujejo izjemno predanost znanju in ustvarjanju, saj poleg rednega študija uspešno razvijajo vrhunsko raziskovalno ali umetniško delo. Ob tem je izpostavil pomen znanja kot temeljne vrednote sodobne družbe.
Prof. dr. Igor Švab je v nagovoru dejal, da nas raziskovanje uči več kot le branja literature, analiziranja podatkov ali pisanja zaključkov. »Nauči nas skromnosti, kritičnega razmišljanja in strokovne discipline. Prav te vrline so ključne ne glede na področje, iz katerega prihajate, saj pomagajo preprečiti, da bi zapadli v nekritičnost, samozadostnost ali neupoštevanje pogledov drugih,« je povedal.
Med letošnjimi nagrajenci so bili ustvarjalci z zelo različnih področij. V nadaljevanju najdete vse:
Ireneja Nejka Čuk na predlog Akademije za glasbo UL za delo z naslovom Operno in koncertno poustvarjanje
Mezzosopranistka Ireneja Nejka Čuk je študentka Akademije za glasbo UL v razredu prof. Pie Brodnik ter sodelavka SNG Opera in balet Ljubljana. Z dosežki v akademskem letu 2024/25 je postavila visok standard študentske poustvarjalnosti, kar je izkazala tako v projektih Akademije za glasbo kot tudi na opernih odrih doma in v tujini. Upodobila je kar sedem opernih vlog, dve solistični vlogi v vokalno-inštrumentalnih delih in imela tri samostojne recitale samospevov. S svojimi nastopi je prepričljivo pokazala izjemen občutek za interpretacijo različnih slogov vokalne umetnosti.
Žiga Hren (režiser), Neža Dvorščak (igralka), Alja Krhin (igralka), Marko Rafolt (igralec), Jure Šimonka (igralec) na predlog Akademije za gledališče, radio, film in televizijo UL za delo z naslovom Balada o trobenti in oblaku
Uprizoritev Balada o trobenti in oblaku po istoimenskem romanu Cirila Kosmača je nastala kot zaključna produkcija magistrskega študenta gledališke režije Žige Hrena in v soprodukciji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo UL ter gledališča Mini teater. Uprizoritev je bila uvrščena v tekmovalni program 55. Tedna slovenske drame in v tekmovalni program 60. Festivala Borštnikovo srečanje, na katerem so ustvarjalci predstave prejeli Borštnikovo nagrado za posebni dosežek po presoji žirije. Izstopa po tvegani odločitvi za uprizoritveno »predlogo«, po uprizoritveni zamisli, ki že v zasnovi upošteva večplastnost teme, po režijski postavitvi, suvereni v izvedbi in bogati v asociativnih povezavah, po igralski izvedbi, ki da priložnost mladim igralkam in igralcem, da po eni strani ustrezno »ponazorijo« Kosmačev svet, po drugi pa se polno izrazijo kot mlada rahločutna človeška bitja; in to priložnost vsi po vrsti več kot dobro izkoristijo.
Jona Novljan na predlog Biotehniške fakultete UL za delo z naslovom Izboljšanje analize dinamike RNA z uporabo strojnega učenja na multiomskih podatkih
Jona Novljan je na Biotehniški fakulteti diplomiral in magistriral iz študija biotehnologije. Magistrsko delo je opravljal pod mentorstvom profesorja doktorja Miha Modica v laboratoriju za RNA-omrežja na Kemijskem inštitutu in pod somentorstvom doktorja Anoba Chakrabartija, delujočega na Univerzitetnem kolidžu v Londonu. V magistrskem delu je razvil razložljive modele strojnega učenja za skupno analizo bioloških podatkov in razkril pomembne sekvenčne značilnosti RNA, povezane z njihovo regulacijo in kondenzacijo. Rezultati dela v tej magistrski nalogi so že objavljeni v dveh najprestižnejših revijah s področja ved o življenju.
Matevž Turk na predlog Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL za delo z naslovom Interakcija perfluoriranih ionskih surfaktantov s polielektroliti
Matevž Turk je med najboljšimi študenti kemije. Magistrski študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL je z odliko končal januarja 2025. Odlikujeta ga neizčrpna radovednost in želja po razumevanju narave. V nagrajenem magistrskem delu se je ukvarjal z aktualnim vprašanjem koloidne kemije o naravi interakcij v sistemih fluoriranih surfaktantov in polielektrolitov. Z izvirnim teoretičnim modelom, utemeljenim na lastnih eksperimentalnih meritvah, je ovrednotil vpliv hidrofobnih in elektrostatskih interakcij na obnašanje teh sistemov in pokazal izjemno sposobnost povezovanja eksperimenta in modeliranja.
Ivan Kobe na predlog Fakulteta za matematiko in fiziko ULza delo z naslovom Teorija tipov za sintetične kategorije
Ivan Kobe je na UL leta 2019 diplomiral iz filozofije in germanistike ter leta 2023 iz matematike. V nagrajenem magistrskem delu »Teorija tipov za sintetične kategorije« je obravnaval ∞-kategorije, matematične strukture, opremljene s hierarhijo prepletajočih se višjedimenzionalnih povezav. Podal je novo definicijo takih struktur, dokazal, da imajo želene lastnosti, razvil nov simbolni formalizem za njihov opis ter ga uporabil za računalniško formalizacijo in preverjanje pravilnosti svojih izsledkov.
Jovana Videnović na predlog Fakultete za računalništvo in informatiko UL za delo z naslovom Vizualno sledenje objektom na podlagi pomnilnika z upoštevanjem distraktorjev
Jovana Videnović je zaključila magistrski študij Podatkovne vede na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL pod mentorstvom prof. Mateja Kristana in doc. dr. Alana Lukežiča. V svojem delu je predlagala DAM4SAM, novo metodo za sledenje poljubnih objektov v okoljih z distraktorji. Metodo je objavila na CVPR2025, ki se po faktorju h5 uvršča takoj za revijo Nature, implementacija na odložišču GIT je prejela več kot 400 zvezdic, na tekmovanju VOTS2025 pa je bil DAM4SAM podlaga za vse zmagovalne sledilnike.
Robert Lovšin na predlog Fakultete za strojništvo UL za delo z naslovom Zveza med odpornostjo superhidrofobnih površin na vpade vodnih kapljic in adhezijo ledu
Robert Lovšin je leta 2025 na Fakulteti za strojništvo uspešno zaključil magistrski študij ter v magistrskem delu pod mentorstvom doc. dr. Matica Možeta in somentorstvom prof. dr. Iztoka Golobiča obravnaval interakcijo vodnih kapljic s superhidrofobnimi površinami in vpliv mikrotopografije na adhezijo ledu. Na podlagi 3500 meritev je s pomočjo strojnega učenja definiral empirične enačbe za popis širjenja kapljice ob trku s površino. Rezultati raziskovalnega dela so bili objavljeni v treh izvirnih znanstvenih člankih in predstavljeni na treh mednarodnih konferencah.
Lea Košmrlj na predlog Filozofske fakultete UL za delo z naslovom Kontrastivna analiza slovničnega spola v angleščini, nemščini in slovenščini: slovnični spol občnih imen in jezikovna relativnost
Lea Košmrlj je z nagrajenim delom pod mentorstvom prof. dr. Eve Sicherl in prof. dr. Uršule Krevs Birk v letu 2025 zaključila magistrski študij Anglistika in Germanistika na Filozofski fakulteti UL. Trenutno zaključuje vzporedni magistrski študij Kognitivna znanost na UL in Univerzi na Dunaju. Je avtorica in soavtorica več znanstvenih prispevkov s področja psiholingvistike, sociolingvistike in umetne inteligence. V nagrajeni magistrski nalogi obravnava slovnični spol s teoretičnega, diahronega, kontrastivnega, družbenega in nazadnje eksperimentalnega vidika, pri čemer posebno pozornost namenja slovenščini kot empirično manj raziskanemu indoevropskemu jeziku.
Tim Gregorčič na predlog Filozofske fakultete UL za delo z naslovom Kvantifikacija in ovrednotenje zunanje toplotne obremenitve ljudi na lokalnih podnebnih območjih mesta Ljubljana
Tim Gregorčič je magistriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete UL in tam je trenutno zaposlen kot mladi raziskovalec. Pod mentorstvom prof. dr. Mateja Ogrina in somentorstvom prof. dr. Stevana Savića ter izr. prof. dr. Blaža Repeta je s klasifikacijo lokalnih podnebnih območij Ljubljane in modeliranjem toplotne obremenitve ljudi v urbanem prostoru dokazal izrazite variacije vročinskega stresa med morfološko različnimi deli prestolnice. Hkrati raziskava kvantitativno potrjuje, da zelena infrastruktura pomembno vpliva na zmanjševanje vročinskega stresa in prispeva k razumevanju mestne mikroklime.
Aljoša Škorjanc na predlog Medicinske fakultete UL za delo z naslovom Identifikacija s fenotipi povezanih genov z uporabo uveljavljenih podatkovnih zbirk
Aljoša Škorjanc, študent 6. letnika medicine, je pod mentorstvom doc. dr. Nejca Umeka razvil bioinformacijsko orodje GOReverseLookupza iskanje genov na podlagi fenotipskih opisov z uporabo oznak genske ontologije. Orodje, objavljeno v mednarodni znanstveni reviji, omogoča sistematično iskanje novih genskih povezav z izbranimi fenotipi in podpira oblikovanje raziskovalnih hipotez. Delo odlikuje povezava poglobljenega medicinskega znanja in naprednih programerskih veščin, kar avtorja umešča med perspektivne mlade upe na področju biomedicinsko-računalniške znanosti.
Tasja Videmšek na predlog Naravoslovnotehniška fakulteta UL za delo z naslovom Razvoj vzorcev in kartonskega modularnega pohištva za otroke
Tasja Videmšek je prvo in drugo stopnjo zaključila z odliko, s čimer je že zgodaj dokazala izjemno študijsko odličnost in predanost oblikovanju. Med študijem je za svoje delo prejela več priznanj, predstavila pa ga je na številnih razstavah doma in v tujini. V magistrskem delu z naslovom »Razvoj vzorcev in kartonskega modularnega pohištva za otroke«, ki ga je pripravila pod mentorstvom izr. prof. Katje Burger Kovič, se posveti oblikovanju inovativnih, celostno zasnovanih izdelkov za otroke. Njeno delo odpira dialog med oblikovanjem, pedagogiko, psihologijo in ekologijo ter poudarja pomen trajnostnih pristopov. Prototipi modularnega pohištva iz lahkega, trdnega in v celoti reciklabilnega kartona dokazujejo izjemen potencial za nadaljnji razvoj in komercializacijo. Rezultati magistrskega dela so bili večkrat uspešno predstavljeni strokovni in širši javnosti, med drugim na razstavi Baušpil v Ljubljani in na mednarodnem simpoziju o novostih v tekstilstvu Crossing Boundaries.
Nina Žumer na predlog Pedagoške fakulteta UL za delo z naslovom Motnje veščine hranjenja in požiranja pri poznih nedonošenčkih
Kot zlata gimnazijska maturantka se je Nina Žumer leta 2018 vpisala na študij logopedije in surdopedagogike na Pedagoški fakulteti UL. Med študijem je sodelovala v več raziskovalnih projektih, ugotovitve predstavila v dveh objavljenih člankih in na kongresih doma in v tujini. V magistrskem delu je preučevala težave s hranjenjem/požiranjem pri otrocih, rojenih 4–6 tednov prezgodaj, in njihovo povezanost s poznejšimi govornimi motnjami. Vključenih je bilo 89 pozno nedonošenih in 88 donošenih otrok. Analiza podatkov iz vprašalnikov za starše in zdravstvene dokumentacije je pokazala, da se težave s požiranjem, krajše dojenje, hranjenje samo po steklenički in odstopanja v razvoju govora pojavljajo pomembno pogosteje pri pozno nedonošenih otrocih, kar kaže potrebo po celostni obravnavi teh otrok. Povezave med težavami s hranjenjem in poznejšim razvojem govora ni dokazala.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
December tradicionalno prinaša božičnice, letos pa je praznična denarnica še nekoliko polnejša zaradi obveznega zimskega regresa v višini 639 evrov, ki ga bodo do konca marca 2026 prejeli vsi zaposleni.
Skupni zneski izplačil se med podjetji zelo razlikujejo, razpon pa je izjemen, od zakonskega minimuma do več kot 14.000 evrov na zaposlenega.
Absolutni rekorderji leta
Najvišje skupno izplačilo tudi letos beleži informacijsko podjetje Datalab, kjer bo božičnica skupaj z drugimi nagradami dosegla kar 14.600 evrov bruto na zaposlenega. Gre za daleč najvišji znesek v Sloveniji.
Med najradodarnejšimi podjetji so še:
Belektron: 3.139 evrov bruto
Krka: 2.507 evrov bruto
Telekom Slovenije: 2.507 evrov bruto
Lek: 2.100 evrov bruto
Plinovodi: 2.139 evrov bruto
Emil Frey: enak neto znesek kot Plinovodi
Državna podjetja in javni sistemi
V državnem lastništvu izstopa Luka Koper, kjer bo božičnica znašala 3.000 evrov bruto, dodatno pa še nagrada za poslovno uspešnost v višini povprečne letne plače.
Slovenske železnice: 1.100 evrov bruto
Dars: 1.489 evrov bruto, del prihodnje leto
Pošta Slovenije: le obvezni zimski regres 639 evrov
Farmacija, energetika in bančni sektor
Farmacevtska podjetja ostajajo nadpovprečno radodarna, enako velja za energetiko.
Eles: najmanj 1.917 evrov bruto
GEN energija: 1.755 evrov bruto
Petrol: 1.501 evrov bruto
V bankah:
NLB: 1.569 evrov bruto skupaj z nagrado
OTP banka: 1.540 evrov bruto
Trgovina med manj radodarnimi
V trgovini večinoma ostajajo pri minimumu.
Mercator, Tuš, Hofer: 639 evrov
Lidl: 800 evrov bruto, del v darilnih karticah
Spar: 33 odstotkov bruto plače, zmanjšano za zimski regres
Pomembna novost za javni sektor in upokojence
Letos prvič zimski regres prejmejo tudi javni uslužbenci, v višini 639 evrov. Upokojenci bodo prejeli 150 evrov zimskega dodatka, ki se bo do leta 2030 postopno zvišal na 250 evrov.
Razlike med delodajalci ostajajo velike, letošnji december pa jasno kaže, kako zelo različno podjetja razumejo nagrajevanje zaposlenih.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Vozniki, dobra novica je tu! Od torka, 16. decembra, so cene goriv znova nekoliko nižje, kar pomeni, da bo vsak obisk bencinskega servisa vsaj malenkost manj boleč za denarnico.
Trošarine gor, cene dol
95-oktanski bencin zdaj stane 1,433 evra na liter, kar je 1,8 centa manj kot prej, ko je liter stal 1,451 evra. Res je, da se je trošarina nekoliko zvišala – z 0,48703 na 0,49934 evra na liter – a končna cena je kljub temu nižja.
Pri 50-litrskem tanku boste privarčevali 0,90 evra.
Tudi dizelsko gorivo se je pocenilo. Po novem boste za liter odšteli 1,449 evra, kar pomeni 3,6 centa prihranka glede na prejšnjo ceno 1,485 evra. Trošarina je medtem zrasla z 0,41250 na 0,43869 evra na liter.
Pri dizelskem tanku boste privarčevali 1,80 evra.
Cenejše je tudi kurilnoolje. Liter zdaj stane 1,049 evra, kar je 3,3 centa manj kot prej. Ob tem se je trošarina zvišala z 0,14619 na 0,17700 evra na liter, so sporočili z ministrstva za okolje.
Te cene bodo veljale do vključno 29. decembra, kar pomeni, da lahko v prazničnem času vsaj pri gorivu nekaj privarčujemo.
Pri tisoč litrih boste privarčevali kar 33 evrov.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Če se pogosto znajdeš buden sredi noči ali preden szaspiš dolgo strmiš v strop, je morda težava v tvojih spalnih navadah. T. i. spalna higiena vključuje dnevne in večerne rutine, ki vplivajo na tvojo kakovost spanja. Ko navade delujejo proti tebi, telo težje preklopi v počitek, kar se posledično pozna na zdravju, razpoloženju in energiji.
Spodaj je 12 preprostih korakov, ki ti lahko pomagajo do boljšega spanca.
Drži se stalnega urnika spanja
Poskušaj hoditi spat in vstajati ob približno istem času vsak dan. Tako utrjuješ notranjo uro telesa, kar močno vpliva na lažje uspavanje in prebujanje. Poskrbi le, da si vsako noč privoščiš vsaj 7 do 8 ur spanja.
Ustvari sproščujočo večerno rutino
Približno eno uro pred spanjem izberi mirne dejavnosti, ki telesu sporočajo, da se dan končuje. Lahko je to topla kopel, raztezanje, meditacija, branje prave knjige ali poslušanje nežne glasbe. Pomembno je le, da se izogneš zaslonom in stresnim vsebinam.
Izklopi elektronske naprave
Modra svetloba telefonov, tablic in računalnikov zmanjšuje raven melatonina, hormona, ki spodbuja zaspanost. Tudi zvoki obvestil lahko ponoči zmotijo spanec, zato naprave raje odloži stran od postelje.
Redno se gibaj
Že pol ure zmerne telesne aktivnosti na dan lahko izboljša kakovost spanja. Gibanje na prostem ima še dodatne koristi zaradi naravne svetlobe. Vseeno pa se izogibaj vadbi tik pred spanjem, saj lahko telo preveč poživi.
Omeji vnos kofeina
Kofein lahko v telesu vztraja od tri do sedem ur, zato popoldanska kava pogosto zmoti večerni počitek. Vsak človek je sicer različno občutljiv, a najbolj varna izbira je, da kofein uživaš le v dopoldanskem času.
Ustvari prijetno spalno okolje
Spalnica naj bo temna, tiha in hladna. Najprimernejša temperatura je med 15,6 in 19,4 stopinjami. Poskrbi za udobno vzmetnico, prijetne prevleke in po potrebi uporabi ušesne čepke, masko za oči ali napravo za beli šum.
Posteljo uporabljaj le za spanje
Če je postelja tudi prostor za delo, gledanje televizije ali brskanje po telefonu, možgani težko povežejo posteljo s spanjem.
V posteljo pojdi le, ko si zaspan
Če se dolgo premetavaš, se stres povečuje in spanec se še bolj oddalji. Če ne zaspiš v približno 20 minutah, vstani, preživi nekaj časa ob mirni dejavnosti in se vrni šele, ko začutiš utrujenost.
Omeji dnevno spanje
Dremeži lahko porušijo nočni ritem, zato naj bodo kratki in zgodnji. Idealno je manj kot 20 minut in nikakor ne pozno popoldne.
Zmanjšaj stres pred spanjem
Misli o obveznostih pogosto preženejo zaspanost. Pred spanjem si zapiši, kar te skrbi, da sprostiš misli. Nekaterim pomaga meditacija, lahka sprostitvena vaja ali uporaba obtežene odeje.
Izogibaj se velikim obrokom pred spanjem
Težka večerja tik pred spanjem lahko povzroči nelagodje ali celo refluks. Prav tako se izogibaj alkoholu in nikotinu, ki oba lahko poslabšata kakovost spanja.
Upravljaj z izpostavljenostjo svetlobi
Čez dan čim več časa preživi na naravni svetlobi, saj to krepi cirkadiani ritem. Zvečer luči zatemni, naprave preklopi na toplejši »nočni način« in se izogibaj močni osvetlitvi.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
