To je tvoje leto poguma in vračanja na pravo pot. Mrki v tvojem znamenju te pustijo prizemljenega in osredotočenega na prihodnost.
Marčevska mlada luna prinaša svež začetek, ki ti bo obnovil in dvignil samozavest. Seveda boš v dvomih, a naredi majhne korake, sprejmi nelagodje in se pomikaj naprej. Septembra zaupaj svojemu občutku, saj se ne moti. Ob koncu leta boš točno tam, kjer si želiš biti.
Tvoja mantra: Svoj imperij gradim pogumno, korak za korakom.
Pomembni datumi: 20. januar, 19. marec, 28. avgust, 23. september
Morda se osvobodiš izčrpavajočih vzorcev ali se po letih molka ponovno povežeš s starim prijateljem ali družinskim članom. Pari, ki se v marčevskem luninem mrku prebijajo skozi spremembe, naj pričakujejo presenetljive snubitve, pojav bivših partnerjev ali nenadne selitve. Jupiter bo samskim omogočil, da prepoznajo svojo vrednost, vendar bo začetek leta namesto resnih odnosov prinesel naključna spoznavanja. Decembra bo tvoja intuicija postala ostra kot nož.
Februarja pazi na porabo. Morda boš precenil svoja sredstva in finančne vire. Retrogradna Venera osvetljuje tvojo finančno realnost ter kaže, kje varčevati in kje porabljati. November prinaša priložnosti za zaslužek, ki se jim je težko izogniti. Majska modra luna obuja zamujene priložnosti in ti daje drugo možnost za službo ali poslovno idejo, na katero si že skoraj pozabil. Do božiča se bo tvoj trud obrestoval z veličastnim razkošjem.
Marčevski sončni mrk preizkuša tvojo samozavest in na površje dviga dvome, za katere si mislil, da so že mimo. Jupiter vstopi v tvoje območje zdravja in te od junija naprej okrepi ter napolni z energijo. Premaguješ nove izzive in se počutiš močno. Le ne pozabi, da se je včasih treba umiriti. Avgusta se bodo obudile stare negotovosti, vendar veš, kako se z njimi soočiti. Če svoje strahove izgovoriš na glas, jim odvzameš moč.
Kdo bi si pred leti mislil, da bo 28 dni pozneje postala franšiza, ki se uvršča na sezname najboljših filmov leta in je pri tem tudi ena redkih, ki je več kot uspešno oživela od mrtvih. Potem, ko je 28 let pozneje oznanil začetek trilogije in predstavil novo osnovo za okuženo Anglijo, se zgodba nadaljuje v 28 let pozneje: Kostni tempelj.
28 let pozneje: Kostni tempelj nadaljuje zgodbo predhodnika
Mladi Spike (Alfie Williams) je integriran v nevarno skupino Jimmyjev, ki jo vodi Sir Lord Jimmy Crystal (Jack O'Connell), in preimenovan v še enega Jimmyja. Na drugi strani pa se dr. Ian Kelson (Ralph Fiennes) še vedno spoprijateljuje z okuženo alfo Samsonom (Chi Lewis-Parry) in išče zdravilo za njegovo jezo.
Za scenarij je ponovno poskrbel AlexGarland, DannyBoyle pa je režiserski stolček prepustil. Nia DaCosta opravi odlično delo, kjer se še vedno vidi namerno-nenamerni vpliv Boylovih tresočih posnetkov, a ohranja njen stilističen navdih. Verjetno bi lahko brez obotavljanja rekli, da gre za njen najboljši film do zdaj. Ambiciozen projekt, ki sloni na trenutke zelo močnem scenariju, je povzdignjen tudi z nekaj koncepti in igralskimi predstavami.
Jimmy in njegovi Jimmyji (vir: distribucija Jučer)
Pa vseeno, če je Boyle slonel na trenutnem navdihu določenih prizorov, da DaCosta svojim likom čas za ustvarjanje nečesa svojega. Tu prednjači predvsem Ralph Fiennes, ki je še enkrat znova odličen in prepričljiv.
Predhodnik je predstavil koncept, da je včasih pričakovanja pametno vreči skozi okno. In ko je bil predvajan zaključni prizor filma, kjer Spike naleti na Jimmyje, so bili mnogi v strahu, da bo drugi film podobna katastrofa kot 28 tednov pozneje pred skoraj dvajsetimi leti. Na srečo oboževalcev je nadaljevanje mestoma celo izboljšalo predhodnika. Pri tem je morda vredno omeniti, da zgodba ne doseže določenih čustvenih not predhodnika, a je kot povezana osnova bistveno boljši film. Ker pa gre vseeno za nadaljevanje, ga od kritik glede opuščenih konceptov rešuje dejstvo, da gre za vmesni film trilogije, in morda to ne velja povsem.
Čeprav so pogosto oklicani zgolj za zombi filme, trije filmi franšize (brez 28 tednov pozneje) analizirajo pomen narave, družine, ljubezni in predvsem jeze. Jeza skupaj z odsotnostjo človečnosti in sočasno surovo brutalnostjo stopi v ospredje filma, ki to opravi na dveh elementih – okuženemu Samsonu in Jimmyju, vzgojenemu v nov svet. Spomnimo, Jimmy je namreč fantič, ki je v prejšnjem filmu gledal Telebajske, ko so okuženi pokolili njegovo družino, sam pa je zbežal v cerkev k očetu vikarju.
Okuženi Samson (vir: distribucija Jučer)
Nadaljevanje, kot bi si ga želeli
Če je predhodnik predstavil enega najbolj kontroverznih zaključnih prizorov leta, 28 let pozneje: Kostni tempelj prinaša enega najboljših, ki franšizo dokončno poveže.
28 let pozneje: Kostni tempelj nadgradi predhodnika in jo zasidra na sam vrh filmov o okuženih ali zombijih. Še nikoli ni bilo moč videti nadaljevanja v tem žanru na takem nivoju.
28 YEARS LATER: THE BONE TEMPLE - Official Trailer (HD)
»Nimam česa skrivati«, »na internetu ne počnem ničesar čudnega«, »naj gledajo, če hočejo«.
To so pogosti odzivi, ko beseda nanese na zasebnost in zbiranje podatkov. A takšno razmišljanje zgreši bistvo. Problem ni v tem, ali počnete kaj spornega. Problem je v tem, da so vaši podatki postali surovina, s katero drugi služijo denar, gradijo moč in vplivajo na vaše odločitve.
Podatki kot valuta digitalnega sveta
Vsakič ko odprete aplikacijo, nekaj poiščete, se ustavite ob videu ali kliknete oglas, nastane podatek. En sam klik ne pomeni veliko. Tisoči, milijoni in leta teh podatkov pa ustvarijo izjemno natančen profil vašega vedenja, interesov, navad in slabosti.
Te podatke zbirajo tehnološki velikani, kot so Google, Meta in TikTok, pa tudi nevidni akterji v ozadju: oglaševalske mreže in posredniki podatkov, za katere večina ljudi sploh še ni slišala. Njihov poslovni model je preprost: storitve so »brezplačne«, ker plačujete s svojimi podatki.
Kako dobro vas v resnici poznajo?
Podjetja danes ne vedo le, kaj vas zanima, temveč lahko z visoko verjetnostjo sklepajo tudi:
kdaj ste pod stresom ali utrujeni,
ali razmišljate o menjavi službe,
ali imate finančne težave,
ali ste dovzetni za impulzivne nakupe,
ali se bližate izgorelosti ali depresiji.
Facebook je že pred leti priznal, da lahko oglaševalcem ponudi ciljanje na najstnike v trenutkih, ko se počutijo negotove. Google lahko na podlagi iskanj in lokacije oceni vaše zdravstvene skrbi, še preden jih zaupate zdravniku.
Zakaj to ni le vprašanje oglasov?
Pogost argument je, da gre »samo za reklame«. A podatki se ne uporabljajo le za to, da vam prodajo čevlje. Uporabljajo se tudi za:
politično »microtargeting« oglaševanje, kjer različni ljudje vidijo popolnoma različne resnice,
dinamično oblikovanje cen, kjer nekateri plačajo več kot drugi,
ocenjevanje tveganj, kar lahko vpliva na zavarovanja ali kredite,
usmerjanje pozornosti, kar dolgoročno oblikuje mnenja in vedenje.
Primer Cambridge Analytica je pokazal, kako se lahko osebni podatki uporabijo za politično manipulacijo. A to je bil le najbolj znan primer in nikakor ne edini.
Zasebnost ni vprašanje skrivanja, temveč nadzora. Tudi če danes še ne vidite problema, se lahko situacija hitro spremeni. Kar danes delimo s prijateljem na družbenem omrežju, lahko čez pet ali deset let obstaja v povsem drugačnem kontekstu, z drugačnimi posledicami in v rokah nekoga, ki mu tega nikoli ne bi zaupali.
Poleg tega ljudje pogosto pozabijo, da se podatki ne zbirajo le o njih, temveč tudi o njihovih otrocih, partnerjih in prijateljih. Fotografija, ki jo objavite danes, lahko čez leta postane del sistema, nad katerim nimate več nobenega vpliva.
Kdo ima korist in kdo nosi tveganje
Dobiček od podatkov imajo podjetja, ki gradijo milijardne posle. Tveganje pa nosijo uporabniki: izgubo zasebnosti, manipulacijo, diskriminacijo in postopno normalizacijo nadzora. Velik del problema je v tem, da je vse to nevidno. Ker škode ne čutimo neposredno, se nam zdi, da je ni.
Vprašanje torej ni, ali vas kdo opazuje, temveč kdo ima moč nad vašimi podatki in za kaj jih uporablja. Dokler bodo podatki obravnavani kot brezplačna surovina, bo ravnovesje moči vedno na strani podjetij. Ravnodušnost uporabnikov je pri tem njihov največji zaveznik.
V uredništvu smo se na obrnili na vodstva fakultet z namenom, da študentom predstavimo njihove poglede na prihodnost visokošolskega prostora.
Dekane in dekanje smo prosili, da spregovorijo o tem, kako si predstavljajo razvoj svoje fakultete v prihodnjem desetletju, kako se odzivajo na hitro tehnološke spremembe in nove izzive v visokem šolstvu ter katere ukrepe uvajajo za izboljšanje kakovosti študija.
Zanimalo nas je tudi, katere kompetence študenti pridobijo med študijem in kje dekanat vidi največje priložnosti ali ovire pri interdisciplinarnem sodelovanju znotraj univerze. V nadaljevanju predstavljamo odgovore dekana Fakultete za humanistiko (UNG), prof. dr. Boštjan Golob.
Kako si vaša fakulteta predstavlja svojo vlogo v prihodnjem desetletju? Predvsem glede na spremembe, s katerimi se trenutno soočamo (tehnološki razvoj, javno dostopna online predavanja, hitro spreminjanje trendov, nezaposljivost študentov itd.)?
Ne glede na razvoj umetne inteligence in napredek tehnološkega razvoja bolj splošno, stroji ne bodo mogli preprosto v celoti nadomestiti človeka. Znanje, ki je za opravljanje določenega dela danes nujno potrebno, se bo morda res spremenilo, nikakor pa ne bo preprosto izginilo. Že danes velja, da je znanje, ki ga študentje pridobijo tekom šolanja, v veliko primerih neuporabno, ko pridejo do službe oz. dela. Glede na tempo, s katerim se pojavljajo novosti, si lahko predstavljamo, da bo naučeno znanje v prihodnosti še toliko hitreje zastarelo, zaradi česar se vse pogosteje govori o tem, da je tekom šolanja nujno podarjati učenje učenja, raziskovati načine razumevanja, načine logičnega sklepanja in reševanja problemov. Tako tudi mi ne učimo le trdega znanja in podatkov, temveč povsod, kjer je to mogoče, problemsko učenje in praktično znanje.
Katere novosti ste uvedli v času vašega mandata in katere konkretne ukrepe načrtujete ali izvajate za izboljšanje kakovosti študija in podpore študentom?
Moj mandat se je začel šele 1. 10., torej pred dobrima dvema mesecema, tako da o novostih še ne morem govoriti v pretekliku, lahko pa napovem, da želimo na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici uvajati možnost dvopredmetnega študija, ki je dobro poznan s FF UL in FF UM. Dvopredmetni študij omogoča večjo širino izobrazbe, preko izbirnosti pa študentom tudi olajša zasledovanje njihovih interesov.
Katere so glavne kompetence, ki jih pridobijo študenti na vaši fakulteti? Katere od naštetih so po vašem mnenju »top 3«?
Poleg poudarka na praktičnem delu in problemskem učenju, bi rad poudaril, da so profesorji na naši fakulteti vodilni v Sloveniji za področja migracij in medkulturnih odnosov, splošnega jezikoslovja, formalnega jezikoslovja slovanskih jezikov, psiholingvistike, intimne zgodovine slovenskih literarnih ustvarjalvec. Na nekaj teh področij spadajo v sam svetovni raziskovalnih vrh.
Kako spodbujate sodelovanje med različnimi fakultetami in katere so po vašem mnenju največje ovire ali priložnosti za interdisciplinarno delovanje znotraj univerze?
V predmetike naših dodiplomskih programov smo nedavno vključili predmete s študija gospodarskega inženiringa na Poslovno tehniški fakulteti UNG, interdisciplinarnost pa smo uvedli tudi v posamezne predmete. V našem primeru vidim izzive predvsem v sami organizaciji študija, prekrivanju urnikov in podobno. Priložnosti, ki jih nudi interdisciplinarnost, pa te težave v vsakem primeu odtehtajo.
Multitasking je za veliko študentov skoraj samoumeven. Učiš se, hkrati imaš odprt telefon, v ozadju igra glasba, vmes odgovoriš na sporočilo, preveriš Instagram in mogoče še na hitro pogledaš mail. V teoriji se zdi, da s tem prihraniš čas, v praksi pa se pogosto zgodi ravno obratno. Zato se postavlja vprašanje: je multitasking med učenjem res dobra ideja?
Zakaj se nam zdi multitasking dobra ideja?
Veliko študentov ima občutek, da so bolj produktivni, če delajo več stvari hkrati. Glasba naj bi pomagala pri koncentraciji, hiter pogled na telefon pa naj ne bi prekinil učenja. Poleg tega smo navajeni stalne stimulacije, tišina je marsikomu celo neprijetna. Multitasking se zato zdi kot normalen način učenja, še posebej v izpitnem obdobju, ko smo pod pritiskom in želimo »stisniti čim več v čim manj časa«.
Multitasking med učenjem za izpit lahko povzorči počasnejše učenje in posledično slabše rezultate na izpitu. Foto: DragonImages iz iStock
Kaj se v resnici dogaja z možgani?
Problem multitaskinga je v tem, da možgani v resnici ne opravljajo več zahtevnih nalog hkrati, ampak zelo hitro preklapljajo med njimi. Vsakič, ko pogledaš telefon ali odgovoriš na sporočilo, izgubiš fokus in potrebuješ nekaj časa, da se spet vrneš v snov.
To pomeni, da učenje traja dlje, snov pa si slabše zapomniš. Še posebej pri zahtevnih predmetih, kjer je potrebna globlja koncentracija, je multitasking bolj ovira kot pomoč.
Kdaj multitasking vseeno lahko deluje?
To ne pomeni, da je vsaka oblika multitaskinga slaba. Če gre za zelo rutinsko učenje, na primer prepisovanje zapiskov ali ponavljanje snovi, lahko tiha glasba v ozadju celo pomaga. Pomembno pa je, da glasba ni preveč moteča (brez besedil, ki te potegnejo zraven) in da se izogneš pogostemu preverjanju telefona. Ključ je v tem, da ne kombiniraš dveh nalog, če obe zahtevata veliko pozornosti.
Večina študentov se strinja, da je telefon največja distrakcija. »Samo eno obvestilo« se hitro spremeni v deset minut brskanja. Ena izmed boljših rešitev je, da telefon med učenjem fizično umakneš na drugo stran sobe ali v torbo. Že to lahko močno izboljša koncentracijo in učinkovitost učenja.
Kaj je torej boljša izbira?
Če želiš, da je učenje res učinkovito, je osredotočeno učenje brez stalnih prekinitev skoraj vedno boljša izbira kot multitasking. Krajši odmori, kjer zavestno pogledaš telefon ali se sprostiš, so veliko bolj koristni kot nenehno preklapljanje med nalogami.
Multitasking med učenjem se morda zdi praktičen, a dolgoročno pogosto pomeni več časa, več stresa in slabše rezultate. Čeprav ni treba, da je učenje popolnoma sterilno in tiho, je dobro vedeti, kje je meja.
S prihodom novorojenčka se začne novo življenjsko poglavje, zato je dobra priprava na porod ključna za bolj mirno in samozavestno izkušnjo. V sklopu brezplačnih spletnih predavanj Hura, znanje! Baby Center vabi na novo strokovno predavanje za bodoče starše.
V torek, 27. januarja, ob 18. uri
Predava: Maja Koprivnikar, diplomirana babica ter učiteljica joge v nosečnosti in po porodu.
Predavanje poteka prek Zooma, s prijavo do zapolnitve mest.
Na predavanju boste izvedeli:
kako izbrati porodnišnico in na kaj biti pozorni pri odločitvi,
zakaj je porodni načrt koristen, kaj vključuje in kako ga predstaviti zdravstvenemu osebju,
kaj je smiselno spakirati v torbo za v porodnišnico za mamico, otroka in partnerja ter kateri praktični nasveti najbolj olajšajo prve dni po porodu.
Vsi prijavljeni bodo sodelovali tudi v nagradni igri za previjalno torbo Britax Römer Done by Deer v vrednosti 59,99 EUR.
Monako. Ime, ki takoj prikliče asociacije na jahte, formule, diamante in bančne račune z več ničlami, kot jih bo študentski proračun videl v celem življenju. A dobra novica je, da za občutek razkošja ne potrebuješ kreditne kartice brez limita. Potrebuješ le malo radovednosti in sposobnost uživanja v atmosferi.
Ta članek je vodič za vse študente (in druge navadne smrtnike), ki bi radi Monako doživeli brez stresa, dolgov in pretvarjanja. Pokazal ti bo, kako lahko z majhnimi, pametnimi odločitvami preživiš dan v eni najbogatejših držav na svetu kot milijonar, čeprav z prazno denarnico.
Najprej moraš imeti dober plan!
Najbolj pomembno je, da pot v naprej dobro splaniraš. Če nisi preveč vešč načrtovanja poti, si pomagaj s spletom, pomaga ti lahko tudi umetna inteligenca, ali pa razni portali, ki ti pomagajo pri načrtovanju poti s prazno denarnico, kot je npr. Kuferček.
Luksuz že za zajtrk
Dan v Monaku začni v središču dogajanja, v okolici Café de Paris. Naroči preprosto kavo ali čaj in nekaj sladkega. Res je, cena je višja kot doma, a za okoli 10–15 € si za eno uro del sveta dragih oblek, ur in avtomobilov. Razgled na Hotel de Paris in bližnji trg pa doda češnjico na vrhu smetane.
Naslednja postaja – Café de Paris! Foto: VV Shots iz iStock
Dopoldanski sprehod med prestižem
Ko se mesto počasi prebuja, se odpravi proti Casino de Monte Carlo. Tudi če nimaš namena igrati, je že sprehod mimo stavbe pravo doživetje. Trg pred kazinojem je kot odprt muzej arhitekture in luksuznih avtomobilov. In najboljši del? Ogled vsega tega je popolnoma brezplačen.
Od tam nadaljuj proti Port Hercule, kjer so zasidrane jahte, ki bolj spominjajo na plavajoče vile kot na čolne. To je idealen kraj za opazovanje, fotografiranje in kratko sanjarjenje.
Če želiš dodati nekaj poučne vsebine, se splača obiskati Oceanographic Museum of Monaco. Muzej ni samo zanimiv, ampak ponuja tudi enega lepših razgledov na morje. Vstopnina je zmerna glede na lokacijo in izkušnjo in študentu ne bo povzročila bankrota.
Namesto v restavracijo se odpravi proti Larvotto Beach. To je javna plaža, kjer lahko brez težav razgrneš brisačo in poješ kosilo, kupljeno v bližnji trgovini. Sendvič, sadje in pijača te stanejo okoli 10 €, ambient pa je (milo rečeno) vrhunski.
Popoldne izkoristi za obisk starejšega dela Monaka in se povzpni do Prince's Palace of Monaco. Če ne želiš plačevati vstopnine, je ogled menjave straže odlična alternativa. Od tukaj je razgled na mesto in pristanišče eden najboljših v Monaku.
Za kontrast mestnemu blišču se nato sprehodi še skozi Le Jardin Japonais. Majhen, a izjemno miren vrt, kjer lahko za nekaj časa pobegneš gneči, brez da bi zapravil en sam evro.
Večerni glamur
Zvečer izberi preprosto, a dobro restavracijo z razgledom. V Monaku obstajajo lokali, kjer za 20–30 € dobiš soliden obrok. Če seveda ni preveč hladno, se usedi zunaj in ujemi večerni utrip mesta.
Po večerji imaš dve možnosti: kratek obisk notranjosti Monte Carlo kazinoja (tudi samo preddverje je dovolj za izkušnjo) ali dolg sprehod po osvetljenem mestu, kjer Monako pokaže svojo najbolj filmsko plat.
Na koncu dneva boš iz Monaka kot študent s prazno denarnico najbrž sicer odšel brez nove ure na zapestju, brez jahte in brez zgodbe o velikem dobitku v kazinoju. A odšel boš z nečim precej boljšim, z občutkom, da si bil del sveta, ki je običajno predstavljen kot nedosegljiv.
Monako te hitro nauči, da luksuz ni nujno stvar lastništva, ampak izkušnje. Sedenje ob kavi, sprehod med jahtami, razgledi nad morjem in večerni utrip mesta so dostopni vsem, ki si vzamejo čas in znajo opazovati. In tako tudi s študentskim budgetom lahko postaneš milijonar za en dan.
Rak kosti sodi med najtežje oblike raka za zdravljenje, saj terapije pogosto ne poškodujejo le tumorja, temveč tudi zdravo kostno tkivo. Posledice so lahko dolgotrajne funkcionalne okvare, bolečine in potreba po dodatnih kirurških posegih. Prav zato znanstveniki že leta iščejo rešitve, ki bi hkrati učinkovito uničile rakave celice in spodbudile obnovo kosti. Raziskovalci iz Brazilije in Portugalske so zdaj naredili pomemben korak v to smer z razvojem novega magnetnega nanokompozita, ki združuje obe nalogi v enem samem materialu.
Dvojna funkcija, ki je dolgo veljala za nedosegljivo
Združevanje magnetnega segrevanja in bioaktivnosti v enem materialu je dolgo predstavljalo velik izziv. Magnetna hipertermija, pri kateri se rakave celice segrejejo in poškodujejo s pomočjo izmeničnega magnetnega polja, je sicer obetavna metoda, vendar materiali z dobrimi magnetnimi lastnostmi pogosto niso primerni za stik s kostjo. Po drugi strani pa bioaktivni materiali, ki spodbujajo rast kosti, običajno nimajo zadostnih magnetnih lastnosti.
Nova študija kaže, da je to oviro mogoče preseči. Raziskovalci iz Brazilije in Portugalske so namreč s skupnimi močmi naredili novo inovativno strukturo jedro–lupina, sestavljeno iz nanodelcev železovega oksida, obdanih s tanko plastjo bioaktivnega stekla. Takšna zasnova omogoča, da material ob izpostavitvi magnetnemu polju proizvaja toploto za uničevanje rakavih celic, hkrati pa se trdno veže na kostno tkivo in podpira njegovo regeneracijo.
»Magnetni bioaktivni nanokompoziti so zelo obetavni za zdravljenje raka kosti, saj lahko hkrati uničujejo tumorje z magnetno hipertermijo in podpirajo rast nove kosti,« je pojasnila dr. Ângela Andrade, vodilna avtorica raziskave. »Ugotovili smo, da je mogoče doseči tako visoko magnetizacijo kot močno bioaktivnost v istem materialu, kar je bil dolgoletni izziv na tem področju.«
Da bi preverili, kako se material obnaša v telesu, so raziskovalci nanokompozite izpostavili simulirani telesni tekočini. V teh pogojih so delci hitro tvorili apatit – mineral, ki je zelo podoben anorganskemu delu naravne kosti. To kaže, da bi se material po vsaditvi lahko učinkovito povezal s kostjo, kar je ključno za uspešno celjenje.
Toplotni napad na tumor in hkratna obnova tkiva
Raziskovalna skupina je primerjala več različic nanokompozita in ugotovila, da se je ena posebej izkazala. »Med preizkušenimi formulacijami je tista z višjo vsebnostjo kalcija pokazala najhitrejšo mineralizacijo in najmočnejši magnetni odziv, zaradi česar je idealna kandidatka za biomedicinske uporabe,« je povedala Andrade.
Jedro iz železovega oksida daje materialu magnetne lastnosti. Ko je izpostavljen izmeničnemu magnetnemu polju, se lokalno segreje do temperatur, ki lahko poškodujejo ali uničijo rakave celice. Prednost tega pristopa, ki ga potrjujejo tudi druge raziskave magnetne hipertermije, je v tem, da je učinek omejen predvsem na tumor, medtem ko so okoliška zdrava tkiva bistveno manj obremenjena.
Hkrati bioaktivna steklena lupina spodbuja regeneracijo kosti. To pomeni, da bi lahko en sam vsadek hkrati sodeloval pri zdravljenju raka in popravljanju strukturne škode, ki jo tumor ali njegovo odstranjevanje povzročita. »Ta študija prinaša nova spoznanja o tem, kako površinska kemija in struktura vplivata na delovanje magnetnih biomaterialov,« dodaja Andrade. »Ugotovitve odpirajo nove perspektive za razvoj naprednih večnamenskih materialov, ki so hkrati varni in učinkoviti za klinično uporabo.«
Od 8. do 22. januarja je bilo 1.674 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev.
Iz tega naslova je bilo izterjanih 126.260 evrov. Gre za 668 sklepov oziroma dobro četrtino vsega dolga.
Terjan dolg, kjer so vključeni tudi stroški izvršbe, v skupnem znesku po sklepih znaša 495.967,87 evra.
Z izvršbo bomo nadaljevali tudi v prihodnje, so potrdili pri Fursu.
Finančna uprava je sklepe o izvršbi izdala dolžnikom, ki so imeli v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Na podlagi Šutarjevega zakona oziroma Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti.
Sklepi so bili izdani omenjenim dolžnikom iz celotne Slovenije (pred tem so dolžniki prejeli tudi opomin). Sklepe o izvršbi prejmeta dolžnik in banka, kjer ima dolžnik odprt plačilni račun. V sklepu o izvršbi je dolžnik poučen, da bodo rubljena tudi sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Na sklep se dolžnik lahko pritoži.
Koliko jih je bilo prejemniko socialne pomoči ne vedo
Kot so pojasnili, na Finančni upravi ne vodijo informacije o tem, koliko teh dolžnikov je prejemnikov denarnih sredstev iz naslova denarne socialne pomoči oziroma ali so jim bila zarubljena ta sredstva ter kateri je krajevno pristojen center za socialno delo.
»Namen Šutarjevega zakona je celovito odgovoriti na trenutno varnostno situacijo, preprečiti nadaljnje poslabšanje varnostnih razmer, zmanjšati tveganja za prebivalce ter s sistemskimi in organizacijskimi ukrepi ponovno vzpostaviti zaupanje javnosti v sposobnost države, da učinkovito zagotavlja red, mir in varnost,« so dodali.
Določeni večkratni kršitelji v prej veljavni ureditvi, glob niso poravnali, saj niso imeli drugih dohodkov, kot le socialne prejemke, s čimer izrečene globe niso vplivale na njihovo bodoče ravnanje, znesek neporavnanih obveznosti pa se je povečeval.
Težave s sklepi in zasegi
»Pojasnjujemo, da ker Finančna uprava sklepe, vključno takšne, ki lahko posežejo na denarno socialno pomoč, izdaja dnevno, bi presojanje Centrov za socialno delo, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov ter s tem na rubež denarnih sredstev, na osnovi sklepov Finančne uprave,« so pojasnili pri Finančni upravi.
Vpliv na že izdane sklepe, izdane v januarju, bi tako bil mogoč le, če bi Centri za socialno delo, o institutu izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa, ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona.
Finančna uprava je sezname izdanih sklepov posredovala Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), saj ne razpolaga s podatkom o tem, kdo je krajevno pristojen center za socialno delo. Pri oblikovanju in izvajanju novih zakonskih pristojnosti je tako pomembno ustrezno sodelovanje vseh vključenih organov ter hitra odzivnost na zastavljena vprašanja.
Finančna uprava nadaljuje z izdajo tovrstnih sklepov
Glede na številčnost takšnih primerov, za katere Finančna uprava prejema predloge za izvršbo zaradi prekrškov ter izpolnjujejo pogoj, da se lahko poseže tudi na denarne socialne pomoči, bo o tem najmanj tedensko obveščala MDDSZ oziroma Centre za socialno delo, ko bo to ustrezno usklajeno z MDDSZ.
Za približno šestnajst odstotkov se bo letos zvišala minimalna plača, na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto. To pomeni, da se zvišujejo tudi drugi zneski.
Dvig minimalne plače na 1000 evrov
Minister za delo LukaMesec je ob posvetih dejal, da si ne more predstavljati zaključka mandata z minimalno plačo, ki bi ostala pod pragom tveganja revščine. Ta je v Sloveniji trenutno pri 981 evrih.
»Nova minimalna plača bo znašala 1.000 evrov neto mesečno. V bruto zneskih je to 15,97 odstotka več, kot je znašala lani. Dvig je ambiciozen, ampak realen. Pomeni, da bo vsak zaposleni, ki dela 40 ur na teden, zaslužil več od praga tveganja revščine, kar je bil moj osrednji cilj,« je dejal minister Mesec.
Dodal je, da ima dvig minimalne plače tudi koristne učinke na študentsko urno postavko, letni regres in božičnico. »Ustvarja pritisk za dvigovanje preostalih plač, ki so nad njo,« je dodal.
Višina regresa v letu 2026
Zaradi dviga minimalne plače se je tako dvignil tudi letni regres, ki tako ne bo več 1278 evrov.
Regres v letu 2026 bo znašal 1482 evrov.
Višji pa bo tudi zimski regres oziroma po domače božičnica. Ta mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače, kar je 741 evrov.
