Rovinj se bo tudi letos septembra znova preobrazil v regionalno središče ustvarjalnosti, idej in odlične zabave, prvi napovedani party Weekend.18 pa bo vse prej kot običajen. Polnoletna edicija največjega regionalnega festivala stavi na vse adute: od vrhunskih panelov in gostov do zabave, za katero je že zdaj jasno, da bo postala glavna tema pogovorov. Ekskluzivna evropska premiera novih modelov avtomobilov Omoda & Jaecoo iz skupine Chery dodatno dviguje standard, za glasbeni spektakel v petek, 19. septembra, pa bo poskrbel nihče drug kot svetovno znani DJ Jax Jones.
Nepozaben Weekend.18 z Jax Jonesom
Za odlično energijo bo poskrbel DJ senzacija Jax Jones, svetovno znani ustvarjalec hitov, katerega več kot 9 milijard pretočenih skladb in 65 platinastih singlov govorijo sami zase. Njegov novi album Y2J prinaša retro vzdušje zgodnjih 2000-ih, a skozi prizmo sodobnega klubsko navdahnjenega zvoka jugovzhodne Azije in underground rave scene. Jax Jones, s pravim imenom Timucin »Timz« Lam, črpa navdih iz svojega multikulturnega odraščanja, od londonskih klubov do poletij v malezijskem Penangu. Rovinj bo plesal ob hitih, kot so »You Don’t Know Me«, »Never Be Lonely«, »Where Did You Go?«, »Instruction« in številnih drugih, Jaxovo multikulturno ozadje in neizmerna radovednost pa zagotavljata zabavo, ki je preprosto ne gre zamuditi.
Premiera, ki je ne gre zamuditi
Poleg odlične glasbe bo dogodek ponudil tudi nekaj za vse ljubitelje inovacij na štirih kolesih. Premiera blagovnih znamk Omoda & Jaecoo bo priložnost, da obiskovalci med prvimi v Evropi doživijo avtomobile, ki premikajo meje vsega, kar vemo o vožnji. Dve znamki, ena futuristična miselnost: Omoda nagovarja mlade in vse, ki se tako počutijo. Ponuja avantgardno oblikovanje, življenjski slog in pametne tehnologije, ki sledijo ritmu sodobnega življenja. Po drugi strani pa Jaecoo v SUV segment vnaša pridih robustne elegance, s poudarkom na prefinjenosti in vrhunski udobnosti.
Novi modeli predstavljajo novo vizijo mobilnosti, takšno, v kateri avtomobil ni več zgolj prevozno sredstvo, temveč podaljšek vašega življenjskega sloga. Obiskovalci Weekenda.18 bodo med prvimi v Evropi, ki bodo imeli priložnost v živo spoznati modele, ki privlačijo poglede, in iz prve roke začutiti utrip urbanega luksuza. Ob evforični energiji in glasbi, ki se bo razlegala vse do zgodnjih jutranjih ur, bo Jax Jones zabavo spremenil v doživetje, o katerem se bo še dolgo govorilo.
To je Weekend vseh vikendov
Ne govorimo o še enem vikendu za mreženje, temveč o šestih festivalih, ki bodo med 18. in 21. septembrom združili tisoče gostov, navdihujoče govorce in zgodbe, ki ostanejo v spominu. Letos, z Omodo & Jaecoo, Weekend.18 jasno sporoča, da je prihodnost mobilnosti že tukaj in da je tesno povezana z dobro glasbo, navdihujočimi ljudmi ter zgodbami, ki ostanejo z nami.
Če torej iščete kraj, kjer se mreženje in zabava združita v eno, in želite slišati zgodbe, ki vas bodo spremljale še dolgo po koncu vikenda, pridite na Weekend.18. Več informacij najdete na uradni spletni strani in družbenih kanalih Instagram, Facebook, LinkedIn ter TikTok.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Samomor je v Sloveniji prepogost pojav. Gre za načrtno dejanje, katerega posledica je smrt. Kljub poglobljenemu delu na področju preprečevanja samomorov smo v Sloveniji še vedno pri vrhu neslavne lestvice držav z največ samomori v Evropi in po svetu. Ob tem pa želim, da je glavno sporočilo tega članka, da pomoč obstaja in da tudi v težkih situacijah nismo zares sami.
Kako opredeljujemo samomor?
Čeprav si vsi nekako predstavljamo isto stvar, ko slišimo besedo samomor, je zelo zanimivo, da se strokovna javnost ne more poenotiti o tem, kaj samomor je. Ena od definicij, ki jo sprejema WHO je: »Samomor je dejanje s smrtnim izidom, ki ga pokojni ob zavedanju ali pričakovanju potencialnega smrtnega izida prične in izvede z namenom doseči spremembe, ki jih je hotel«.
Samomor ni enoznačen pojem – vključuje različne oblike vedenja, kot so samomorilne misli, načrti, poskusi in dejanski samomor. Strokovnjaki se pri razumevanju teh pojavov opirajo na dve glavni vprašanji: Ali je nekdo želel umreti? in Kaj se je dejansko zgodilo? Ključno zanje je razlikovanje med tistimi, ki res želijo umreti, in tistimi, ki predvsem iščejo izhod iz stiske – pogosto brez prave želje po smrti.
Pomembna je tudi razlika med namenom in izidom. Nekdo lahko poskusi narediti konec trpljenju, a ne umre – v tem primeru govorimo o samomorilnem poskusu. Če smrt nastopi, in je bila želena, gre za samomor. Če pa ni bilo namena umreti, je šlo lahko za nesrečo ali samopoškodovalno vedenje brez želje po smrti.
Zakaj je tako pomembno poimenovanje? Predvsem pri samomoru med mladimi se pogosto srečujemo s samomorilnimi nameni brez želje po smrti. Zato je pomembno dodati, da med mladimi prevladuje samopoškodovanje, kjer moramo ločiti samopoškodovalno vedenje brez namena umreti od samopoškodovalnega vedenja z namenom smrti oziroma samomorilnega vedenja. Mnogi mladi uporabljajo samopoškodovalno vedenje kot način izražanja stiske, ki je drugače ne znajo ali ne zmorejo ubesediti. Vendar pa to vedenje kljub temu predstavlja pomemben dejavnik tveganja za kasnejši samomorilni poskus, zato ga ne smemo podcenjevati.
Pogosto se pri mladih pojavlja tudi t. i. ambivalentnost – notranje nasprotovanje med željo po življenju in željo po končanju trpljenja. Zaradi te neodločnosti in čustvene nestabilnosti so lahko njihova dejanja impulzivna, zato je toliko bolj pomembno, da okolica (družina, šola, vrstniki) stisko pravočasno prepozna in ustrezno ukrepa. Preventiva, odprta komunikacija in dostop do strokovne pomoči imajo pri preprečevanju samomora med mladimi ključno vlogo.
Med dejavnike tveganja za samomor sodijo spol, starost, rasa, zakonski stan, poklic in družbeno-ekonomski položaj. Moški storijo samomor bistveno pogosteje kot ženske, medtem ko ženske pogosteje poskušajo samomor, vendar z manj smrtonosnimi metodami. Tveganje narašča s starostjo, še posebej po 45. letu pri moških in po 55. letu pri ženskah, najvišje pa je pri osebah, starejših od 75 let. Samomorilnost je pogostejša med belci in imigranti. Poročeni posamezniki, zlasti tisti z otroki, imajo nižje tveganje, medtem ko se to poveča pri samskih in ločenih, zlasti pri moških. Višje tveganje je prisotno tudi pri določenih poklicih, kot so zdravniki, policisti, umetniki in pravniki, ter pri brezposelnih. Obdobja gospodarskih kriz dodatno povečajo tveganje za samomor.
Med dejavniki tveganja za samomor pri mladih so najpogostejši duševne motnje, zlasti depresija, anksiozne motnje, motnje hranjenja in zloraba psihoaktivnih snovi. Pomembno vlogo imajo tudi negativne življenjske izkušnje, kot so nasilje v družini, zlorabe, ustrahovanje (tudi spletno), izguba bližnje osebe ali občutek zavrženosti. Poleg tega lahko k večjemu tveganju prispevajo tudi socialna izolacija, konflikti z vrstniki ali družino, nizka samopodoba in akademski pritiski. Vse to lahko vodi v občutek brezizhodnosti, nemoči in globoke notranje stiske. Pomembno je poudariti, da tveganje dodatno narašča, če mladi nimajo dostopa do podpore ali se o svojih težavah ne morejo pogovarjati z zaupanja vredno osebo.
V dokumentu, izdanemu leta 2023 s strani NIJZ, ki govori o trendih za leto 2021/22 izvemo, da sta v letu 2022 v Sloveniji zaradi samomora umrli 402 osebi, z večkratnikom kar 4 v prid moškim. Pomembno pa je še dodati, da se pojavnost samomora zvišuje s starostjo, tako so najbolj ogroženi za samomor starejši.
V Sloveniji je samomor med mladimi redka, a kljub temu izjemno zaskrbljujoča pojavnost. Po podatkih NIJZ za leto 2023 je bilo v starostni skupini 15–19 let zabeleženih približno 7,1 samomorov na 100.000 prebivalcev, v skupini 20–24 let pa okoli 7,8 na 100.000 – to sicer predstavlja upad v primerjavi z leti 2022.
Dodaten razlog za previdnost pri poročanju o samomoru med mladimi je pojav učinka posnemanja. NIJZ opozarja, da dramatične in podrobne zgodbe o samomoru v medijih lahko zdijo mladim v stiski kot privlačna rešitev, kar povečuje nevarnost posnemanja. Vseeno pa moramo o samomorih med mladimi govoriti, iskreno, jasno. Vsako življenje je pomembno in ima veliko vrednosti in vsako izgubljeno življenje je izgubljeno življenje preveč.
Ko se posameznik znajde v duševni stiski ali razmišlja o samomoru, je ključnega pomena, da poišče pomoč – čim prej, tem bolje. V stiski se pogosto počutimo same, a na srečo obstaja veliko ljudi in organizacij, ki v stiski nudimo pomoč. V Sloveniji so na voljo številni brezplačni in zaupni viri podpore. Telefon za klic v duševni stiski (116 123) je dosegljiv 24 ur na dan, vsak dan v letu. Mladi se lahko obrnejo na TOM telefon (116 111), kjer lahko anonimno spregovorijo o svojih občutkih in težavah. Obe liniji nudita varen prostor za pogovor in razumevanje brez obsojanja.
Poleg telefonskih linij so pomembni tudi šolski svetovalni delavci, centri za duševno zdravje, svetovalnice ter osebni zdravniki, ki lahko posameznika usmerijo k psihologu ali psihiatru. Obstajajo tudi spletne platforme, kot je www.zivziv.si, kjer so zbrane informacije o virih pomoči in nasveti za obvladovanje stisk. Iskanje pomoči ni znak šibkosti, ampak poguma – pomembno je, da si priznamo stisko in naredimo prvi korak k okrevanju.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Kabinet predsednice republike Nataše Pirc Musar je ostro reagiral na nedavno sprejeto resolucijo Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Predsednica ob tem poudarja, da so kakršnikoli poskusi zgodovinskega revizionizma narodnoosvobodilnega boja nesprejemljivi.
»Kakršnokoli zmanjševanje pomena NOB oziroma poskusi zgodovinskega revizionizma tega dejanja so za predsednico nedopustni in jih ostro obsoja,« so zapisali v izjavi.
Resolucija razdelila evropske poslance
Evropski parlament je resolucijo, ki jo je predlagala slovenska evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS), sprejel s 357 glasovi za, 266 proti in 16 vzdržanimi. Slovenski evropski poslanci so bili pri glasovanju razdeljeni.
Pirc Musarjeva pa poudarja, da narodnoosvobodilni boj ni le del zgodovine, temveč temelj sodobne slovenske države: »To je bil pogumen boj posameznic in posameznikov proti nacizmu in fašizmu, ki si zasluži globoko spoštovanje. Nedvoumno je, kdo je bil v tem obdobju na pravi strani zgodovine.«
Dodali so, da morebitno nestrinjanje z medvojnim političnim vodstvom ne opravičuje sodelovanja z okupatorjem: »Če se kdo ni strinjal s politiko medvojnega vodenja, je to legitimno…[a] tega zgodovinskega dejstva ne more spremeniti nihče.«
Jasno stališče tudi do povojnih pobojev
Predsednica je obenem znova poudarila, da so povojni poboji zločin in opozorila na potrebo po dostojnem pokopu njihovih žrtev. V ta namen je že organizirala dva posveta in bo s prizadevanji nadaljevala tudi v prihodnje. Od določenih političnih strank pričakuje, da bodo več energije vložile v iskanje trajne rešitve za dostojni pokop žrtev in ne zgolj v politična preigravanja na ravni EU.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Paleontologi so v odročnem kostnem nahajališču arizonskega narodnega parka Petrified Forest odkrili fosilizirano čeljustno kost nove vrste pterozavra. Poleg so našli tudi številne druge fosile, med drugim ene najstarejših želv na svetu.
Pterozaver ni bil večji od domače mačke
Novoodkrita vrsta pterozavra, Eotephradactylus mcintireae, je živela na območju današnje Arizone v poznem triasu, pred približno 209 milijoni let.
Krilati plazilec je bil dovolj majhen, da se je udobno namestil na človeško ramo. »Pri odkritju tega primerka je bilo vznemirljivo to, da so bili zobje še vedno v kosti, zato sem vedela, da bo žival veliko lažje prepoznati,« je dodala Suzanne McIntire, ki je osemnajst let prostovoljno delala v FossiLabu Narodnega muzeja naravne zgodovine.
Z zobmi posejana čeljust je razkrila ključne namige o tem, kako so živeli najzgodnejši pterozavri. »Ker so bile konice zob obrabljene, smo sklepali, da se je pterozaver verjetno hranil z ribami z najdišča, od katerih so bile mnoge obdane z luskami, podobnimi oklepu,« je dodala.
Eotephradactylus mcintireae je sobival z velikanskimi dvoživkami, oklepnimi sorodniki krokodilov, žabami in želvami.
Foto: Project 5129: Ben T. Kligman, Robin L. Whatley, Jahandar Ramezani, Adam D. Marsh, Tyler R. Lyson, Adam J. Fitch, William G. Parker, Anna K. Behrensmeyer. 2025. Unusual bonebed reveals a vertebrate community with pterosaurs and turtles in equatorial Pangaea before the end-Triassic extinction. Proceedings of the National Academy of Sciences. (In Press) on morphobank
Našli več kot 1200 drugih fosilov
Poleg letečega plazilca so paleontologi odkrili več kot 1200 posameznih fosilov, vključno s kostmi, zobmi, ribjimi luskami in koproliti.
»Prepletene reke v regiji so bile polne rib, kot so sladkovodni morski psi in latimerije, pa tudi starodavnih dvoživk, od katerih so nekatere zrasle do 1,8 m v dolžino.« Okolica je bila dom strašljivih plazilcev, ki so se razvili prej v triasu, vključno z oklepnimi rastlinojedci in zobatimi plenilci, ki so bili podobni velikanskim krokodilom.
Novo odkrita kostna plast je del zgornje formacije Chinle v narodnem parku Petrified Forest.
»Ta del severovzhodne Arizone se je nahajal sredi superceline Pangeja in bil pred 209 milijoni let tik nad ekvatorjem,« so povedali raziskovalci. Okolje območja je bilo prepredeno z majhnimi rečnimi kanali in verjetno nagnjeno k sezonskim poplavam. Te poplave so v kanale splaknile usedline in vulkanski pepel. Ena od teh poplav je verjetno pokopala bitja, ohranjena v kostnem tleh. Najdišče je tako bogato z majhnimi fosili, da jih je bilo nemogoče izkopati vse na terenu.
Po mnenju ekipe novo najdišče pomaga zapolniti vrzel v fosilnih zapisih, ki so spremljali izumrtje ob koncu triasa.
»Pred približno 201,5 milijona let so vulkanski izbruhi, povezani z razpadom superceline Pangea, dramatično spremenili globalno podnebje in izbrisali približno 75 % vrst na Zemlji,« so povedali.
To je odprlo pot novejšim skupinam, kot so dinozavri, da se diverzificirajo in prevladujejo v ekosistemih po vsem svetu.
»Najdišče prikazuje prehod v sodobnejše kopenske vretenčarske skupnosti, kjer začnemo opažati skupine, ki uspevajo pozneje v mezozoiku in živijo skupaj s temi starejšimi živalmi, ki ne preživijo triasa.«
»Fosilni nasip, kot je ta, nam omogoča, da ugotovimo, da so vse te živali dejansko živele skupaj.«
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
V naselju Kleče pri Ljubljani je neznana trojica brutalno pretepla 70-letnega kmetovalca. Napad, ki se je zgodil sredi belega dne, naj bi po do zdaj znanih informacijah zagrešili trije Romi, od katerih so enega že prijeli, dva pa policija še išče.
Direktor Policijske uprave Ljubljana Tomislav Omejec je v oddaji 24UR ZVEČER zatrdil, da policija intenzivno preiskuje dogodek: »Angažirali smo vse sile, da izsledimo storilce, in lahko potrdim, da smo eno osebo že prijeli. Trenutno je v policijskem pridržanju.«
Napetosti trajajo že več kot desetletje
Dogodek je vrhunec dolgoletnih napetosti med domačini in nekaterimi pripadniki romske skupnosti, ki naj bi bile prisotne že več kot 15 let. Domačini so se doslej večinoma bali za svojo lastnino (tatvin, vlomov, poškodovanja kmetijske opreme) zdaj pa jih po brutalnem napadu prvič resno skrbi tudi za lastno fizično varnost.
Policija opozarja: naj ljudje ne ukrepajo sami
Omejec poziva k umirjenosti in opozarja, da pravico ne gre jemati v svoje roke. »Vemo, da taki dogodki sprožajo napetosti in skrb za varnost, a policija potrebuje čas, da opravi svoje delo, zbere dokaze in izvede predkazenski postopek,« je dejal. Poudarja, da se zavedajo, da lahko napetosti vodijo v nevarne odzive in dodaja, da so zaradi tega še bolj angažirani.
Kleče že dolgo varnostno obremenjeno območje
Na območju Kleč je bilo že pred leti razglašeno t. i. varnostno obremenjeno območje, kar pomeni poostren policijski nadzor in ciljno usmerjeno delo. A po besedah domačinov ti ukrepi niso zadostni. Po njihovem mnenju policija ne ukrepa dovolj odločno, občutek varnosti pa je že dolgo izgubljen.
Napovedi samoorganiziranja
Zaradi nezaupanja v učinkovitost organov pregona domačini vse glasneje napovedujejo, da bodo, če ne pride do sistemskih ukrepov, stvari vzeli v svoje roke. Omejec te pozive označuje kot nevarne in dodaja, da policija v takih primerih lahko stori največ, če osumljence hitro prijame in zbere dovolj dokazov za pripor.
Vprašanje zaupanja v institucije
Napad na starostnika je sprožil širšo razpravo o (ne)varnosti na obrobju Ljubljane in o tem, ali organi pregona dovolj učinkovito naslavljajo izzive, povezane z večetničnim sobivanjem. Domačini pričakujejo, da bodo storilci kaznovani in da bo država zaščitila tiste, ki si želijo v miru živeti. A obenem opozarjajo, da bo zaupanje v institucije težko povrniti brez konkretnih, vidnih rezultatov.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Norice (vodene koze) so znana otroška bolezen, ki jo povzroča virus varicella-zoster. Čeprav se bolezen lahko pojavi skozi vse leto, mnogi starši opažajo, da se primeri noric pogosteje pojavijo v valovih prav spomladi in zgodaj poleti ali v času jesenskih počitnic. Zakaj? In zakaj so norice v vročih mesecih lahko še posebno neprijetne.
Norice so izjemno nalezljive. Virus se prenaša kapljično (s kašljanjem, kihanjem) ali z neposrednim stikom z mehurčki. Poleti so otroci pogosteje skupaj na igriščih, taborih, vrtcih, družinskih piknikih, to pa še dodatno poveča možnosti prenosa virusa. Prav tako virusu ustreza nekoliko višja temperatura in vlažnost zraka, saj te razmere omogočajo lažje preživetje virusnih delcev v okolju.
Kaj poletje prinaša kot dodatno breme?
Prebolevanje noric poleti ni nič bolj težko, je pa lahko precej bolj neprijetno. Vročina in visoka zračna vlaga namreč povečata tveganje za zaplete. Zakaj?
Ena največjih težav je prekomerno potenje. Koža pri noricah je že tako ali tako razdražena zaradi srbečih mehurčkov, potenje zaradi vročine pa še dodatno draži izpuščaje, to pa lahko povzroči še hujši občutek srbenja, poleg tega pa znoj lahko povzroča pekoč občutek. Če otrok mehurčke praska, obstaja tudi večje tveganje za sekundarne bakterijske okužbe ranic.
Drugi izziv predstavljajo nezračne obleke in višje temperature. Poleti, da nam ni vroče, nosimo lahka in tanka oblačila, a pri otrocih, ki imajo norice, je to včasih težje. Starši jih pogosto oblečejo v nekoliko bolj pokrivajoča oblačila, da bi zaščitili kožo pred praskanjem in soncem, saj sončni žarki lahko povzročijo, da na mestih nekdanjih izpuščajev ostanejo vidni madeži.
Kot omenjeno, težavo povzroča tudi sonce, ki lahko povzroči pigmentne spremembe na koži. Poleg tega je koža v času noric bolj občutljiva in jo sončni žarki lažje poškodujejo, zato je izpostavljanje soncu v tem času zelo tvegano.
Ne smemo pozabiti niti na poletne aktivnosti, ki jih norice pogosto prekrižajo. Otroci med noricami ne smejo v bazene, saj obstaja nevarnost, da okužbo razširijo, pa tudi lastne ranice se lahko v vodi dodatno razdražijo in okužijo. Poleg tega se družinska potovanja ali izleti pogosto prestavijo, kar predstavlja logistični in čustveni stres za vso družino. Še težje pa je , kadra otrok zboli, ko smo že na počitnicah.
Kako pravilno negovati norice poleti?
Če vaš otrok norice preboleva sredi poletja, naj vas ne skrbi preveč, saj s pravilno nego lahko preprečite dodatne težave in zagotovite otrokovo čim večje udobje. Tu je nekaj ključnih napotkov:
Poskrbite za prijetno temperaturo: Prostor, kjer otrok biva, naj bo hladen in dobro prezračen, poskusite se izogniti pretirani vročini, ki spodbuja potenje.
Lahka, zračna oblačila: Otroka oblecite v bombažna, mehka, svetla oblačila, ki naj ne bodo tesna, da ne drgnejo po mehurčkih.
Pravilna higiena kože: Priporočamo tuširanje in umivanje z antiseptičnimi mili. Pazite, da uporabite samo čisto vodo. Kožo nato rahlo osušite z brisačo s tapkanjem (ne drgnite!).
Blaženje srbenja: Po dogovoru z zdravnikom lahko uporabite antihistaminike v obliki sirupa ali tablet za zmanjšanje srbenja. Odsvetujemo nanašanje krem na posamezne izpuščaje izjemoma se lahko poslužimo pen ali gelov, ki delujejo antiseptično a le v kolikor to svetuje zdravnik ali farmacevt. V kolikor gre za težjo obliko, lahko odraslim ali večjim otrokom zdravnik predpiše protivirusna zdravila.
Skrb za nohte: Nohti naj bodo kratko pristriženi, da otrok ne poškoduje kože ob praskanju in ne zanese bakterij v rane.
Dovolj tekočine: Visoke temperature povečajo tveganje za dehidracijo, zato naj otrok pije dovolj tekočine.
Izogibanje soncu: Otrok naj se zadržuje v senci, poskrbite, da bodo izpuščaji zaščiteni pred soncem, saj sveže brazgotine ob izpostavitvi UV-žarkom lahko postanejo temnejše in trajno vidne.
Socialna izolacija: Otrok naj ostane doma, dokler mehurčki ne počijo, se posušijo in prekrijejo s krastami ( to je običajno 7 do 10 dni), saj je takrat še vedno nalezljiv za druge.
Cepljenje, pomembna novost v Sloveniji
Slovenija je v začetku leta 2025 naredila velik korak naprej v zaščiti otrok pred to boleznijo, saj se je pričelo redno cepljenje otrok proti noricam. Otroci, ki so rojeni februarja 2024 in kasneje, bodo proti noricam cepljeni skupaj s cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek bodo dobili v starosti med 11 in 18 meseci, drugi odmerek pa bodo prejeli pri starosti treh let. Z rednim cepljenjem se ne le zaščitijo posamezni otroci, ampak se zmanjša širjenje virusa v skupnosti, kar pomeni manjše možnosti za izbruhe noric v šolah in vrtcih.
Okužbe kože so med najpogostejšimi zapleti, ki nastanejo, ko se mehurčki na koži vnamejo ali se inficirajo z bakterijami. Ta okužba lahko prizadene ne samo kožo, ampak tudi globlje strukture, kar navadno zahteva antibiotično zdravljenje, pogosto celo hospitalizacijo. Če okužba ni nadzorovana, lahko povzroči brazgotine, ki lahko trajajo celo življenje.
Cepljenje proti noricam se izkazuje kot izjemno učinkovito in varno. Že en odmerek cepiva otroka pred boleznijo zaščiti v 93–97 % primerov, po prejetem drugem odmerku pa v skoraj vseh primerih dosežemo 100 % zaščito. Cepivo ne prepreči le same bolezni, ampak tudi hujše zaplete, ki so lahko nevarni za otrokov razvoj. Zaščita po cepljenju je dolgotrajna in se pričakuje, da bo trajala vse življenje.
Tudi »noričkasto« poletje je lahko prijetno
Čeprav so norice poleti res nekoliko bolj naporne zaradi vročine in potenja, gre še vedno za obvladljivo bolezen. S primerno nego, veliko potrpežljivosti in možnostjo cepljenja lahko otroku ali odraslemu olajšate bolezenski potek in preprečite večino dodatnih nevšečnosti. Pomembno je, da bolezen prebolite doma, v miru, brez obiskov bazenov in množičnih prireditev, saj boste tako boste zaščitili tako bolnika kot okolico.
Če imate dvome, kako oskrbovati norice poleti ali kako se noricam izogniti s cepljenjem, se vedno posvetujte z izbranim zdravnikom.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Puding je ena izmed najbolj priljubljenih in preprostih sladic, ki jo lahko hitro pripravimo doma. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je priprava pudinga zahtevna, je v resnici zelo enostavna in ne potrebuje veliko sestavin.
Domač puding je neprimerljivo boljši od kupljenih različic, saj lahko sami nadzorujemo količino sladkorja in uporabimo pravo vanilijo. Tukaj je preprost recept, s katerim boste pripravili okusno in kremasto sladico, ki bo navdušila vse člane družine.
Sestavine
500 ml mleka
3 žlice sladkorja
2 žlici koruznega škroba (gustina)
1 vanilijev strok ali 1 čajna žlička vanilijevega ekstrakta
2 rumenjaka
Priprava
V manjši kozici segrej približno 400 ml mleka skupaj z vanilijevim strokom oziroma z vanilijevim ekstraktom. Mleko naj ne zavre, segreto mora biti tik do vretja, nato odstrani vanilijo.
V ločeni posodi zmešaj preostalo mleko, sladkor, koruzni škrob in rumenjake, dokler ne nastane gladka zmes brez grudic.
Počasi vlivaj to mešanico v toplo mleko in mešaj na srednjem ognju. Nadaljuj z mešanjem, da se zmes še bolj zgosti. Puding mora biti kremast in gladek, kar traja približno 5 minut. Ampak pazljivo, da ne zavre premočno, ker se rumenjaki lahko strdijo!
Ko je puding gost in gladek, ga odmakni z ognja in ga prelij v manjše skodelice ali kozarce.
Pusti, da se puding ohladi na sobni temperaturi, nato ga pokrij s prozorno folijo, da se na površini ne naredi skorja. V hladilniku ga hrani vsaj 2 uri pred postrežbo.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Lunarni meteorit NWA 16286, ki so ga leta 2023 našli v Afriki, je le eden od 31 lunarnih bazaltov, uradno identificiranih na Zemlji. Analiza edinstvene kemijske sestave je v zadnjih dveh letih ponudila svež vpogled v razvoj Lune in njeno dolgo vulkansko aktivnost.
Meteorit razkriva Lunino preteklost
Posebna sestava 311-gramskega meteorita kaže na to, da ga je verjetno na Lunino površino udaril asteroid ali meteorit, preden je bil nato odbit in je sčasoma padel na Zemljo.
Z analizo delca so znanstveniki Univerze v Manchestru potrdili teorijo, da je Luna ohranila notranje procese ustvarjanja toplote, ki so poganjali lunino vulkansko aktivnost v več različnih fazah.
Analiza izotopov svinca datira nastanek kamnine na približno 2,35 milijarde let nazaj, v obdobje, iz katerega obstaja le malo luninih vzorcev, zaradi česar je to najmlajši bazaltni lunarni meteorit, odkrit na Zemlji.
Njegov redek geokemični profil ga loči od tistih, ki so jih vrnile prejšnje lunarne misije, kemični dokazi pa kažejo, da je verjetno nastal iz toka lave, ki se je strdil po izhodu iz globin Lune.
»Lunarne kamnine iz misij vračanja vzorcev so fantastične v vpogledih, ki nam jih ponujajo, vendar so omejene na neposredna območja okoli teh pristajališč misij,« je dejal dr. Joshua Snape z Univerze v Manchestru. »Nasprotno pa lahko lunarne meteorite potencialno izvržejo udarni kraterji, ki se pojavijo kjer koli na Lunini površini.«
Vzorec je sicer obkrožen z nekaj naključji. Preprosto je padel na Zemljo in razkriva skrivnosti o lunarni geologiji brez ogromnih stroškov vesoljske misije.
Kamnina, ki vsebuje relativno velike kristale minerala olivina, je vrsta lunarnega vulkanskega bazalta, imenovanega olivin-firni bazalt. Vsebuje zmerne ravni titana in visoke ravni kalija. Poleg nenavadne starosti vzorca so avtorji ugotovili, da izotopska sestava svinca v kamnini – geokemični prstni odtis, ohranjen od nastanka kamnine – kaže na to, da izvira iz vira v notranjosti Lune z nenavadno visokim razmerjem med uranom in svincem.
Ti namigi lahko pomagajo prepoznati mehanizme, ki so omogočili obdobja nenehnega nastajanja notranje toplote na Luni.
Starost meteorita zapolnjuje milijardo let dolgo vrzel
»Starost vzorca je še posebej zanimiva, ker zapolnjuje skoraj milijardo let dolgo vrzel v zgodovini lunarnih vulkanov,« je dejal dr. Snape.
Mlajši je od bazaltov, ki so jih zbrale misije Apollo, Luna in Chang’e 6, vendar starejši od veliko mlajših kamnin, ki jih je prinesla kitajska misija Chang’e 5.
Njegova starost in sestava kažeta, da se je vulkanska aktivnost na Luni nadaljevala v tem časovnem obdobju, analiza pa kaže na nenehen proces nastajanja toplote znotraj Lune, potencialno zaradi razpada radiogenih elementov, ki proizvajajo toploto v daljšem obdobju.
»O geološki preteklosti Lune je treba še veliko izvedeti, in z nadaljnjo analizo, ki bo določila njen izvor na površju, bo ta kamnina vodila, kam pristati prihodnje misije za vračanje vzorcev,« so zaključili raziskovalci.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Naši južni sosedje si lahko oddahnejo. Novi Rimac Nevera R je uradno postal najhitrejši električni avtomobil na svetu, saj je dosegel najvišjo hitrost 428,2 km/h.
Nevera R, ki gradi na izjemni rekordni zapuščini originalne Nevere, ki je leta 2023 v enem samem dnevu v avtomobilskem testnem centru Papenburg (ATP) v Nemčiji postavila 23 rekordov zmogljivosti, je zdaj presegla vse te dosežke.
Postavili so nove svetovne rekorde v 24 kategorijah in ponovno osvojili naslov prvaka od 0 do 400 km/h (0 do 249 mph) s časom 25,79 sekunde. Kar 2,04 sekunde hitreje od prejšnjega nosilca.
To pomeni, da je bolj trpežna različica Rimacovega električnega hiperšportnika tudi eden najhitrejših serijskih avtomobilov vseh časov, prehitela celo Bugatti Veyron Supersport.
Rekordi so padali eden za drugim
Najbolj opazno je, da novi rekord Nevere R od 0 do 400 km/h (0 do 249 mph) izboljša rekord standardne Nevere v 29,93 sekunde za 4,14 sekunde.
Nevera R je dosegla nov čas od 0 do 60 mph v 1,66 sekunde, s čimer je premagala rekord Nevere v 1,74 sekunde, hkrati pa je do 100 km/h pospešila v samo 1,72 sekunde v primerjavi z 1,81 sekunde.
Pri višjih hitrostih so izboljšave še bolj izrazite, saj Nevera doseže 200 km/h v 3,95 sekunde v primerjavi s 4,42 sekunde, Nevera pa do 300 km/h v samo 7,89 sekunde v primerjavi z 9,22 sekunde pri Neveri.
Nevera R je dosegla najvišjo hitrost 431,45 km/h in postavila nov rekord za najhitrejšo najvišjo hitrost električnega vozila.
Ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Mate Rimac je povedal: »Ko smo prvič predstavili Nevero, se je zdelo, kot da smo dosegli vrhunec zmogljivosti hiperavtomobilov. V eni sami generaciji smo ustvarili skok v zmogljivosti, za katerega bi prej potrebovali desetletja.«
»Zdaj pa je Nevera R z nenehnimi inovacijami še hitrejša, hkrati pa ohranja veliko udobja in praktičnosti, zaradi katerih je Nevera pravi, uporaben avtomobil za vsakodnevno uporabo. Podiranje rekordov je v naši DNK in tu se ne bomo ustavili,« je še dodal.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Nemčijo pretresa grozljivo razkritje: paliativni zdravnik iz Berlina Johannes M. naj bi umoril skoraj sto svojih pacientov. Po zadnjih podatkih preiskave je potrjenih že 96 primerov suma umora, tožilstvo pa ima trdne dokaze za najmanj 15 ubojev. Gre za enega najhujših serijskih morilcev v povojni nemški zgodovini.
V disertaciji je pisal o umorih – in jih nato tudi izvajal
Pred skoraj dvajsetimi leti je Johannes M. napisal doktorsko nalogo o neodkritih umorih starejših. V njej je razmišljal, zakaj nekateri ljudje ubijajo in ali so takšni zločini morda pogostejši, kot si predstavljamo. Nihče si tedaj ni mislil, da bo sam postal osumljenec množičnega ubijanja – in to prav starejših, za katere je skrbel. Med žrtvami je tudi njegova tašča!
Navzven sočuten in prijazen
V bolnišnici so ga poznali kot predanega, empatičnega zdravnika. Bil je strokovnjak za paliativno oskrbo, skrbel je za hudo bolne in umirajoče. A po trditvah tožilstva se je imel tudi za gospodarja nad življenjem in smrtjo. Ubijal je s smrtonosnim koktajlom zdravil, žrtve pa so bile stare od 25 do 94 let.
Zločine je skušal prikriti s požigi
Policija mu je na sled prišla šele lani, ko je ženska iz Berlina opozorila na sumljivo zaporedje požarov v stanovanjih. Izkazalo se je, da je zdravnik po umorih pogosto zanetil ogenj, da bi uničil sledi. Ena od nadzornih kamer ga je celo ujela pri bežanju s kraja požara. S tem so organi pregona dobili prvi konkreten dokaz.
Brez vesti – z umorom se je celo hvalil
Pretresljivo je tudi, da se je Johannes M. s svojimi dejanji celo pohvalil sodelavcem. V enem primeru naj bi jim rekel, da je bil z družino na Poljskem in da je v tem času »uredil« smrt tašče z injekcijo. Preiskovalci menijo, da je moril zaradi notranje potrebe, skoraj iz užitka. V disertaciji je celo citiral psihiatra, ki trdi, da je ubijanje del »vedenjskega spektra« slehernega človeka.
Sojenje se šele začenja
Johannes M., ki je že leto dni v priporu, bo prihodnji teden stopil pred sodnika. Za zdaj ga tožilstvo bremeni 15 umorov, ostali primeri še niso vključeni v obtožnico. Motivi še niso potrjeni, a izsledki preiskave razkrivajo zloveščo plat zdravnika, ki mu je bila zaupana skrb za najranljivejše v njihovem zadnjem obdobju življenja.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
