Vlak Orient Express je eden tistih pojmov, ki zvenijo kot nekaj, kar je vedno malo predrago zate. Razkošni vagoni, elegantni potniki, kristalni kozarci in počasno potovanje čez Evropo, pa še Agatha Christie zraven, za dodatno skrivnost. Res je, v prihodnjih letih se Orient Express vrača kot luksuzna turistična izkušnja, ampak bodimo iskreni: to bo bolj za ljudi z zelo, zelo polnimi denarnicami.
Ampak dobra novica za študente? Slovenski potovalni asistent za načrtovanje poti, Kuferček, je odkril, da ti za doživetje čara potovanja z Orient Expressom sploh ni treba biti bogat.
Kako je to mogoče?
No, bolj malo ljudi ve, da je pravi Orient Express nekoč vozil tudi čez Slovenijo in naprej proti Hrvaški. Ena najbolj znanih postaj na tej poti so bili Vinkovci, kjer je v literarni zgodbi obtičal tudi vlak s slavnim detektivom Agathe Christie, Herculom Poirotom. Kovčki, klobuki, tujci in skrivnosti, vse, kar danes povezujemo z mitom Orient Expressa. In glej ga zlomka, vse to lahko doživiš za 9€.
V Vinkovcih je na vlaku v snegu obtičal (verjetno vsem poznan) detektiv Poirot. Foto: Jonathan Steele iz iStock
Kako potovati v slogu Orient Expressa (brez temu primerne visoke cene)
Če želiš leta 2026 doživeti vsaj del tega vzdušja, ti ni treba kupiti kakšnega luksuznega paketa. Vlak na relaciji pravega Orient Expressa, torej na relaciji Ljubljana – Zagreb, ponuja presenetljivo dobro alternativo. Vozovnica v eno smer stane okoli 9 €, kar je za študente skoraj zmaga.
Papirnata vozovnica > aplikacija
Poseben bonus? Papirnata vozovnica. Brez QR-kod, brez aplikacij, brez iskanja Wi-Fija. Ko pride sprevodnik, mu podaš karto, pravo, tiskano na papirju, ki si jo moral tri dni pred potovanjem osebno kupiti na okencu naših železnic. Nič virtualnih vozovnic in posledično tudi nobene težave, če se ti nepričakovano izklopi telefon.
Na nekaterih vagonih lahko še vedno odpreš okna na hodniku. Mahneš ljudem na peronu, gledaš pokrajino, medtem, ko ti veter piha v obraz in za trenutek imaš občutek, da si skočil sto let nazaj.
Papirnate vozovnice, ki jih dobiš na okencu Slovenskih železnic, so oblikovane s posebno starinsko pisavo in z njimi je mogoče ustvariti čudovite »aesthetic« fotografije za Instagram (ali katerikoli drug namen). Foto: Francesco Scatena iz iStock
Še par študentskih trikov
Vlak na tej relaciji vozi večkrat na dan in pogosto sploh ne začne poti v Ljubljani, ampak pride že iz Avstrije. To pomeni, da se lahko vkrcaš tudi drugje in brez prestopanja prideš do Zagreba. Če potuješ v dvoje ali več, se splača preveriti tudi vozovnice CityStar, ki lahko dodatno znižajo ceno.
Takoj po prečkanju hrvaške meje, te pride hrvaški sprevodnik vprašat, če želiš skodelico kave ali čaja. Za dodatna 2,5€ tako dobiš še bolj avtentično Orient Express izkušnjo. Foto: IjordaN iz iStock
Zakaj je to popolna študentska verzija Orient Expressa?
Ker ponuja luksuzen občutek brez luksuznega računa. Ne gre za šampanjec in kristal, ampak za zgodbo in romantiko železnice. Če znaš gledati s pravimi očmi, je to ena najbolj avtentičnih (in poceni) Orient Express izkušenj, ki jih lahko doživiš danes.
Norice oziroma vodene koze so pogosta otroška bolezen, ki jo povzroča virus varicella zoster. Čeprav pri mnogih otrocih potekajo blago, lahko privedejo do resnih zapletov, zato je bila uvedba rednega cepljenja otrok proti noricam v Sloveniji januarja 2025 pomemben mejnik pri obvladovanju bolezni. Že takrat so pediatri na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko cepili otroke, rojene februarja 2024 in kasneje.
Danes, leto dni kasneje, je pomembno poudariti, da cepljenje ne zahteva dodatnih obiskov pri pediatru, saj poteka v okviru rutinskega programa cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek otrok prejme med 11 in 18 meseci starosti, drugi odmerek pa pri 3. letu. Z rednim cepljenjem se ne zaščitijo le posamezni otroci, temveč se zmanjša tudi širjenje virusa v skupnosti, kar pomeni manj možnosti za izbruhe noric v vrtcih in šolah.
Izkušnje iz več regij: cepljeni otroci niso zboleli
Zanimivo je pogledati širši kontekst. Ob večjem izbruhu noric proti koncu lanskega leta so pediatri v nekaterih regijah opazili pomembno razliko: otroci, ki so prejeli prvi odmerek cepiva proti noricam, niso zboleli. To je zelo jasen pokazatelj učinkovitosti cepljenja v vsakdanjem življenju.
Zaradi zaščite, ki jo nudi cepivo, so tako cepljeni otroci lahko nemoteno obiskovali vrtec, starši pa so se izognili dolgotrajni odsotnosti z dela, ki jo sicer prinaša sedem do štirinajst dni trajajoča izolacija. Družine so tako lahko brez skrbi preživele mirne decembrske dni, brez odpovedanih načrtov in dodatnega stresa. Za mnoge starše je bila ta izkušnja tudi pomemben opomnik, kako močno cepljenje prispeva h kakovosti družinskega življenja.
Kako poteka bolezen in kakšni zapleti so možni?
Norice so zelo pogosta otroška bolezen, s katero se sreča veliko družin. Običajno se začnejo z drobnimi izpuščaji, ki se hitro razvijejo v srbeče mehurčke, napolnjene s tekočino. Ker so zelo nalezljive, se med otroki hitro širijo. Od okužbe do prvih znakov lahko mine tudi do tri tedne, otrok pa je kužen že nekaj dni pred pojavom izpuščaja in vse do takrat, ko se mehurčki posušijo v kraste, najzanesljiveje približno pet dni po zadnjem posušenem mehurčku. V tem času je priporočljivo, da ostane doma in v miru okreva.
Pri večini otrok norice res potekajo brez večjih težav, vendar ni vedno tako. V posameznih primerih lahko pride do resnih zapletov, kot so okužbe kože, pljučnica, okužbe krvi in celo pasovca. Takšni zapleti se razvijejo hitro in včasih zahtevajo tudi bolnišnično zdravljenje.
Zakaj cepljenje?
Cepljenje proti noricam otroka ščiti ne le pred samo boleznijo, temveč tudi pred morebitnimi zapleti, zagotavlja pa zelo visoko raven zaščite: prvi odmerek nudi približno od 93 do 97 odstotkov učinkovitosti, z dvema odmerkoma pa je zaščita skoraj popolna.
Po prebolelih noricah je imunski sistem pogosto začasno oslabljen, zato so otroci v tem obdobju dovzetnejši za druge okužbe, denimo vnetja ušes ali dihal. Cepljenje takšnega izčrpavanja organizma ne povzroča, hkrati pa nudi zelo visoko stopnjo zaščite,
Države, ki so cepljenje proti noricam uvedle že pred leti, poročajo o izrazitem upadu obolevnosti. V Združenih državah Amerike se je število primerov zmanjšalo kar za 97 odstotkov. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da je za učinkovito omejevanje širjenja bolezni dosežena vsaj 80 odstotna precepljenost, kar velja tudi za slovenski prostor.
Izkušnje torej jasno dokazujejo, da je cepljenje proti noricam zanesljiv in učinkovit način zaščite, ki otrokom omogoča nemoten obisk vrtca, staršem pa stabilno delovno in družinsko življenje.
Znani so datumi izplačil državne štipendije in Zoisove štipendije v letu 2026.
O Zoisovi štipendiji
Zoisova štipendija je spodbuda učencem, dijakom in študentom za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Poseben pogoj za pridobitev Zoisove štipendije je izkazan vsaj en izjemen dosežek in hkrati ustrezen šolski ali študijski uspeh.
O državni štipendiji
Državna štipendija je dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v času šolanja. Z državno štipendijo se želi spodbuditi izobraževanje in doseganje višje izobrazbene ravni upravičencev. Dodeljujejo jo pristojni centri za socialno delo tako za študij v Republiki Sloveniji kot za študij v tujini na javno veljavnem izobraževalnem programu in izobraževalni ustanovi.
Leto je naokoli, tu pa je seznam najboljših filmov leta 2025.
Imeli smo kar nekaj filmskih razlogov, da smo ostali budni pozno v noč ali se večkrat odpravili v kino. Nekateri filmi so nas popolnoma sezuli, drugi prijetno presenetili, spet tretji pa sprožili burne debate med gledalci. Skupno jim je eno: pustili so vtis.
Spodaj najdete izbor filmov, ki so zaznamovali leto 2025. Takšnih, o katerih se je govorilo, ki so se jih splačalo pogledati in ki jih bomo še dolgo omenjali.
Težko je najti šesti film v franšizi, ki bi ga lahko uvrstili celo na vrh slednje. S pomočjo poznanega koncepta, ki mu je vdahnjena dobršna mera svežine, se Brez povratka: Nasledstvo uspešno povzpne k vrhu franšize. Zagotovo najbolj zabaven film v franšizi, točno to, kar je ta potrebovala.
Brez povratka: Nasledstvo oziroma Brez povratka 6 Foto: on finaldestination
Sopotnica
Sopotnica je znanstveno-fantastični rom-com, ki je na ramenih zanimivih zapletov in ponovno odlične Sophie Thatcher v glavni vlogi predstavljal odličen vstop v filmsko leto 2025. Obenem pa gre za celovečerni prvenec Drewa Hancocka, o katerem bomo še slišali.
Prvič v zgodovini se je zgodilo, da lahko na seznamu najboljših filmov leta najdemo dva filma iz franšize Predator, ki jo je pred desetletji začel John McTiernan. Prvič do zdaj se zdi, da ima v Danu Trachtenbergu franšiza jasno vizijo in Mrtva zemlja je dobrodošel vstop v franšizo.
Prepričljiv prvenec režiserja in scenarista Michaela Shanksa, ki stoji na še bolj prepričljivi igri Alison Brie in Dava Franca. Telesna groza še ni bila tako romantična. Film je za izbrano vejo gledalcev, ki pa bodo pri določenih elementih ostali praznih rok, pri drugih pa jih imeli premalo.
Alison Brie in Dave Franco v filmu Skupaj Foto: on imdb
Avatar: Ogenj in pepel
Jamesu Cameronu je ponovno uspelo narediti visokoleteč film, ki je v kinodvorane privabil ogromno število ljudi. Ni pa mu uspelo ločiti filma od predhodnikov, ki sta nekaj korakov pred njim. Čeprav gre za vizualni spektakel, pa zgodba obstane in peša oziroma je bilo za ta segment porabljenih kar šest ur.
Paul Greengrass predstavlja film o uničujočem požaru v Kaliforniji, ki spomni na čustveni udarec Samo za pogumne (Only the Brave, 2017). S prepričljivima vlogama Matthewa McConaugheyja in Americe Ferrere je posnet po resničnih dogodkih. Eden najbolj napetih filmov leta.
Izgubljeni avtobus Foto: on imdb
Umri, ljubica moja / Če bi imela noge, bi te brcnila
V letu 2025 si mesto filma, ki ga je bilo najtežje gledati, delita dva. To sta Umri, ljubica moja režiserke Lynne Ramsay in Če bi imela noge, bi te brcnila režiserke Mary Bronstein. Obe krasita fantastični vlogi glavnih igralk Jennifer Lawrence in še posebej Rose Byrne. Medtem, ko se prvi še nekoliko trudi prikupiti običajnemu gledalcu, je drugi namerno eden najbolj turobnih ogledov.
Rose Byrne v filmu Če bi imela noge, bi te brcnila Foto: on imdb
K-Pop: Lovci na demone
Animirani hit leta, ki je po dolgih letih postal tudi fenomen. Ciljna publika je jasna in četudi številni izven nje ne bodo našli veliko oprijemljivega v animiranem filmu, ta izven okvirja pesmi in k-pop kulture ponuja tudi preizpraševanje o pripadnosti, odločitvah preteklosti in prijateljstvu.
Čeprav velja za enega bolj opaznih finančnih polomov leta, v sebi nosi nekaj prikupnega. Verjetno gre v tem primeru tudi za enega najbolj razcepljenih filmov, saj nekateri menijo, da Colin Farrell in Margot Robbie nimata kemije, drugi pa, da gre za najboljši romantični film leta. Resnica je nekje vmes.
Čudovita romantična komedija, ki v filmski svet vrata vse barve mavrice. S prepričljivimi vlogami Elizabeth Olsen, Milesa Tellerja in Calumma Turnerja se sprašuje, kaj bi izbrali, ko je pred vami večnost. Zabaven in romantičen scenarij, ki je bil pred leti izglasovan na črno listo scenarijev, ki bodo kmalu film. V Sloveniji si ga žal ni bilo mogoče ogledati, so ga pa predvajali čez mejo.
Top-Gun na dirkaški stezi. Akcijski spektakel leta, ki je verjetno najboljši, v najslabšem primeru pa eden najboljših, dirkaških filmov v zgodovini filma. Brad Pitt v vlogi starejšega voznika formule, ki mora hote ali nehote pod okrilje vzeti arogantnega in talentiranega mladeniča.
Zootropolis 2 je vse, kar bi si želeli od nadaljevanje. Bo zabaven in duhovit ogled s prijetnim sporočilom za današnji svet, obenem pa razširi tematike in animacijo, ki jo je načel prvi. Disney se je držal formule ‘ne spreminjaj, če deluje'.
Prišel je od nikoder in presenetil. Animirani film Dana Trachtenberga, ki je razširil svet Predatorja in oboževalcem ponudil vse, kar so si želeli od svojih konceptov. Verjetno gre za najbolj pomemben film v franšizi, saj prikaže največ prihodnosti oziroma smeri, kamor se bi ta znala napotiti.
Zach Cregger se je po kultno uspešnem Barbaru vrnil s filmom, zaradi katerega naj bi Jordan Peele odpustil svojo ekipo, ko si ta ni uspela priboriti pravic za nastali film. Sloneč na fantastičnem konceptu, kjer sredi noči izginejo učenci enega razreda z izjemo mladega Alexa, je Ura izginotja z razlogom eden najbolj pričakovanih filmov leta. To upraviči s prepričljivo izpeljavo, ki koncept ponese višje, čeprav se mora vseskozi ukvarjati s pričakovanji razpleta, ki lahko film stane nekaj sladkega ali grenkega priokusa.
S premeteno spisanim scenarijem je Razhod s pomočjo prepričljive igralske zasedbe eden najbolj smešnih filmov zadnjega časa. Na simpatičen in prikrito družbeno-kritični način se spopada s tematikami poliamorije, ljubezni in prijateljstva. In pri tem mu ostane še veliko časa, da nasmeji gledalca. Razhod pa – nepričakovano – ponudi tudi najboljši pretepaški prizor leta.
Zemljo krast je odličen gverilski film, ki dokazuje, kako močan tandem sta Žiga Virc in Iza Strehar. S prepričljivimi igralskimi predstavami, jasnim sporočilom in nagovorjenimi tematikami, je eden najboljših slovenskih filmov zadnjih let. Film, kakršnega v Sloveniji še nismo videli, navduši s humorjem in trenutke razsvetljenja.
Tretji film o detektivskih primerih Benoita Blanca je eden boljših filmov Riana Johnsona, ki ga krasi nekaj čudovitih igralskih predstav, odlična fotografija in povsem zadovoljiv razplet/zaplet. Verjetno bo še nekaj časa v zraku vprašanje, če je boljši od prvega dela, ki je leta 2019 v postavljen žanr vnesel nujno mero svežine.
Film, ki ga je najbolje gledati tako, da pred ogledom o njem ne veste prav nič. Psihedelična odisejada po maroških puščavskih prostranstvih, ki je režiserju Oliverju Laxeju prinesla nagrado žirije v Cannesu.
Foto: on imdb
Bila je samo nesreča
Prvi film Jafarja Panahija, ki ga je po dolgoletni prepovedi potovanja osebno predstavil v Cannesu in tam z njim osvojil zlato palmo. Film z enim najbolj zapomnljivim zaključkom leta. Eghbal se s svojo soprogo in hčerko ponoči vozi z avtom, ko nenadoma zbije psa. Nesreča poškoduje motor avtomobila, zato poišče najbližjega avtomehanika. Delo opravi Vahid, nekdanji politični zapornik, ki prepozna zvok Eghbalove umetne noge. V zaporu ga je namreč mučil obveščevalni agent s prav takšnim umetnim udom in mu povzročil trajno okvaro ledvice. Vahid zato Eghbala ugrabi in načrtuje, da ga bo živega zakopal. Vendar se v njem pojavi dvom, nikoli ni zares videl njegovega obraza, zato ni prepričan, ali je zares ujel svojega rablja.
Bila je samo nesreča Foto: on imdb
Preklinjam (I Swear)
Prisežem je prepričljiva resnična zgodba Johna Davidsona, aktivista za Tourettov sindrom. V zabavnem in ganljivem zagonu, film ponuja smešne in ganljive podrobnosti ter raziskuje Tourettov sindrom. Film, ki je postal britanski ljubljenec leta, v Sloveniji pa ga bomo lahko na rednem sporedu videli marca – če bo vse po sreči. Glede na videno, močno upamo, da bo na voljo.
Twinless je drugi celovečerec mladega Jamesa Sweeneyja, ki je poleg scenarista in režiserja prevzel še eno od glavnih vlog in vse opravil z odliko. Zgodbi o izgubi brata, iskanju smisla ob taki vrzeli, srce in dušo vdahne izredno prepričljiv Dylan O'Brien. Gre za enega tistih filmov, kjer bi lahko šlo vse narobe, a gre prav prisrčno vse prav.
Kaj se zgodi, če je predelava skoraj popolnega animiranega filma njegova skoraj popolna kopija? S tem vprašanjem se bo ukvarjal vsak ljubitelj filmov o zmajih in vikingih, ki je letos gledal igrano predelavo Dreamworksovega hita. Vsaj v tem primeru gre za najboljšo predelavo animiranega filma, kjer je Dreamworksu uspelo to, kar skuša Disney narediti že več kot desetletje.
Foto: on tmdb
28 let pozneje
Danny Boyle, Alex Garland in kultna franšiza, ki je obudila žanr – ni boljšega povratka. 28 let pozneje je nadaljevanje sage, ki sta jo s filmom 28 dni pozneje začela Danny Boyle in Alex Garland. Eden najbolj pričakovanih filmov zadnjih let se zdi kot film, ki še ni obstajal, kar s seboj prinaša nekaj eksperimentiranja in nenavadnih zasukov. Temu navkljub pa gre za zgodbo o odraščanju, odnosu s starši in poklon domovini, ki uspe franšizo vrniti z velikim pokom.
Še ena mojstrovina južnokorejskega režiserja Parka Chan-wooka. Ko dolgoletni delavec papirne industrije izgubi službo, se zgodba sprašuje, kako daleč je pripravljen iti, da dobi novo in ne prepusti sistemu, da ga pogoltne.
Lee Byung-hun v filmu Ni druge izbire Foto: on imdb
Train Dreams
Train Dreams je melanholično počasen film, ki nizanje dogodkov zamenja za občutje in dialoge za poglede. Od gledalca zahteva nekaj potrpežljivosti, želje po ogledu mirnega filma in ga nagradi z meditativno in elegično tišino premislekov o življenju in naravi. Film, ki ponudi tišno obravnavo človekovega vpliva v naravi in razmerjih.
Film, ki je ena najbolj, če ne celo najbolj natančna filmska predstavitev vojskovanja na Bližnjem vzhodu. Od ostalih ga ne ločuje le tehnična natančnost, temveč tudi integriteta njegovega namena: biti priča, se soočiti s spominom in zavrniti mite o tem, kako je vojna videti in čutiti. To je film, ki ne trzne pred ciljem, in s tem izkazuje čast ne le tistim, ki so jo preživeli, ampak tudi tistim, ki se niso nikoli vrnili.
Joachim Trier predstavlja prepričljivo družinsko dramo, ki prepleta elemente ustvarjanja filmov in razmerij med družinskimi člani. Kako daleč lahko gremo pri ustvarjanju umetnosti, da s slednjo ne nadomestimo pristnega človeškega stika? S pomočjo izvrstne igralske zasedbe nam ta počasna drama to tudi pojasni.
Kaj ti je deklica je film, ki ga je Urška Djukić skozi formalni nadzor in čustveno iskrenost ustvarila v intimni in univerzalni prikaz odraščanja. Raziskuje, kako dekle (ne) uspe najti svojega glasu v družbi/zboru, ki od nje pričakuje vero, feminilnost in družino. Je film, ki ne kriči, a s šepetom ostane pri gledalcu. Delikaten prikaz odraščanja v svetu, ki zahteva, da vsi pojemo sinhrono. Eden od največjih biserov slovenske filmografije.
Kaj ti je deklica, celovečerc Urške Djukić Foto: on Zavod Spok
Marty Supreme
Mladenič s sanjami, ki jih nihče ne spoštuje, gre v pekel in nazaj v iskanju veličine. Stavek, ki velja za glavnega protagonista, igralca ping-ponga Martyja Mauserja in glavnega igralca Timotheeja Chalameta. Režiser Josh Safdie je ustvaril adrenalinsko pustolovščino in enega najboljših športnih filmov v zgodovini.
Veličastni Marty Foto: on imdb
Frankenstein
Frankenstein je tisto, na kar je čakal Guillermo del Toro. Čeprav bodo simpatije gledalcev še vedno pri njegovih drugih filmih, se zdi, da si je vse sledilo do predelave romana Marry Shelley. Vse do kosti je to del Torov film, kar je pohvala že sama po sebi – če ste med tistimi, ki imajo radi njegove filme. Zgodba o ustvarjanju in naši odgovornosti do tega, kar smo ustvarili.
Frankenstein, mojstrovina Guillerma del Tora Foto: on netflix
Glas Hind Radžab
Glas Hind Rajab je rafal v srce in film, ki bo odmeval. Film, zaradi katerega se lahko svet še enkrat pogleda v ogledalo in vpraša, v čem je smisel vojskovanja. Oglejte si ga!
Končno, čeprav pozno. Film, ki bo Paulu T. Andersonu prinesel več kot zasluženega oskarja. Film je kandidat za številne oskarjevske kategorije in najbolj očiten prejemnik zlatih kipcev. Ena bitka za drugo mogoče ni najboljši film v Andersonovi karieri, a obenem ni nič narobe, če bi ga za to oklicali. To bi lahko nekako takole: Ena bitka za drugo je lahko najboljši film v karieri Paula Thomasa Andersona. In če ni to, pa je zagotovo tisti, ki mu bo prinesel več kot zasluženo slavje na najbolj pomembnih ceremonijah.
Najboljši film seznama, ki v Sloveniji ni bil na ogled. Ryan Coogler, ki je s filmi Creed in Črni panter pokazal, da razume film, kulture in prepleteno zgodovino obeh, je poskrbel za film, ki bi v njegovi karieri lahko prejel naziv magnum opus.
Vrni mi jo je drugi celovečerec bratov Philippou, ki sta navdušila s prvencem Govori z mano (Talk To Me). Okultna psihološka drama s primesmi grozljivke predstavlja impresivno zgodbo o simboliki izgube in žalovanja. S pomočjo izvrstne igralske zasedbe, počasnim razkrivanjem ozadja zgodbe in prepričljivo čustveno prisotnostjo je bratoma še drugič zapored uspelo ustvariti enega najboljših filmov leta.
Vrni mi jo (Bring Her Back) je drugi celovečerec bratov Philippou, ki sta navdušila s filmom Govori z mano (Talk To Me) – vir: distribucija JUČER
Hamnet
Hamnet gledalca popolnoma sesuje in nato sestavi nazaj. Je filmska oblika kintsugija, kjer razbite delce posode sestavijo nazaj in zapolnijo z zlatom. Chloe Zhao preustvari zgodbo o minljivosti izgubi in celjenju. Pokaže, kako lahko umetnost nastane iz strtih src, kako ljubezen ostane tudi onkraj smrti ter potrdi, da so filmi lahko polnilci praznine. Film, ki občutljivo tematiko prikaže globoko osebno in brezčasno hkrati.
Če misliš, da se s formaldehidom lahko srečaš le pri pouku kemije, se pošteno motiš. Formaldehid je sicer res smrdeča kemikalija, ki se v znanstvenih laboratorijih uporablja za konzerviranje mrtvih vzorcev v kozarcih. In zagotovo ni snov, ki bi jo želel imeti v svojem domu, saj tja preprosto ne sodi. Pa vendar je tam.
Pravzaprav je formaldehid prisoten v tolikšnem številu izdelkov, da se mu je skoraj nemogoče popolnoma izogniti. Preveri, kje vse ga lahko najdeš, kako zmanjšati izpostavljenost in katere alternative lahko izbereš.
Sprožilec astme in karcinogen
Formaldehid je najbolj znan kot konzervans in je pri sobni temperaturi brezbarven vnetljiv plin. V prej omenjenih laboratorijskih kozarcih je raztopljen v vodi. Gre za hlapno organsko spojino (VOC) z močnim vonjem. Nizke ravni izpostavljenosti povzročajo draženje in občutljivost kože, oči, nosu ter grla. Deluje tudi kot sprožilec astme.
K temu pride še dejstvo, da formaldehid je znan rakotvoren dejavnik pri ljudeh. Dolgotrajna izpostavljenost je povezana z rakom nosu in levkemijo. Zaradi teh razlogov je formaldehid uvrščen natako imenovani Rdeči seznam materialov, kemikalij in elementov, ki se jim zelena gradbena industrija skuša izogibati.
Kljub nevarnostim se formaldehid po količini še vedno uvršča med 50 najpogosteje uporabljenihindustrijskih kemikalij. V Evropski uniji bo njegova uporaba v pohištvu in lesenih izdelkih od avgusta letos sicer tesneje regulirana, a še vedno ne povsem prepovedana. Nahaja se v izolacijskih materialih in industrijsko izdelanih gradbenih proizvodih, kot so kompozitni pulti, iverne plošče in laminati.
Prisoten je tudi v gospodinjskih izdelkih, kot so vzmetnice in oblazinjeno pohištvo, ter v lepilih, barvah, tesnilih, čistilih in celo v lakih za nohte. Melaminsko in bambusovo kompozitno kuhinjsko posodje lahko prav tako vsebuje formaldehid.
Ljudje so formaldehidu izpostavljeni tudi prek cigaretnega dima, dima pri kurjenju lesa in izpušnih plinov avtomobilov. Posamično večina teh virov vsebuje dovolj nizke ravni formaldehida, da veljajo za varne. Vendar pa je izpostavljenost kumulativna in se majhni prispevki sčasoma seštevajo.
Izolacija
Ko je govora o formaldehidu v hišah, je izolacija pogosto prva stvar, na katero ljudje pomislijo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v domovih pogosto uporabljala sečninsko-formaldehidna penasta izolacija (UFFI). Leta 1982 je bila začasno prepovedana v Združenih državah Amerike, ko so postali znani njeni negativni vplivi na zdravje. Prepoved je bila kasneje odpravljena, ko so študije pokazale, da se sproščanje formaldehida sčasoma zmanjšuje.
Kanada jo je prepovedala že leta 1980, v Evropi pa do prepovedi ni prišlo, zato se teoretično lahko uporablja še danes. Čeprav se UFFI še vedno uporablja, večina sodobnih brizganih penastih izolacijskih materialov formaldehida na srečo ne vsebuje. Kljub temu so podobne pene še vedno daleč od idealnih materialov za trajnostno gradnjo.
Stisnjen les
Danes so stisnjeni oziroma kompozitni lesni izdelkinajpomembnejši vir formaldehida v večini domov. Smole, ki se uporabljajo pri izdelavi vezanega lesa, ivernih plošč in vlaknenih plošč srednje gostote (MDF), vsebujejo formaldehid in ga lahko sproščajo v zrak. Kadar je mogoče, izberi masivni les namesto izdelkov iz stisnjenega lesa. Izogibaj se »kislinsko utrjenim« lesenim tlom in premazom. Večina kompozitnih lesenih izdelkov ni primerna za ponovno uporabo ali recikliranje (vezan les je lahko izjema) in jih je treba, razen če gre za zelo majhne količine, odložiti kot gradbene odpadke.
Ker številni gradbeni izdelki vsebujejo formaldehid in druge snovi z Rdečega seznama, je izvajalec, ki razume in podpira trajnostne gradbene prakse, lahko najpomembnejši zaveznik pri gradnji ali prenovi. Poleg tega bodi sam pozoren na izdelke, ki sebujejo 1 % ali več formaldehida, saj bodo temu ustrezno označeni. Na seznamu sestavin išči formaldehid ali formalin ter izraze, kot so metilen glikol, metanal, metanediol ali formaldehid monohidrat.
Kako zmanjšaš izpostavljenost v obstoječem objektu?
Izpostavljenost formaldehidu, ki je že prisoten v domu, lahko zmanjšaš z dobrim prezračevanjem, izogibanjem zelo visokim temperaturam in vzdrževanjem notranje vlažnosti med 40 % in 50 %. Če ugotoviš, da imaš doma penasto izolacijo s formaldehidom in je ta danes starejša od 20 let in verjetno ne predstavlja več pomembnega vira formaldehida v domu.
Splošno priporočilo je, da penasto izolacijo pusti na mestu, dokler ni poškodovana ali dokler je ne nameravaš zamenjati z novo, trajnostno izolacijo. Odstranjevanje naj izvede strokovnjak. Čeprav je malo verjetno, da bi se ob odstranitvi sprostilo več formaldehida, je odstranjevanje večjih količin utrjene pene lahko zahtevno.
Formaldehyde EVERYWHERE in Your Home: A Toxin Deep Dive
V svetu, kjer so potovanja, študij v tujini in delo v mednarodnih okoljih vse bolj običajni, je medkulturna komunikacija seveda zelo pomembna. Gre za sposobnost razumevanja ljudi z drugačnimi navadami, vrednotami in načini izražanja. Presenetljivo dober učitelj pri tem pa so lahko prav filmi. Ne le kot zabava, ampak kot okno v druge kulture.
Filmi kot ogledalo kultur
Filmi niso zgolj zgodbe, so odraz družbe, v kateri nastanejo. Prek dialogov, odnosov med liki, humorja in vsakdanjih situacij nam pokažejo, kaj je v določeni kulturi normalno, kaj nesprejemljivo in kako ljudje razmišljajo. Ko gledamo tuje filme, se učimo brati med vrsticami: kako se izraža spoštovanje, kako se rešujejo konflikti in kakšna je vloga družine, avtoritete ali skupnosti.
Na primer, japonski filmi pogosto poudarjajo tišino, spoštovanje in neverbalno komunikacijo, medtem ko so ameriški filmi bolj neposredni in verbalno izraziti. Že samo ta razlika nas uči, da enak način komunikacije ne deluje povsod.
Japonski filmi pogosto poudarjajo tišino, spoštovanje in neverbalno komunikacijo, medtem ko so ameriški filmi bolj neposredni in verbalno izraziti. Foto: hidez iz iStock
Razbijanje stereotipov
Velik del medkulturnih nesporazumov izvira iz stereotipov. Filmi, še posebej tisti, ki se poglobijo v like in njihovo ozadje, pomagajo te stereotipe razbijati. Namesto poenostavljenih predstav dobimo bolj realno, človeško sliko posameznikov iz različnih kultur.
Film Izgubljeno s prevodom (Lost in Translation, 2003) na primer zelo dobro pokaže občutek izgubljenosti v tujem kulturnem okolju in kako hitro pride do nerazumevanja, ne zaradi slabih namenov, ampak zaradi drugačnih kontekstov. Takšne zgodbe pomagajo razvijati empatijo, kar je osnova dobre komunikacije.
Učenje skozi napake likov
Ena največjih prednosti filmov je, da se lahko učimo iz napak drugih in to brez posledic. Ko lik v filmu nekaj reče ali naredi, pa s tem nehote užali sogovornika iz druge kulture, gledalec hitro opazi, kaj je šlo narobe. Tako lažje razumemo, zakaj je pomembno prilagajanje, poslušanje in opazovanje.
V filmih, kot je Prijatelja (The Intouchables, 2011) vidimo tudi, kako lahko odprtost in humor premostita kulturne in družbene razlike, če sta uporabljena spoštljivo.
Poučenost o drugih kulturah ti lahko prihrani marsikatero neprijetno situacijo (npr. da nekoga nenamerno užališ). Foto: demaerre iz iStock
Zakaj so filmi še posebej koristni za študente?
Študenti pogosto nimajo možnosti, da bi veliko potovali ali živeli v tujini. Filmi so zato cenovno dostopen in preprost način, kako stopiti v stik z drugimi kulturami. Poleg tega so odličen povod za razmislek in pogovor, pri predavanjih, v družbi prijateljev ali pri učenju tujega jezika.
Če si študent in imaš kolo, malo avanturističnega duha in precej omejen proračun, je kolesarski izlet po hrvaški Istri ena boljših idej za kratek študentski pobeg. Brez dragih nastanitev, brez avta in brez kompliciranja, samo kolo in trije dnevi čistega mediteranskega tempa. Idejo za tale izlet sem našla pri Kuferčku in jo priredila v idejo za kratek študentski pobeg.
Kako sploh začeti?
Največja prednost tega izleta je dostopnost. Do postaje Rijeka se lahko pripelješ z direktnim vlakom iz Ljubljana za približno 9 €, prav tako se po koncu ture z vlakom lahko tudi vrneš domov. Skupna dolžina poti je okoli 150 kilometrov, teren je raznolik (asfalt in makadam), kondicijsko pa primeren za rekreativne kolesarje (nekaj klancev je, a nič neizvedljivega).
Prvi dan te iz urbanega vrveža Rijeke pot hitro popelje v bolj zelen svet. Po poti čez Matulje in Veprinac se odprejo lepi razgledi na Kvarnerski zaliv, nato pa sledi vožnja čez območje Učke in spust proti notranjosti Istre. Cilj dneva je Buzet, znan kot mesto tartufov. Tudi če imaš omejen budget, si lahko privoščiš vsaj krožnik lokalnih fužev ali pa večerjo rešiš z nakupom v trgovini. Nočitev je možna v hostlu, poceni apartmaju ali v kampu (če je seveda že dovolj toplo za kampiranje).
Naslednjih 50km ima najlepše razglede. Po dolini Mirne se zapelješ proti Motovunu, kjer te čaka slikovit (in kar konkreten) vzpon. Nagrada? Razgled, ki je vreden vsake kaplje potu. Del poti poteka tudi po nekdanji železniški trasi Parenzana, kar pomeni mirno kolesarjenje skozi vinograde in tunele.
Spust te nato pripelje proti obali in do Novigrada, kjer je idealen čas za skok v morje in večerni sprehod ob sončnem zahodu.
Zadnji dan kolesarske odprave se začne ob morju. Kratek postanek v Poreču je odlična priložnost za kavo in hiter ogled starega mestnega jedra. Nato sledi bolj razgiban teren, ki pokaže še drugo plat Istre, gričevje, manjše ceste in mir. Zaključek poti je spet v Rijeki, kjer se izlet lepo zaključi s pico ali sladoledom, preden skočiš na vlak nazaj proti Sloveniji.
Kaj vzeti s seboj?
S seboj pa le vzemi nekaj nujnih stvari, ki ti lahko rešijo dan, če pride do kakšne nepričakovane situacije: rezervno zračnico, osnovno kolesarsko orodje, rezervne delujoče luči ter lahko vetrovko za nepredvidljivo vreme, prav pa pride tudi majhen komplet prve pomoči. Če se na pot odpravljaš proti koncu zime kopalk seveda ne potrebuješ, razen če si eden izmed pogumnežev, ki jih mrzla voda ne moti.
In še nasvet za sestradane kolesarje: poskusi lokalne dobrote, kot so pršut in sir, za dodatno razvajanje pa si lahko, če tvoja denarnica to dopušča, privoščiš tudi tartufe.
Že odkar so ga v 13. stoletju začeli pridobivati v Mongoliji, velja kašmir za eno najbolj prestižnih vlaken. Ta luksuzni material ni običajna volna, temveč neke vrste »puh« kašmirskih koz, ki jim zraste pozimi. V modi je kašmir cenjen zaradi nežne puhaste strukture in toplotnih lastnosti. Kljub tem prednostim se je treba zavedati, da pridobivanje kašmirja še zdaleč ni prijazno živalim – kašmirskim kozam. Danes lahko namesto kašmirja najdeš veganske alternative, kjer ti pomisleki odpadejo.
Kruta usoda kašmirskih koz
Na Kitajskem in v Mongoliji je zakonodaja o zaščiti živaliminimalna ali povsem neobstoječa. Koze pogosto zakoljejo, ko se kakovost njihove dlake s starostjo poslabša, zato živijo le približno tretjino svoje naravne življenjske dobe. Grobo ravnanje z živalmi je pogosto, striženje pa lahko povzroči odprte rane in še zdaleč ni nežna nega živali. Kljub temu je treba priznati, da pridobivanje kašmirja ni najbolj nehumana praksa v živinoreji. Kašmirske koze običajno živijo dlje od drugih rejnih živali in se pogosto prosto pasejo v svojem naravnem okolju. Strižejo ali češejo jih le enkrat letno, običajno spomladi, ko naravno menjajo dlako.
Netrajnostna pridelava
Čeprav je lahko majhna, tradicionalna reja koz trajnostna, industrija kašmirja kot celota ni. Zaradi naraščajočega povpraševanja so črede zrasle do nevzdržnih velikosti. Prekomerna paša negativno vpliva na prostoživeče živali, poškoduje prst in prispeva k dezertifikaciji suhih travišč, kjer se koze pasejo.
Veganski kašmir
Številne veganske tkanine skušajo posnemati zaželene lastnosti kašmirja. Čeprav se natančne lastnosti posameznih materialov razlikujejo, večina veganskih kašmirjev dosega primerljivo mehkobo. Nekateri med njimi se oglašujejo tudi kot alternativa svili. Spodnje štiri možnosti so najboljše izbire, če iščeš vegansko tkanino:
Bambus
Kašmir iz bambusa je skoraj tako drag kot kakovosten pravi kašmir. Njegove prednosti: je hipoalergen, primeren za ročno pranje in naj bi imel nižji ogljični odtis.
Soja
Čeprav je trženje sojine tkanine pod imenom veganski kašmir razmeroma novo, sam material ni nov. Ostanki sojine pulpe, ki nastanejo pri proizvodnji tofuja, se že dolgo uporabljajo za izdelavo tkanine. Ta je mehka, biorazgradljiva, se manj kosmati kot volneni kašmir in je primerna za strojno pranje. Soja sicer prinaša svoje okoljske vplive, vendar gre v tem primeru za uporabo odpadnega materiala.
Calotropis
Calotropis je rod cvetočih rastlin, prihaja iz Južne Azije in Severne afrike. Vlakna stebel in semenskih ovojev te rastline se lahko uporabijo za proizvodnjo tkanine. Podjetje Faborg jih kombinira z organskim bombažem za izdelavo kašmirju podobne tkanine, ki jo imenujejo Weganool. Vodo, uporabljeno pri obdelavi vlaken, reciklirajo in z naravnimi barvili barvajo blago.
Viskoza
Viskoza je izdelana iz celuloznih vlaken. V kombinaciji s poliestrom in poliamidom, ki spadata med sintetična vlakna, lahko nastane pletenina, podobna kašmirju. V nasprotju z drugimi veganskimi kašmirji ta tkanina ni popolnoma biorazgradljiva, sintetične komponente pa povečajo njen ogljični odtis.
Rabljeni in reciklirani kašmir sta boljši izbiri od novega. Pri nakupu novega kašmirja pa se lahko kot potrošnik odločiš za izdelke, ki ustrezajo standardom IWTO za dobrobit ovac in koz. Pri nakupu bodi pozoren tudi na tako imenovani The Good Cashmere Standard, ki zajema pet svoboščin za dobrobit živali in delovne pogoje zaposlenih v industriji.
Podjetji Kering, ki oskrbuje številne luksuzne znamke, in Naadam sta znani po prizadevanjih za bolj trajnostno proizvodnjo kašmirja. Ker pa je prav veliko povpraševanje glavni razlog za vse bolj problematične prakse, bi morali tudi premožni ljubitelji kašmirja ta material obravnavati kot redko razkošje in za večino garderobe iskati alternative. Poleg je pomembna ustrezna nega, s katero podaljšaš življenjsko dobo izdelkov iz kašmirja.
Na Univerzi v Ljubljani (UL) so v Zbornični dvorani rektorata svečano razglasili 75 novih rednih profesoric in profesorjev za leto 2025. Nazive jim je podelil rektor UL prof. dr. Gregor Majdič.
Podelili nazive redna profesorica in redni profesor
V svojem nagovoru je rektor poudaril, da naziv ni konec poti, temveč nova spodbuda: »Podelitev naziva redna profesorica ali redni profesor nikakor ni konec neke poti, kot si včasih kdo morda napačno predstavlja. Je izziv in spodbuda za nadaljnje vrhunsko delo na pedagoškem, raziskovalnem, umetniškem, pa tudi organizacijskem področju,« je dejal Majdič
»Vaša naloga je in ostaja, da še naprej krepite svoje znanje, odkrivate nove svetove, odstirate tančice z neznanega, pomagate celotni družbi razumeti svet okoli nas in svet v nas, ter nas bogatite s svojimi znanstvenimi ali umetniškimi dosežki. Le z vrhunskim izpolnjevanjem naših nalog vsi zaposleni na univerzi prispevamo k družbenemu napredku in družbi vračamo to, kar družba vlaga v nas in pričakuje od nas,« je dodal.
Na slovesnosti sta nagovorila tudi prof. Marko Vatovec z Akademije za glasbo UL in prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL. Prof. Vatovec je izpostavil pomen profesorjev tako znotraj univerze kot v širši družbi: »V času, ko družbo pretresajo hitre spremembe, negotovosti in izzivi, je pomembno, da skupaj iščemo resnico, tudi ko ni preprosta; da zagovarjamo znanost, tudi ko to ni udobno, da nagovarjamo in navdihujemo z umetnostjo, tudi ko pot ni lahka.«
Prof. dr. Žgajnar Gotvajn pa je poudarila družbeno odgovornost: »Situacije in izjave, ki jih včasih razumemo kot absurdne, lahko vodijo človeško družbo stoletja nazaj. Zato se je včasih potrebno odzvati, brez avtocenzure, ne ostati tiho. Naziv redni profesor ni samo pravica, je tudi dolžnost. Da se odzovemo, da s svojim delom prispevamo k izboljšanju sveta, ne samo k ohranjanju trenutnega stanja.«
Akademija za glasbo UL
prof. Dario Teskera, dipl. glasb. trobentar in prof. trobente, MA, redni profesor za področje trobenta
prof. dr. Branka Rotar Pance, profesorica glasbe, redna profesorica za področje glasbenopedagoški predmeti
prof. Vito Žuraj, akad. glasb. in prof. glasbe, redni profesor za področje kompozicija
prof. mag. Sebastjan Vrhovnik, profesor glasbe, redni profesor za področje zborovsko dirigiranje
Akademija za gledališče, film, radio in televizijo UL
prof. Darja Švajger Mohorič, mag. govora, redna profesorica za področje gledališko petje
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL
prof. dr. Nadja Zgonik, univ. dipl. umet. zgod., redna profesorica za področje umetnostna zgodovina
Biotehniška fakulteta UL
prof. dr. Simona Sušnik Bajec, univ. dipl. biol., redna profesorica za področje biotehnologija
prof. dr. Helena H. Chowdhury, univ. dipl. biol., redna profesorica za področje biologija celice
prof. dr. Jerneja Jakopič, univ. dipl. inž. agr., redna profesorica za področje hortikultura
prof. dr. Matej Butala, univ. dipl. mikrobiol., redni profesor za področje biokemija
prof. dr. Sergej Medved, univ. dipl. inž. les., redni profesor za področje znanost o lesu in lignoceluloznih kompozitih ter tehnologije v lesarstvu
prof. dr. Luka Juvančič, univ. dipl. inž. kmet., redni profesor za področje politika in ekonomika upravljanja z naravnimi viri
prof. dr. Elvira Maličev, univ. dipl. biol., redna profesorica za področje biologija celice
Ekonomska fakulteta UL
prof. dr. Maja Zaman Groff, univ. dipl. ekon., redna profesorica za področje računovodstvo in revizija
prof. dr. Judita Peterlin, univ. dipl. kom., redna profesorica za področje management in organizacija
prof. dr. Alenka Slavec Gomezel, univ. dipl. ekon., redna profesorica za področje podjetništvo
prof. dr. Gregor Pfajfar, dipl. ekon., redni profesor za področje mednarodno poslovanje
prof. dr. Vasja Rant, univ. dipl. ekon., redni profesor za področje denar in finance
Fakulteta za družbene vede UL
prof. dr. Mitja Hafner Fink, univ. dipl. soc., redni profesor za področje družboslovna metodologija
prof. dr. Dejan Jontes, univ. dipl. nov., redni profesor za področje medijske študije
prof. dr. Janja Vuga Beršnak, univ. dipl. pol., redna profesorica za področje obramboslovje
prof. dr. Hajdeja Iglič, dipl. soc., redna profesorica za področje sociologija
Fakulteta za elektrotehniko UL
prof. dr. Boštjan Murovec, univ. dipl. inž. el., redni profesor za področje elektrotehnika
prof. dr. Aleš Ude, univ. dipl. mat., redni profesor za področje elektrotehnika
prof. dr. Žiga Špiclin, univ. dipl. inž. el., redni profesor za področje elektrotehnika
Fakulteta za farmacijo UL
prof. dr. Aleš Berlec, mag. farm., redni profesor za področje farmacevtska biologija
prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., edni profesor za področje farmacevtska biologija
prof. dr. Igor Locatelli, mag. farm., redni profesor za področje socialna farmacija
prof. dr. Nace Zidar, mag. farm., redni profesor za področje farmacevtska kemija
prof. dr. Saša Čučnik, spec. med. biokem., edna profesorica za področje klinična biokemija in laboratorijska biomedicina
prof. dr. Alenka Zvonar Pobirk, mag. farm., redna profesorica za področje farmacevtska tehnologija
Fakulteta za matematiko in fiziko UL
prof. dr. Matjaž Žitnik, univ. dipl. fiz., redni profesor za področje fizika
prof. dr. Andrej Zorko, univ. dipl. fiz., redni profesor za področje fizika
prof. dr. Rok Pestotnik, univ. dipl. fiz., redni profesor za področje fizika
prof. dr. Žiga Virk, univ. dipl. mat., redni profesor za področje matematika
prof. dr. Damjana Kokol Bukovšek, univ. dipl. mat., redna profesorica za področje matematika
prof. dr. Marjeta Kramar Fijavž, univ. dipl. mat., redna profesorica za področje matematika
prof. dr. Sašo Grozdanov, MASt, redni profesor za področje fizika
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL
prof. dr. Nina Vardjan, univ. dipl. mikrobiol., redna profesorica za področje biokemija in strukturna biologija
Fakulteta za socialno delo UL
prof. dr. Jana Mali, univ. dipl. soc. del., redna profesorica za področje socialno delo
Fakulteta za šport UL
prof. dr. Petra Zaletel, prof. šp. vzg., redna profesorica za področje znanost o športu – kineziologija
prof. dr. Jernej Kapus, prof. šp. vzg., redni profesor za področje znanost o športu – kineziologija
prof. dr. Igor Štirn, prof. šp. vzg., redni profesor za področje znanost o športu – kineziologija
prof. dr. Vedran Hadžić, dr. med., redni profesor za področje znanost o športu – kineziologija
Filozofska fakulteta UL
prof. dr. Marko Radovan, univ. dipl. ped., redni profesor za področje andragoška didaktika
prof. dr. Matej Ogrin, univ. dipl. geog., redni profesor za področje geografija
prof. dr. Tomaž Petek, prof. slov., redni profesor za področje slovenski jezik
prof. dr. Klara Skubic Ermenc, univ. dipl. ped. in prof. angl., redna profesorica za področje zgodovina pedagogike in šolstva in primerjalna pedagogika
prof. dr. Boštjan Marko Turk, prof. slov. in franc., redni profesor za področje francoska in frankofonska književnost,
prof. dr. Violeta Jurković, univ. dipl. prev. in univ. dipl. ital., redna profesorica za področje didaktika angleščine
prof. dr. Primož Vitez, prof. franc. in prof. um. zgod., redni profesor za področje francoski jezik
Naravoslovnotehniška fakulteta UL
prof. dr. Aleš Hladnik, univ. dipl. inž. kem., edni profesor za področje informacijska in grafična tehnologija
prof. dr. Tatjana Rijavec, univ. dipl. inž. tekst., redna profesorica za področje tekstilstvo
prof. dr. Željko Vukelić, univ. dipl. inž. rud. in geotehnol., redni profesor za področje geotehnologija in rudarstvo
prof. dr. Stanislav Praček, univ. dipl. inž. tekst. tehnol., redni profesor za področje tekstilstvo
Pedagoška fakulteta UL
prof. dr. Janez Jerman, univ. dipl. psih., redni profesor za področje pedagoška metodologija in statistika
prof. dr. Helena Smrtnik Vitulić, univ. dipl. psih., redna profesorica za področje razvojna psihologija
prof. dr. Stanislav Avsec, dipl. inž. stroj., redni profesor za področje tehnika v izobraževanju
Pravna fakulteta UL
prof. dr. Jaka Cepec, univ. dipl. prav., redni profesor za področje civilno in gospodarsko pravo
prof. dr. Ana Vlahek, univ. dipl. prav., redna profesorica za področje civilno in gospodarsko pravo
prof. dr. Luka Tičar, univ. dipl. prav., redni profesor za področje delovno pravo in pravo socialne varnosti
Medicinska fakulteta UL
prof. dr. Maja Drobnič Radobuljac, dr. med., redna profesorica za področje psihiatrija
prof. dr. Miha Lučovnik, dr. med., redni profesor za področje ginekologija in porodništvo
prof. dr. Nataša Debeljak, univ. dipl. biol., redna profesorica za področje biokemija in molekularna biologija
prof. dr. Igor Kopač, dr. dent. med., redni profesor za področje stomatološka protetika
prof. dr. Drago Dolinar, dr. med., redni profesor za področje ortopedija
prof. dr. Alenka Mavri, dr. med., redna profesorica za področje interna medicina
prof. dr. Juš Kšela, dr. med., redni profesor za področje kirurgija
prof. dr. Aleš Tomažič, dr. med., redni profesor za področje kirurgija
prof. dr. Matija Kozak, dr. med., redni profesor za področje interna medicina
prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., redni profesor za področje interna medicina
prof. dr. Vaneja Velenik, dr. med., redna profesorica za področje onkologija
prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., redni profesor za področje pediatrija
prof. dr. Uroš Rot, dr. med., redni profesor za področje nevrologija
prof. dr. Zvonka Rener Primec, dr. med., redna profesorica za področje pediatrija
Po zasegih Finančne uprave se je oglasil tudi Varuh človekih pravic, ki je povedal svoje o posegih v prejemke iz naslova denarne socialne pomoči, ki se izvajajo na podlagi t. I. Šutarjevegazakona.
Opozorila na posege Šutarjevega zakona v človekove pravice
Prav Varuh je namreč že v zakonodajnem postopku opozarjal, da gre pri zakonu za obsežne in vsebinsko občutljive posege v človekove pravice, ki bi morali biti obravnavani z večjo skrbnostjo, ob strokovni in javni razpravi ter z jasno presojo njihovih učinkov na posameznike in skupnosti.
»Posebej smo opozarjali na pomen načela pravne države, pravne varnosti, sorazmernosti ukrepov ter spoštovanja človekovega dostojanstva, tudi na področju socialne varnosti,« so zapisali.
Kot so dodali, so v zvezi s posegi prejeli že več pobud in klicev z vseh koncev Slovenije. Obrnili so se na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter zaprosili za pojasnila glede izvajanja zakona.
Varuh ocenjuje, da se ni ravnalo skladno z zakonom
Po sedaj znanih podatkih, pridobljenih iz vseh prizadetih strani, so prišli do zaključka. »Varuh ocenjuje, da je (ob nekaterih sistemskih vprašanjih) pomembno vprašanje izvajanja zakona v praksi, saj informacije kažejo, da se ni ravnalo skladno z drugim odstavkom 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV),« so zapisali.
Ta zakon namreč izrecno določa, da mora FURS, ki izda sklep o izvršbi na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči, o tem obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo, ki nato presodi, ali okoliščine zahtevajo, da se denarna socialna pomoč upravičencu izplača v naravi, saj je ključno, da se preprečijo morebitne življenjsko ogrožajoče stiske posameznikov.
Po do sedaj javno znanih odzivih FURS Varuh razume, da ta ni razpolagala z informacijami o tem, kateri dolžniki so prejemniki denarne socialne pomoči, niti kateri center za socialno delo je v posameznem primeru krajevno pristojen. To odpira resno vprašanje, kako je bilo izvajanje zakona sploh načrtovano, saj navedbe kažejo, da zakonske določbe v praksi sploh ni bilo mogoče izvrševati.
»Zakaj je do takšne situacije prišlo, Varuhu za zdaj ni znano in bo tudi to predmet nadaljnje obravnave,« so jasni.
Nesprejemljivo se jim zdi, da se šele po uveljavitvi zakona razmišlja o tem, kako se bo v prihodnje zagotovilo ustrezno obveščanje in sodelovanje pristojnih organov. Ob tem so dodali: »Pri pripravi in sprejemanju zakonodaje bi moralo biti že vnaprej jasno, kako se bo zakon izvajal, kdo bo razpolagal s potrebnimi informacijami in kako bodo zagotovljene učinkovite varovalke za zaščito posameznikov in družin. Razmišljanje o teh vprašanjih šele po začetku uporabe zakona pomeni resen odmik od načel pravne države in pravne varnosti.«
»Posegi v pravico do socialne varnosti ne smejo biti avtomatični, temveč morajo temeljiti na individualni presoji konkretnega položaja posameznika in njegove družine, ob dejanskem sodelovanju centrov za socialno delo ter ob doslednem upoštevanju eksistenčnega minimuma,« je tudi jasen Varuh človekih pravic.
Izpostavili so, da mora namen socialne zakonodaje ostati zaščita najranljivejših, saj je prav to temelj socialne države. »Tiste, ki sistem zlorabljajo, je treba sankcionirati, vendar ne na način, ki hkrati prizadene ljudi v najtežjih socialnih položajih ali ogroža osnovne življenjske pogoje. Otroci so posebej varovana skupina in ukrepi, ki imajo za posledico, da nosijo posledice ravnanj odraslih, odpirajo resna vprašanja sorazmernosti, varstva človekovega dostojanstva in pravice do socialne varnosti. Kaznovanje ne sme imeti kolektivnih učinkov in ne sme prizadeti tistih, ki za kršitev niso odgovorni,« so zaključili.
