Državni zbor bo danes glasoval o noveli zakona o gostinstvu, ki uvaja omejitve kratkotrajnega oddajanja stanovanj v občinah s stanovanjsko krizo.

Predlog določa splošno omejitev na 60 dni oddajanja na leto, vendar občinam omogoča, da to mejo z analizo prilagodijo – na najmanj 30 in največ 270 dni.

Seznam prizadetih občin bo veljal dve leti in ga bo določila vlada na podlagi podatkov o dostopnosti stanovanj in obsegu oddajanja.

Časovne omejitve šele leta 2027

V vseh drugih občinah bo minimalna dovoljena omejitev 60 dni, če se bodo za to odločile same. Predlog ne razlikuje več med tipi stavb, kot je bilo predvideno sprva in ne zahteva več statusa sobodajalca za oddajanje v večstanovanjskih objektih. Časovne omejitve bodo začele veljati leta 2027, že leto prej pa bo potrebno soglasje solastnikov.

Nasprotovanja z obeh strani

Predlog je naletel na ostre odzive. Združenje sobodajalcev ostaja neomajno proti in se počuti nepravično označeno za del stanovanjskega problema. »Ne pristajamo na vlogo poskusnih zajčkov,« je dejala njihova predsednica Katja Rezman. Zakona ne podpira tudi opozicija.

Civilna družba: vlada je popustila

Medtem so organizacije civilne družbe razočarane nad omilitvijo predloga. Inštitut za politike prostora, Danes je nov dan in drugi menijo, da je vlada popustila pod pritiski interesnih skupin. Opozarjajo, da brez odločnejše regulacije stanovanjska kriza ostaja nerešena.

Roman Starovoit, nekdanji ruski minister za promet, je bil nekaj ur po uradni razrešitvi s položaja najden mrtev v avtomobilu v moskovskem predmestju. Njegovo truplo so odkrili v soboto, novica pa je prišla kmalu zatem, ko je Kremelj nenadoma objavil, da ga je predsednik Vladimir Putin odpustil. Razlog za odpustitev ni bil naveden.

Od guvernerja do ministra

Starovoit je bil na čelo prometnega ministrstva imenovan maja 2024, po Putinovi izvolitvi za nov predsedniški mandat. Pred tem je bil šest let guverner Kurske regije, ki je lani doživela vdor ukrajinskih sil. Po incidentu so tamkajšnje oblasti sprožile več preiskav zaradi domnevnih nepravilnosti pri obrambnih projektih, kar je privedlo do aretacij njegovega naslednika Alekseja Smirnova in drugih visokih uradnikov.

Menjava, ki naj bi bila načrtovana

Kremelj je zanikal, da bi bila Starovoitova razrešitev posledica izgube zaupanja. Namesto njega je Putin imenoval Andreja Nikitina, dosedanjega namestnika, ki bo funkcijo opravljal kot vršilec dolžnosti ministra. Analitiki menijo, da je bila menjava pričakovana, saj naj bi se politične posledice dogajanja v Kurski regiji postopno zgrnile tudi nad Starovoita.

Preiskava še poteka

Vzrok smrti še ni uradno potrjen, ruske oblasti pa podrobnosti za zdaj ne razkrivajo. Preiskava tragičnega dogodka se nadaljuje.

Poslanec Socialnih demokratov Luka Goršek se je ostro odzval na nedavne zapise Marjana Šarca. Kritike je naslovil naravnost, saj meni, da nekdanji predsednik vlade prelaga odgovornost za stanje v koaliciji na napačne naslovnike.

Strah pred ponovno Janševo vlado je prisoten

Goršek se je spomnil začetkov političnega angažmaja, ko je ob kolesarskih protestih verjel, da bo nova oblast prinesla višje standarde v politiki. »Ko smo dve leti kolesarili in se skupaj borili za zamenjavo Janševe vlade, sem kot mlad človek občutil upanje, da bo nova oblast delovala drugače,« je zapisal.

Ob tem opozarja, da ima Gibanje Svoboda z 41 poslanskimi mesti več kot dovolj politične moči, da uresniči svoje obljube brez iskanja krivcev v koaliciji. »Ravno zato je prelaganje krivde za nastal položaj na koalicijski partnerici, ki imata SKUPAJ 11 poslancev, res patetično in kaže na nesposobnost samorefleksije.«

Goršek Marjanu Šarcu očita tudi aroganco in neučinkovito vodenje: »Nemalokrat smo bili namesto razumevanja deležni predvsem arogance in neznosnega razkazovanja ega, ki je nadomestil preudarno vodenje.«

Kdo bo kriv, če bo Janša na oblasti?

Najostrejši del odziva pa je prihranil za konec: »Če bo Janez Janša ponovno na oblasti, ne bo zaradi nas, ampak zato, ker je predvsem Gibanje Svoboda…zapravila velikansko zaupanje ljudi.«

V svojem zapisu izrecno poudarja: »Nobene Janševe vlade nismo nikoli omogočili ali podprli Socialni demokrati. Ne 2004, ne 2011 in ne 2020. Nikoli.«

V zaključku izraža upanje, da bo levosredinska koalicija dobila nov mandat – vendar s spremenjenimi razmerji moči in večjo mero spoštovanja med partnerji.