Predelane maščobe niso nevarne? Novo odkritje še enkrat zamajalo tehtnico

Table with various pastries and coffe cups on light backround. Top view.
Foto: bit245 iz iStock

Praktično vse smernice zdrave prehrane svarijo pred visoko predelanimi maščobami. Te naj bi bile tudi razlog, zaradi katerih margarina, različni namazi in pecivo niso zdravi. Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji American Journal of Clinical Nutrition, pa ponuja precej pomirjajoče rezultate glede varnosti nekaterih predelanih maščob, ki se znajdejo v vsakdanji prehrani. Če jih ješ v običajnih količinah, morda s tem sploh ne škoduješ zdravju srca.

Pri raziskavi jedli mafine in namaze

Znanstveniki so preučevali vpliv interesterificiranih maščob z visoko vsebnostjo palmitinske kisline (iz palmovega olja) ali stearinske kisline (iz drugih rastlinskih maščob). Te maščobe se pogosto uporabljajo kot zamenjava za transmaščobe in živalske maščobe, ki dokazano povečujejo tveganje za bolezni srca. 47 zdravih odraslih je šest tednov sledilo prehrani, ki je vklučevala mafine in namaze iz maščob, ki so bile bogate s palmitinsko ali stearinsko kislino.

Te maščobe so obsegale 10 odstotkov celotnega energijskega vnosa. Raziskovalci so bili pozorni na različne indikatorje srčno-metabolnega zdravja, kot so holesterol, trigliceridi, občutljivost na inzulin, maščoba v jetrih, vnetja in delovanje krvnih žil.

many mini muffins on dessert buffet - muffin closeup
Foto: hanohiki iz iStock

Niso odkrili negativnih učinkov

Rezultati niso pokazali pomembnih razlik med obema vrstama maščob glede ravni holesterola ali trigliceridov. Tudi razmerje med skupnim in HDL-holesterolom, ki je ključni pokazatelj tveganja za bolezni srca, je bilo v obeh skupinah podobno. Poleg tega v nobeni skupini niso odkrili škodljivih učinkov, povezanih z vnetji, inzulinsko rezistenco, zdravjem žil ali kopičenjem maščobe v jetrih.

Human heart with blocked arteries. 3d illustration
Foto: Rasi Bhadramani iz iStock

Predelana hrana ni nujno slaba

Trenutno imajo vsa visoko predelana živila zelo slab sloves. A ta raziskava je dokaz, da ni vsak način predelave tudi škodljiv. Proces interesterifikacije omogoča proizvodnjo maščob v trdni obliki, in sicer brez škodljivih trans maščob. Obenem se proizvajalci s tem izognejo oziroma zmanjšajo vsebnost nasičenih maščob v namazih in drugih živilih. Glede na razširjenost tega postopka so rezultati zelo relevantni.

Margarino, pekovske dobrote in slaščice torej lahko uživaš kljub interesterificiranim maščobam. Dokler z njihovo količino ne pretiravaš, s tem najverjetneje ne povzročaš večje škode za zdravje srca. Kljub temu se je treba zavedati, da je raziskava trajala le šest tednov. Zaradi morebitnih dolgoročnih učinkov so zato nujne nadaljnje raziskave, ki bodo potrdile, da mafin ali namaz za zajtrk ni tako nevaren, kot smo mislili doslej.

How To Harden Vegetable Oils Through Hydrogenation | Organic Chemistry | Chemistry | FuseSchool

Razkrita velika prevara glede znanstvenih objav s področja matematike

Brilliant Young Mathematician Approaches Big Blackboard and Finishes writing Sophisticated Mathematical Formula/ Equation.
Foto: gorodenkoff iz iStock

V znanosti danes žal pogosto več šteje kvantiteta kot kvaliteta objav. Univerze in druge raziskovalne ustanove prejmejo finančna sredstva glede na umetne metrike, kot so število objav, referenc in faktor vpliva znanstvene revije (impact factor). To raziskovalce postavlja pod pritisk, obenem pa ustvarja priložnost za tiste, ki sistem želijo izkoristiti sebi v prid – četudi na račun znanosti. Tak primer je tudi velika prevara, ki so jo odkrili glede objav s področja matematike.

Kriv je sistem, ki služi zasebnim podjetjem

Mednarodna skupina raziskovalcev si je drznila preučiti razširjeno prakso »znanstvenih« člankov s področja matematike. S tem so pritegnili veliko pozornost ostalih pripadnikov matematične skupnosti. Svoja spoznanja so objavili v znanstveni reviji Notices of the American Mathematical Society (AMS). Kot pojasnjujejo, je kriv sistem, ki temelji na metrikah, ki so jih ustvarila zasebna podjetja in ne znanstvena skupnost. Te so globalno propagirane z namenom, da podjetja širijo in promovirajo lastne podatkovne baze.

Posledica: članki, katerih namen ni znanost

Rezultat je prava poplava znanstvenih objav, ki so ustvarjene izključno z namenom, da izboljšajo omenjene metrike. Torej njihov cilj ni napredek znanosti in širjenje novih odkritij. Veliko teh člankov vsebuje napake, nihče jih niti ne prebere, poleg tega pa za znanost nimajo nikakršne vrednosti. Obstajajo celo prevarantska podjetja, ki so usmerjena v pomoč raziskovalcem in raziskovalnim ustanovam, da umetno izboljšajo svoje kazalce in številke, s čimer lažje zagotovijo finančna sredstva. Jasno je namreč: boljše številke, višje uvrstitve na lestvicah (na primer na lestvicah univerz), več priložnosti za financiranje projektov, višje šolnine in več mednarodnih prijav – vse je povezano.

Man reading newspaper with the headline Science News
Foto: Zerbor iz iStock

Največ matematikov na univerzi, ki sploh ne ponuja študija matematike

Ko so preučevali sistem in z njim povezane prevare, so raziskovalci naleteli na nekaj zares bizarnih primerov. Med njimi je primer, ko je Clarivate Inc. (eden glavnih ponudnikov podatkov za citiranje) leta 2019 kot univerzo z najvišjim številom »vrhunskih« matematikov razglasil Tajvansko ustanovo, ki v svoji ponudbi sploh nima programa matematike.

Plačaj in dobil boš objavo

V tem sistemu odlično delujejo tako imenovane mega-znanstvene revije, ki danes proizvedejo več znanstvenih člankov kot vse zaupanja vredne matematične znanstvene revije skupaj. Njihov koncept delovanja je preprost: za objavo sprejmejo praktično katerikoli znanstveni članek, če jim avtorji za objavo plačajo. Za tem sistem se skrivajo anonimni prodajalci, ki prodajajo umetno pridobljene metrike, za plačilo pa ponujajo vse: od že napisanih člankov do »boostov« citatov.

Ne le neumno, temveč nevarno za družbo

Take vrste »znanost« ni le nadležna za znanstvenike in raziskovalce, ki se trudijo uspevati v sistemu prevar. Ogroža celotno znanost in družbo. Posledica nekakovostnih in nepreverjenih objav je, da ne vemo, kaj je res in kaj ni. Po besedah raziskovalcev, ki so razkrili sistem prevar, gre za ciljno dezinformacijo. Ta zbija zaupanje v znanost in matematikom oteži proces raziskovanja, ko se morajo odločiti, katere že znane rezultate lahko uporabijo kot izhodišče za nadaljnje raziskave. Raziskovalci so zato pripravili tudi priporočila, s katerimi bi izboljšali način, na katerega se objavlja matematične raziskave in rezultate.

Three Scientists Discussing Latest Bioengineering Discoveries and Sharing Research Data on Vaccine Efficacy. Diverse Male and Female Colleagues Working in a Modern Medical Research Center
Foto: gorodenkoff iz iStock

Jackie Chan in Chris Tucker spet skupaj! Glavni ‘krivec’ je Trump

Ful Gas se vrača
Ful Gas se vrača Foto: on imdb

Paramount je potrdil, da nastaja film Ful Gas 4 (Rush Hour 4). Po poročanju je bil projekt deležen podpore iz Ovalne pisarne, saj naj bi si predsednik Donald Trump osebno zaželel vrnitve franšize.

Vrnitev Bretta Ratnerja po #MeToo obdobju

Režiser Brett Ratner, ki je vodil prve tri filme, se vrača po premoru, ki ga je leta 2017 povzročila serija obtožb v okviru gibanja #MeToo. Štirica bo njegov prvi celovečerni projekt po filmu Herkules iz leta 2014. Ratner se je v zadnjih letih zbližal s predsedniško družino med snemanjem dokumentarca Melania, ki ga je Amazon kupil za 40 milijonov dolarjev.

Chan in Tucker znova skupaj

V četrtem delu se vračata ikoni serije Jackie Chan in Chris Tucker. Paramount bo film zgolj distribuiral v kinih in bo za to prejel pavšalni honorar. Ne bo pa financiral ali tržil filma. Warner Bros., ki je stal za originalno trilogijo, bo prejel t. i. first-dollar gross, kar mu zagotavlja delež blagajniških prihodkov še pred povračilom stroškov.

Tržna tveganja in dvomi industrije

Ustvarjalci so projekt ponujali več studiem, vendar številni niso želeli sodelovati zaradi Ratnerjeve vpletenosti. Kljub temu ima franšiza močno zgodovino. Prvi del iz leta 1998 je ustvaril 244 milijonov dolarjev, drugi in tretji pa 347 in 258 milijonov, čeprav so bile kritike mešane. Danes so uspešne komedije v kinodvoranah vse redkejše. Pojavljajo se tudi drugi pomisleki, saj je Chan star že 71 let, Tucker pa od leta 2007 ni vodil celovečernega filma

Jutranji smoothie, ki bo za vedno spremenil vaš začetek dneva (RECEPT)

Fresh chopped ginger root and ground ginger powder in wooden spoon on wooden rustic table. Healthy food spice concept. Zingiber officinale
Foto: mescioglu iz iStock

V hladnejših mesecih telo hitro občuti pomanjkanje energije. Topel napitek iz ingverja, kurkume in cimeta lahko prijetno prebudi organizem in ga pripravi na dan. Gre za preprosto mešanico, ki spodbuja prebavo, ogreje telo in mu ponudi naravno zaščito.

Topli napitek za podporo imunosti

Sestavine za 1 osebo

  • 1 manjši kos svežega ingverja
  • ½ žličke kurkume
  • ¼ žličke cimeta
  • Ščep črnega ali kajenskega popra
  • Sok 1 limone
  • 1 žlička medu
  • 1 dcl tople vode
  • Po želji žlica pomarančnega ali jabolčnega soka ali žlička kokosovega olja

Priprava

Ingver naribamo, po želji dodamo tudi svežo kurkumo. Vse skupaj prelijemo s toplo vodo, nato vmešamo limonin sok, med, cimet in poper. Napitek pustimo nekaj minut, da se okusi povežejo.

Zakaj pomaga?

Ingver poživi prebavo in ogreje telo, kurkuma je znana po svojem antioksidativnem delovanju, poper pa izboljša njeno absorpcijo. Cimet v telesu ustvarja občutek topline, limona doda vitamin C. Na koncu med poskrbi za blago sladkobo in hitro energijo.

Energijski smoothie za super zagon

Tisti, ki zjutraj potrebujejo bolj nasiten obrok, lahko iz enakih začimb pripravijo tudi hranilen smoothie.

Sestavine

  • 1 jabolko ali hruška
  • ½ banane
  • Šop špinače ali blitve
  • 1 čajna žlička ingverja
  • ½ čajne žličke kurkume
  • ¼ žličke cimeta
  • Sok ½ limone
  • 1 dcl mleka
  • Po želji chia ali lanena semena, grški jogurt ali malo medu

Priprava

Sestavine zmiksamo do gladke teksture. Po potrebi dodamo nekaj vode ali mleka.

Zakaj deluje?

Sadje prinese naravno sladkost in hitro energijo, zelenolistna zelenjava pa vitamine in vlaknine. Začimbe dajejo napitku toplino ter pomagajo telesu pri jutranjem prebujanju.

Elton John razkril, kako je živeti s takim zdravstvenim problemom

Los Angeles, USA - August 10, 2017: Elton John start on the pavement on walk of fame in Los Angeles, California.
Foto: AlexKane iz iStock

Elton John je razkril, da je zaradi hude okužbe, ki jo je prebolel lani poleti v Franciji, popolnoma oslepel na desno oko, na levo pa vidi zelo slabo. Kot pravi, je bilo obdobje po okužbi izjemno zahtevno, saj dolgo ni mogel brati ali opravljati vsakdanjih opravil. Kljub temu ohranja upanje, da bi mu znanost nekoč lahko pomagala povrniti vsaj del vida.

Elton John ostaja neomajan

Pevcu, ki je star 78 let, stanje ni vzelo optimizma. Poudarja, da je imel izjemno življenje in da poskuša ostati potrpežljiv. Verjame, da bo napredek medicine prinesel možnost izboljšanja, najpomembnejše pa se mu zdi, da človek ohrani voljo in ne izgubi upanja.

V tem času se opira predvsem na svojo družino. Partner David Furnish ter sinova Zachary in Elijah so njegova največja opora, čeprav Elton priznava, da ga omejitve včasih močno potrejo. Pogreša trenutke, ko je lahko spremljal sinova na športnih igriščih, saj mu zdaj okvara vida tega ne omogoča več. A poskuša sprejeti nove okoliščine in se osredotoča na to, kar mu je ostalo.

Ob strani mu stojijo tudi dolgoletni prijatelji iz glasbenega sveta. Med njimi izpostavlja Paula McCartneyja, ki ga redno pokliče prek videoklica, pa tudi Peta Townshenda in Micka Jaggerja. Njihova podpora mu veliko pomeni, saj čuti, da ni sam v tem zahtevnem obdobju.

Elton je o zdravju že večkrat spregovoril

Elton je o svojem zdravstvenem stanju prvič spregovoril jeseni 2024, ko je razkril, da je okrevanje zelo počasno. Čeprav ga delna slepota močno zaznamuje, pravi, da ga družina in drobni ostanki vida spominjajo, da se ne sme predati.

Elton John Reveals How Bad His Eye Blindness Is

Zakaj se toliko razhodov zgodi tik pred prazniki?

Marriage relationship misunderstanding problem
Foto: kieferpix iz iStock

Vsako leto se ponovi isti scenarij. Ko se bliža december, družbena omrežja preplavijo objave o razhodih, v skupinskih klepetih pa se pojavljajo nova ugibanja o tem, kdo je znova samski. Raziskave pogosto potrjujejo, da je konec novembra in začetek decembra med najpogostejšimi obdobji za razhode. Zakaj ravno takrat?

Praznični pritisk

Prazniki prinesejo številna pričakovanja. Če je odnos stabilen, je to prijetno. Če pa je že načet, dodatne obveznosti ustvarijo pritisk, ki razpoke samo še poudarijo. Obdobje, ki naj bi bilo čarobno, hitro postane povečevalno steklo za vse težave v zvezi.

Učinek družbenih omrežij

December je čas idealiziranih podob. Pari objavljajo fotografije pod lučkami, mnogi se zaročijo in vsi izgledajo srečni. Če je v odnosu prisotna negotovost, primerjanje z drugimi ustvari dodatni dvom. Ljudje ne ocenjujejo več le svojega partnerja, temveč tudi to, kako njihov odnos deluje navzven v primerjavi z drugimi.

Smiling young creative painters standing at art studio and painting together on easel. Affectionate happy artist couple crating unique artwork on canvas at creative atelier and bonding. Couple goals.
Foto: zamrznutitonovi iz iStock

Finančni in čustveni stres

Prazniki so tudi obdobje večjih stroškov. Darila, potovanja in druženja lahko hitro povečajo napetosti, zlasti če sta partnerja že prej imela različne poglede na denar. K temu se pridruži še utrujenost ob koncu leta ter pritisk družinskih in delovnih obveznosti, kar pogosto zniža toleranco in poveča število konfliktov.

Miselnost novega začetka

Konec leta spodbuja razmislek o tem, kaj želimo odnesti v novo leto. Mnogi se vprašajo, ali jih odnos osrečuje. Če je odgovor negativen, se odločijo za razhod še pred prihodom januarja, saj želijo vstopiti v novo obdobje brez občutka ujetosti.

Confused couple watching media content on laptop sitting in a terrace at home
Foto: AntonioGuillem iz iStock

Kaj to pomeni za odnose?

Praznični stres ne pomeni, da je zveza obsojena na propad. Pari, ki znajo odkrito komunicirati in si postavljati meje, lažje prebrodijo december. Tisti, ki težave potiskajo na stran, se pogosteje znajdejo v praznični statistiki. Ko razumemo razloge za decembrske razhode, jih lahko tudi preprečimo in praznike spremenimo v priložnost za povezanost.

»Ko imaš Furs za vratom, si gotov«: Ustvarjalci opozarjajo drug drugega

Judge gavel lying on euro banknotes
Foto: Richard Villalonundefined undefined iz iStock

Ustvarjalce vsebin na platformi OnlyFans je ob koncu leta presenetil obsežen nadzor Finančne uprave, ki je razkril množične kršitve davčne zakonodaje. Skupno so morali vrniti skoraj milijon evrov. Furs je ustvarjalce že lani opozoril, naj preverijo prijavo svojih prihodkov, vendar je imelo registrirano dejavnost manj kot 20 odstotkov uporabnikov. Globe za delo na črno pa lahko segajo vse do 26 tisoč evrov.

Prvi postopki in nizka odzivnost na poziv

Slovenski ustvarjalci so skupaj ustvarili več kot 10 milijonov evrov prihodkov, absolutni rekorder pa je zaslužil več kot milijon evrov. 9. decembra je Furs izdal javni poziv k ureditvi statusa z možnostjo samoprijave do konca leta. Uporabnica je opozorila:

Jaz upam, da je folk to resno vzel, ker ko imaš enkrat Furs za vratom, si v bistvu ‘gotov’.

Kljub opozorilom pa je bil odziv izjemno nizek. Stojan Glavač s Fursa je pojasnil: »Od 80 odstotkov, ki tega prej niso sproti naredili, so zgolj trije registrirali dejavnost za nazaj

Globe, odvzemi premoženja in opozorila

V začetku leta je Furs uvedel nadzore in razposlal prva obvestila o postopkih. Do oktobra so uvedli 22 nadzorov davka iz dejavnosti, 29 nadzorov dela na črno ter več kot 90 prekrškovnih postopkov. Po besedah Glavača je »pravnomočno končanih 30 postopkov«, pri čemer je bilo 30 kršiteljem izrečenih 90.000 evrov glob, obenem pa so izvršili »kazen protipravno odvzete premoženjske koristi v skupni višini 877.000 evrov«.

Del ustvarjalcev se je naknadno registriral, nadzori pa se nadaljujejo. Glavač dodaja opozorilo: »To, da jih finančna uprava še ni kontaktirala, še ne pomeni, da jih ne bomo, kajti absolutni zastaralni rok je deset let.«

Razširjen problem neurejenega dela

Anketa Mirovnega inštituta iz preteklega leta razkriva, da večinski del seksualnega dela v Sloveniji poteka neformalno, saj več kot 60 odstotkov vprašanih svoje dejavnosti nima registrirane.

SDS predlaga: Za upokojence hkrati možnost zaposlitve in prejemanje pokojnine

Old hands on the keyboard
Foto: NemanjaMiscevic iz iStock

SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog, ki bi upokojencem omogočil, da po upokojitvi sklenejo novo pogodbo o zaposlitvi, delajo s polnim delovnim časom in hkrati prejmejo celotno pokojnino. Trenutno lahko polno zaposleni upokojenci prejemajo le 40 odstotkov pokojnine prva tri leta, nato 20 odstotkov ali sorazmerni delež.

V Sloveniji je bilo leta 2024 zaposlenih približno 20.200 upokojencev, kar je skoraj devetkrat več kot leta 2015.

Razlogi za rast so jasni, pravi Tomaž Arh s portala Senior Dela: »Življenjska doba se daljša. Pokojninske reforme še ni bilo in mnogi se lahko upokojijo pri 60 letih … ljudje, ki so še polni energije in želijo še nekaj delati.«

Občasno delo in omejitve

Upokojenci lahko polno pokojnino prejemajo le pri začasnem in občasnem delu, ki je omejeno s številom ur. Arh pojasnjuje: »V tem trenutku je to 60 ur na mesec. Od 1. januarja naprej naj bi bilo to 80 ur na mesec.«

Predlog SDS želi to ureditev razširiti na polno zaposlitev. Pri tem bi upokojenec plačeval vse prispevke kot vsak drug delavec.

Kritike upokojenskih društev

Zveza društev upokojencev Slovenije opozarja, da bi takšna ureditev koristila predvsem tistim, ki imajo dobre povezave z delodajalci ali so samozaposleni, medtem ko večina te možnosti ne bi imela.

Arh dodaja, da razkorak ostaja: »Bistveno več upokojencev si želi še dodatno delati, kot je povpraševanje podjetij.«

Gladek in Mesec o predlogu

Poslanec SDS Rado Gladek trdi, da je predlog »edino pravičen«, saj bi moral imeti posameznik po 40 letih dela pravico do polne pokojnine, tudi če se odloči delati dalje.

Minister Luka Mesec pa opozarja, da predlog uvaja skrito prisilo: po njegovih besedah bi bil »vsak zaposleni po dopolnjenih 40 letih dela avtomatično prisilno upokojen«, kar je v nasprotju s ciljem reforme, ki spodbuja prostovoljno delo v poznejših letih.

Po njegovem mnenju trenutni sistem dobro deluje, zato predlog SDS po nepotrebnem ruši vzpostavljeno ravnovesje.

Dolgo izgubljena Rubensova slika prodana za milijone

Antwerp - Statue of painter P. P. Rubens and tower of cathedral by Willem Geefs (1805-1883)
Foto: sedmak iz iStock

Na dražbi v Franciji so za 2.3 milijona evrov prodali dolgo izgubljeno sliko baročnega mojstra Petra Paula Rubensa, ki prikazuje križanega Kristusa. Skupaj z dodatnimi stroški je končna cena narasla na skoraj 3 milijone evrov.

Odkrita po več kot 400 letih

Slika, naslikana leta 1613, je bila dolgo skrita v pariškem dvorcu. Dražitelj Jean-Pierre Osenat jo je odkril povsem po naključju, ko je pripravljal posest za prodajo. Umetnino je opisal kot delo iz obdobja, ko je bil Rubens na vrhuncu svojega ustvarjanja.

Redka upodobitev Kristusa

Strokovnjaki pravijo, da je slika nekaj posebnega: Rubens sicer pogosto upodablja križanje, zelo redko pa pokaže Kristusovo telo že mrtvo na križu. Na tej sliki je značilen tudi motiv krvi in vode, ki iztekata iz rane na njegovem boku, kar naj bi Rubens naslikal samo enkrat v življenju.

Zasebno naročilo mojstrovine

Slika je bila v 19. stoletju v lasti francoskega slikarja Williama-Adolpha Bouguereauja, nato pa je ostala v njegovi družini. Avtentičnost je potrdil nemški umetnostni zgodovinar Nils Büttner, ki je sliko preučil z naprednimi metodami, kot sta rentgensko slikanje in analiza pigmentov.

Čeprav je Rubens ustvaril veliko del za Cerkev, je bila ta slika najverjetneje naročena za zasebno zbirko. Meri nekaj več kot meter v višino in velja za pomemben primer zgodnjega baroka.

Teden Univerze v Ljubljani: praznik znanosti, znanja in dosežkov

University of Ljubljana in the historical center of Ljubljana, Slovenia.
Foto: RomanBabakin iz iStock

Med 8. in 12. decembrom bo Univerza v Ljubljani praznovala svojo 106. obletnico z že tradicionalnim Tednom Univerze, tednom slavnostnih dogodkov, ki bodo počastili delo študentov, raziskovalcev in profesorjev.

Začel se bo s predstavitvijo najodličnejših raziskovalnih dosežkov leta 2025, ki izpostavljajo znanstveno ustvarjalnost univerzitetne skupnosti. V torek bo sledila slavnostna seja Senata UL, na kateri bodo podelili častne nazive, med njimi tudi nazive častnega doktorja in senatorja ter zlate plakete posameznikom in skupinam, ki so s svojim delom zaznamovali razvoj univerze.

Podelitev nazivov, listin in priznanj

Sredin dogodek bo posvečen najboljšim študentkam in študentom, ki bodo prejeli svečane listine in priznanja za dosežke na področju obštudijskih dejavnosti. V četrtek bodo priznanja prejeli tudi strokovni sodelavci, univerza pa bo podelila nazive zaslužnim profesoricam in profesorjem.

Vrhunec Tedna Univerze bo podelitev Prešernovih nagrad študentom in koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič pred Rektoratom UL, s katerim se bo teden praznovanj tudi sklenil.

Ob tem UL vabi na številne spremljevalne dogodke, ki jih pripravljajo članice univerze – v duhu povezovanja, znanja in tradicije najstarejše slovenske univerze.