Harry Potter in prijatelji so hodili na Bradavičarko, ki je imela štiri domove. Ker so slovenski prevodi naravnost »čudoviti«, sem se odločil, da jih ne bom uporabil. Reši kviz in ugotovi, v katerega od domov spadaš. Slytherin, Griffindor, Ravenclaw ali Hufflepuff. Kviz lahko najdeš malo nižje pod opisi, da upravičimo vse domove.
Ravenclaw – po slovensko Drznvraan, v katerem sta živeli Luna Lovegood in Cho Chang. Če te to ne prepriča, je bil v tem domu tudi prelepi učitelj Gilderoy Lockhart. Ustanoviteljica doma je bila Rowena Ravenclaw.
Hufflepuff – po slovensko Pihpuf, v katerem je živel Cedric Digory. Pred davnimi leti sta v njem živela tudi profesorica Sprout in Newt Scamander. Ustanoviteljica doma je bila Helga Hufflepuff.
Slytherin – po slovensko Spolzgad, v katerem so živeli Dreco Malfoy, Severus Snape, Tom Riddle, Goyle, Crabb in še mnogi drugi čarovniki. Ustanovitelj doma je bil Salazar Slytherin.
Griffindor – po slovensko Gryfondom, v katerem so živeli Harry Potter, Hermione Granger in Ron Weasley. Poleg njih še Sirius Black, Remus Lupin in Albus Dumbledore. Ustanovitelj doma je bil Godric Gryffindor.
Zdaj pa h kvizu, da vidiš, v kateri dom spadaš. In zapomni si nekaj. V katerem koli domu boš pristal, to ne zapečati tvoje usode.
Te spomladi čaka matura? Brez skrbi! Zate imamo pripravljenih nekaj nasvetov, s pomočjo katerih bo tvoja priprava na maturo veliko lažja in uspešnejša.
Označi si pomembne datume in si naredi načrt
Maturitetni esej se letos piše prvega junija, konec maja in v začetku junija pa so na sporedu testi in ustna preverjanja znanja pri vseh predmetih. Izpiši si vse pomembne datume ter se pozanimaj, kaj vse moraš do takrat znati. Pri tem ti je lahko v veliko pomoč maturitetni katalog. Ko boš imel označene vse datume, si naredi načrt učenja. Določi si roke, do katerih moraš predelati določeno snov, slednjo pa si razdeli na posamezne smiselne enote.
Poišči si inštrukcije
Inštrukcije pridejo v poštev takrat, ko neke snovi nisi dobro osvojil in potrebuješ dodatno oziroma poglobljeno razlago. Vsekakor te lahko inštrukcije rešijo iz marsikatere zagate, zato si jih poišči, če imaš občutek, da jih potrebuješ. A zavedaj se, da ti ne bodo pomagale, če se boš začel učiti dva tedna pred maturo, prav tako pa lahko predstavljajo kar precejšen finančni zalogaj.
Poskrbi za sprostitev
Med intenzivnim pripravljanjem na maturo moraš poskrbeti tudi za sprostitev. Če se učiš sproti in se držiš svojega učnega načrta, potem ti ni treba skrbeti, če si vzameš kakšen dan na off. Druži se s prijatelji, s katerimi se lahko tudi sicer dogovoriš, da se učite skupaj. Pojdi na sprehod v naravo, oglej si svoj najljubši film ali serijo, privošči si nočno kopanje ali pa pojdi na zabavo. Sam pa najboljše veš, kaj je tisto, kar te najbolj sprosti. Toda tega ne sme biti preveč. Pomembno je, da najdeš ravnotežje med sprostitvijo in učenjem.
Poskrbi za motivacijo
Izjemno pomembno je, da imaš v času mature zastavljene cilje in se tako motiviraš za učenje. Te si lahko napišeš na list papirja in ga nato obesiš na vidno mesto. Tako te bo ta list vsak dan opominjal, za kaj se trudiš in si prizadevaš, prav tako pa ti bo pomagal takrat, ko boš naletel na morebitne učne težave. Odlična motivacija za učenje so lahko omejitev vpisa na fakulteti, morebitna štipendija in misel na brezskrbno poletje.
Takole je mlado generacijo v 5. stoletju pred našim štetjem opisal Sokrat: »Današnja mladina ljubi razkošje. Vedejo se brez vsakršnega bontona in ne spoštujejo starejših. Namesto telovadbe raje posedajo in klepetajo. Nimajo spoštovanja do svojih staršev in so tirani, ne pa služabniki gospodinjstev, v katerih živijo.« Deluje, kot da so starejši že od nekdaj mlajše generacije dojemali kot domišljave in nespoštljive. Morda pa je tudi danes enako z milenijci, generacijo Z in vsemi, ki še pridejo.
Značilnosti generacije Y (milenijci) in Z
Milenijci (ali generacija Y) naj bi bili vsi, rojeni med letom 1981 in 1996 (nekateri viri navajajo tudi letnico 2000). O tej generaciji obstaja precej študij in raziskav, ki pa največkrat sklepajo podobne ugotovitve. Pozneje rojeni pa so naslovljeni kot generacija Z. Ker naj bi za ti dve generaciji obstajale neke točno določene značilnosti, se predvsem starejše generacije sprašujejo o tem, kako bo izgledal svet takrat, ko ga bodo vodili predstavniki teh dveh generacij. Treba je poudariti, da se značilnosti in časovna opredelitev generacij po svetu razlikujejo. Večina sklepanj in ugotovitev je tako postavljena v ZDA, kar pa ni nujno enako značilnostim v Sloveniji.
MILENIJCI
VS.
GENERACIJA Z
1981-1996
rojeni
1997 – danes
teroristični napad v ZDA 11. septembra 2001
zaznamovani z dogodkom
aretacija Justina Biebra
disket
ne poznajo
telefonov na preklop
378.000
velikost generacije v SLO
443.000
14,8 ure/ teden
čas gledanja TV-ja
13,2 ure/ teden
12 sekund
obseg pozornosti
8 sekund
preveč izbire
vir stresa
ločitev od osebnega telefona
ja (80 %)
optimistični glede prihodnosti
ja (88 %)
ja (47 %)
pomembnost ravnovesja med delom in prostim časom
ja (38 %)
da so vzvišeni in da potrebujejo nenehne povratne informacije in oporo
ne marajo slišati
da so swajpali po ekranih, še preden so začeli govoriti
izkušnje pred imetjem
vrednote
individualnost, start-up mentaliteta
A tebe tud' noben ne razume?
Nekateri za generacijo milenijcev pravijo, da je najbolj prezirana generacija. V primerjavi s svojimi starši ima res več dobrin, možnosti izbire in je imela že v času odraščanja možnost uporabe sodobnih tehnologij, vendar je njena prihodnost precej nejasna. Zaradi slabih možnosti zaposlitve pripadniki te generacije ostajajo dlje časa doma, so finančno nesamostojni in čas njihovega odraščanja se je podaljšal. Tako pogosto ostanejo nerazumljeni in tudi sami ne razumejo sveta.
Po praznikih nam skoraj vedno ostanejo živila. Kam z njimi? Razmišljaj trajnostno in jih ne meči stran. Raje jih recikliraj v nov in še bolj okusen obrok.
Potične kroglice
Posušeni ostanki potice niso več okusni. Nareži jih na čim manjše kocke, prelij z nekaj žlicami stopljenega masla in malo sladke smetane. Maso zgneti in oblikuj v one-bite-size kroglice. Masi po potrebi dodajaj smetano za sočnost in drobtine za trdnost. Kroglice povaljaj v mletih orehih ali prelij s čokolado.
Hrenova omaka kot priloga mesu
Na žaru popeci najljubši kos mesa. Hren se najbolj prileže h govedini, lahko pa izbereš tudi dober kos svinjine ali piščje prsi. Poleg mesa postrezi omako iz hrena.
Staro žemljo nareži na kocke in jo v jušni osnovi (3 dl) kuhaj deset minut. Odstavi in dodaj 2 žlici kisle smetane ter ravno toliko naribanega hrena. Omako spasiraj s paličnim mešalnikom in začini s soljo in jabolčnim kisom.
Nadevana jajčka
Pirhi so najbolj vsestranska sestavina. Lahko jih porabiš za slavno francosko solato, iz njih pripraviš jajčni namaz ali jih napolniš z nadevom.
Za dve nadevani jajčki zmešaj zmehčano maslo (50 g) in pretlačene rumenjake dveh pirhov. Dodaj dve žlici nasekljanega sira, nasekljane kumarice in gorčico. Za konec začini s soljo in poprom. Maso nadevaj v razpolovljene beljake in ohladi.
Omleta s šunko
Za eno omleto razžvrkljaj dve jajci s ščepcem soli. Dodaj tri žlice mleka in dobro premešaj. V ponvi segrej olje in vlij maso. Povrh potresi kocke šunke in sira. Na majhnem ognju in pokrito s pokrovko peci, da omleta zakrkne. Prepognjeno zvrni na krožnik.
Zemeljska pola, odkar vemo, obstajata kot ledeni puščavi. Življenje tam sicer obstaja, vendar se ljudje in večina drugih živali oklepajo varnosti gostoljubnejših podnebnih krajev bližje ekvatorju.
Nista pa vedno bila objeta v led. Vemo, da so bili v starodavni preteklosti našega planeta pogoji precej drugačni. V srednjem obdobju krede, pred približno 90 milijoni let, je gosta koncentracija atmosferskega CO2 ustvarila precej bolj vroče globalne temperature. To je prineslo taljenje polarnih ledenih površin in višjo morsko gladino, za 170 metrov današnje.
Kako bi izgledal Južni pol v takšnem svetu? Zahvaljujoč osupljivemu znanstvenemu odkritju imamo svoj odgovor.
Leta 2017 so med odpravo v Amundsenovem morju raziskovalci izvrtali globoko v tla pod morsko dno Zahodne Antarktike, blizu lokacije ledenikov Pine Island in Thwaites in le približno 900 kilometrov stran od južnega pola.
Poenostavljen zemljevid regije Južnega pola v času odlaganja ~ 90 milijonov let nazaj (J. P. Klages, Alfred-Wegener-Institut)
Kar so odkrili, zlasti na globinah približno 30 metrov, je bilo izrazito v nasprotju s sestavo usedlin bližje površju. Plast je bila prvotno oblikovana na kopnem in ne v oceanu.
Bili so na neodkritem ozemlju v več pomenih. Nihče še nikoli ni vzel vzorca obdobja krede iz zemlje s tako južne točke na svetu. Raziskovalci niso bili pripravljeni na to, kar je natančnejši pregled z rentgensko računalniško tomografijo (CT) razkril.
Rezultati so pokazali zapleteno mrežo fosiliziranih rastlinskih korenin. Mikroskopske analize so našle tudi dokaze o cvetnem prahu in sporih, kar kaže na ohranjene ostanke starodavnega deževnega gozda, ki je obstajal na Antarktiki pred približno 90 milijoni let. Preden se je pokrajina spremenila v neplodno ledeno deželo.
Številni rastlinski ostanki kažejo, da je bila obala Zahodne Antarktike takrat gost, zmeren, močvirnat gozd, podoben gozdovom, ki jih danes najdemo na Novi Zelandiji.
Posledice te najdbe brez primere, nam ne povejo le, da je polarno rastlinsko življenje obstajalo že od nekdaj. Namigujejo tudi na to, kako je bilo to mogoče.
Analiza starodavne prsti. (T. Ronge/Alfred Wegener Institute)
Po ocenah ekipe bi bilo zaradi premikanja kontinentalnih plošč vrtalno mesto nekaj sto kilometrov bližje Južnemu polu v času, ko so kraljevali še dinozavri. Južni pol je bil takrat, tako kot zdaj, med antarktično zimo štiri mesece podvržen neomajni temi.
Kako je ta starodavni pragozd uspeval tako dolgo prikrajšan za sonce?
Da bi to ugotovili, so raziskovalci s pomočjo modeliranja rekonstruirali, kakšno bi lahko bilo starodavno podnebje tega davno pozabljenega gozdnega območja na podlagi bioloških in geokemijskih podatkov, ki jih vsebujejo vzorci zemlje. Glede na simulacije so bile ravni CO2 v ozračju srednje krede bistveno višje, kot so sprva menili znanstveniki.
An ancient Antarctic rainforest
V tem zelo segretem okolju (z letno povprečno temperaturo zraka okoli 12 stopinj Celzija), bi gosta vegetacija zajemala celotno celino Antarktike. Ledene ploskve, ki jih poznamo danes – skupaj s pripadajočim hlajenjem – ne bi obstajale.
Še veliko je za prebrskati po pridobljenih podatkih za boljšo sliko, raziskovalcem pa vseeno omogočajo veliko boljše razumevanje globokih vezi med koncentracijo CO2 in polarnim podnebjem v prazgodovini, ko so dinozavri še tavali po Zemlji.
To je lekcija zgodovine, ki bi lahko imela resen pomen za prihodnost planeta, glede na to, kako trenutno naraščajo sodobne ravni CO2. Nevarna krivulja, ki zahteva izravnavanje.
Razen če še enkrat želimo gozdove na najhladnejših mestih Zemlje in pustimo oceanom, da narišejo nove zemljevide.
Kafetarji, 1. oktober je vaš dan, praznujemo namreč dan kave. Ta čarobna pijača je k nam prišla z juga, vendar njen izvor ni točno znan, nekaj legend nakazuje na Etiopijo ali Jemen. Evropa je kavo spoznala prek beneških trgovcev v 17. stoletju, prve kavarne naj bi se odprle na polovici tega stoletja.
Kavarne so spremenile družbo
Pomen kave in kavarn se je hitro razvil. Pitje kave je postalo ritual, kavarne pa prostor, kjer so se ljudje dobivali. Povezujemo jih predvsem z razsvetljenstvom v 17. in 18. stoletju in začetki javne sfere družbe stoletje kasneje. Kavarne so postale javni prostor, kjer so se odvijale pomembne debate z umetniškega, družbenega, političnega ali naravoslovnega področja.
Ker niso imeli vsi dostopa do časopisov, so mnogi v kavarne prihajali tudi po aktualne novice. Veliko so izvedeli od intelektualcev, še več pa od posebnih raznašalcev, ki so po kavarnah širili govorjene novice. V Angliji so lahko ljudje v kavarni kupili kavo za samo en peni in tako so imeli dostop do pogovorov in vseh novic ljudje iz vseh slojev, ki se drugače med seboj niso mešali.
Les Deux Magots, pariška kavarna umetnikov na prelomu 19. in 20. stoletja
V Franciji je bil še posebno izrazit intelektualen in političen pomen kavarn. V 19. stoletju so se v kavarnah dobivali intelektualci in umetniki, kot so Jean-Paul Sartre, Simone de Beauvoir, Albert Camus, Ernest Hemingway, Pablo Picasso, James Joyce. V teh prostorih so se razvile velike ideje, v zaprtih pogovorih se je odprla družba. Možnost javnega izražanja mnenj je bila ključna pri reorganizaciji družbe, v kateri ima vsak pravico do osebnega mnenja.
Kava je ostala, navade so se spremenile
Gremo na en kafe? – Dej, te povabim na kafe. – O, obiski, bomo skuhali kafe.
Tudi v slovenskem prostoru so se skozi čas in prek Moja mati čuha kafe kavni rituali stopnjevali do današnje stopnje kavarniške kulture. Ob kavi se družimo, sestankujemo, obujamo spomine, zabijamo čas, hodimo na zmenke in se seznanjamo z življenji prijateljev, ki jih dolgo nismo videli.
Če so se včasih vsi dobivali ob kozarcu vina ali piva, se danes vedno več ljudi zbira ob kavi. Z globalnimi podjetji, kot je Starbucks, se je kava celo skomercializirala in podkrepila popularnost kafetkanja. Kava ni več le poživilo ali del jutranjega rituala, temveč način zbiranja, material za Instagram in umetnost oblikovanja pene. Kava je del družbe.
Ker je tako popularna, jo dobiš praktično povsod. A kam na najboljšo kavo? Za lažjo odločitev preveri seznam najbolj popularnih in unikatnih kavarn oziroma lokalov po Sloveniji.
Tudi če si še tako velik arahnofob, ob Pavjih pajkih ne moreš ostati ravnodušen. Njihova spletna priljubljenost je v zadnjem desetletju spodbudila množico odkritij novih vrst in zdaj imamo na razpolago še nekaj novih lepotcev.
Pavji pajki (rod Maratus) slovijo po nezaslišano barvitih zadnjicah samcev in njihovih očarljivih dvornih plesih. Te nove odkrite vrste tudi niso izjema, kot lahko vidiš spodaj. So izključno posebnost Avstralije in čeprav so strupeni, so ti pajki za človeka popolnoma neškodljivi – lovijo manjše muhe in druge majhne žuželke, tako da se prikradejo do njih in napadejo.
Te nove vrste prinašajo skupno število teh okrašenih pošastkov na 85.
Pavji pajki spadajo v družino pajkov skakačev. Njihova simpatičnost z velikimi očmi ni edina lastnost te skupine. Nekatere vrste dojijo svoje dojenčke na pajkovem mleku, za druge pa so ugotovili, da opazujejo luno. Spet tretji pa se brez strahu spravijo na veliko večji plen od sebe.
Če si med navdušenci kolesarjenja kot oblike premagovanja vsakdanjih nujnih poti, potem ti je bila letošnja zima pisana na kožo. Obilo sonca, nič snega in suha cesta – »yessssaa!« Kljub neverjetnim vremenskim razmeram so bile ceste marsikje soljene, zato je dobro, da kolo vsaj očistiš in preprečiš rjavenje. Ne glede na to, ali si svoje kolo pridno poganjal tudi čez zimo ali si ga pustil na zimskem spancu v kleti, je sedaj čas, da mu nameniš malce pozornosti. Če za to ne bi rad odštel preveč denarja, se sam loti spodnjih opravil. Najprej ga speri ali dobro obriši z mokro krpo nato pa preveri:
Tlak v pnevmatikah, ki ga po potrebi povečaš glede na priporočila proizvajalca (mestna kolesa nekje med 2 in 4 bari) in nato preveri še morebitne razpoke ter poškodbe na gumah.
Delovanje zavor.
Smer, višino in trdnost sedeža. Pravilna višina sedeža je takšna, da se ob sedenju na kolesu s prsti še vedno dotikaš tal.
Zračnost krmila, torej ali lahko neovirano zavijaš v obe smeri.
Če imaš gorsko ali treking kolo, preveri še delovanje amortizerjev. Ti ob obremenitvi ne smejo biti premehki.
Vse vijake, če so ustrezno zatrjeni. To lahko preveriš tudi tako, da kolo malce dvigneš od tal in nato spustiš. Če je kakšen del slabo pritrjen, bo najverjetneje slišati čuden zvok.
Verigi na kolesu nameni malo maščobne ljubezni. Najprej jo očisti s sprejem za razmaščevanje verige, nato pa jo dobro obriši s krpo in speri z vodo, da odstraniš prašne delce in drugo umazanijo. Ko se veriga posuši, jo namaži oziroma poprši z oljem za verige. Voilà! ?
Ko vidimo dvopičje in oklepaj, točno vemo, kaj to pomeni. Nasmejan obraz je postal vseprisoten na spletu. Psihologi so celo preučili načine uporabe v elektronski pošti. Zdaj raziskovalci pravijo, da ne samo, da vemo, kaj pomeni znak :-), ampak ga na enak način naši možgani tudi dojamejo.
Raziskovalci z avstralske univerze Flinders so pokazali dvajset nasmejanih obrazov. Med temi obrazi so bili obrazi ljudi in smajliji. Med gledanjem je v predelu možganov, ki se primarno aktivira, sestavni del, imenovan N170, zaznal dejanski obraz. Signal, ki je v tem delu možganov največji, ko vidimo dejanske obraze, je bil visok tudi pri smajlijih. Raziskovalci pišejo, da to pomeni, da se emoji obnesejo podobno kot obrazi zaradi že znane konfiguracije.
Zanimivo je, da samo znak (-: pri udeležencih ni sprožili zaznave smajlija. Za ABC je vodilni raziskovalec Owen Church povedal, da če se to zaporedje obrne, potem možganska območja, ki so vključena v zaznavanje obraza, ne morejo obdelati slike kot obraz.
Owen meni, da je to zanimivo, ker kaže, da lahko integriramo svoj odziv. Seveda smo programirani za prepoznavanje človeških obrazov, vendar bi šele s specifičnim učenjem lahko ugotovili, da naj bi bila dvopičje in oklepaj obraz. Pravi, da je to popolnoma kulturno ustvarjen nevronski odziv, kar je resnično neverjetno. Ni prirojenega nevronskega odziva na smajlije, s katerimi se rodijo dojenčki. Pred letom 1982 ne bi bilo razloga, da bi znak 🙂 aktiviral občutljiva območja. Zdaj pa smo se naučili, da to predstavlja obraz.
Seks igračke že dolgo niso več tak tabu, kakor so bile pred leti. Sedaj se dildo podari za darilo na vsaki dekliščini, fantom se kot norčavo darilo kupi umetna vagina in pari za valentinovo hodijo v erotične trgovine. Raziskave iz Danske pa kažejo, da so spletni nakupi takšnih igračk v porastu med karanteno.
Zgodovina
Seks igračke, spolni pripomočki ali kakorkoli jih želiš imenovati, obstajajo že od izvora človeštva. Najstarejši najden dildo naj bi bil star več kot 30.000 let. Nato so se dildoti pojavljali skozi vsa časovna obdobja in kulture. V 18. stoletju so se pojavljali že prvi vibratorji. Za uporabo teh si potreboval najmanj dve osebi, ki sta stvar poganjali.
Kasneje so vibratorje uporabljali za zdravljenje histerije pri ženskah, pred tem so morali zdravniki uporabiti lastne roke. Seks igračke so se pojavile zgodaj tudi pri pornografiji, prvi film za odrasle z dildom se je predvajal že leta 1920.
V času karantene in pred njo
V teh časih, ko je veliko samskih ljudi osamljenih, mnogi pari pa imajo čas raziskovati svoje spolne osebnosti, je spletna prodaja seks igračk in ostalih erotičnih pripomočkov v porastu. Že prej je bil omenjen primer iz Danske, podobne ugotovitve prihajajo tudi iz ZDA. Tudi v času ekonomske krize se prodaja spolnih igračk ni umirila.
Pravzaprav je karantena pripomogla porastu tele–dildonike. To je tehnologija spolnega odnosa na daljavo med dvema osebama. Nekatere takšne naprave lahko na primer oddaljeni partner upravlja kar preko Bluetootha.
Stvar je prišla že tako daleč, da si lahko bogate osebe privoščijo vibrator, narejen iz belega zlata in vgraviranimi diamanti. Stal naj bi okoli 50.000 evrov. Kupijo se lahko dildoti in vibratorji tisočerih oblik in celo okusov.
Najbolj pogosto se kupci odločajo za nakup zapeljivega spodnjega perila, lubrikantov, pornografije, lisic, erekcijskih obročkov, dildov in vibratorjev, analnih nastavkov, analnih kroglic ter seksi igric. Po premieri 50 odtenkov sive pa se je pojavila porast pri nakupu BDSM opreme. Razni biči, vrvi za vezanje in seks gugalnice so postale kar pogosti artikel, ki konča v spletni košarici.
Dobre lastnosti seks igračk
Če so bile seks igračke prej videne kot perverznost, so danes že nekaj povsem običajnega. Psihologija je odkrila marsikatero pozitivno lastnost uporabe igračk. Ljudje, ki uporabljajo seks igračke, naj bi imeli na splošno večjo spolno zadovoljitev in boljše orgazme.
Poleg tega izboljšajo spolno samopodobo posameznika. Pomagajo tudi izboljšati intimnost v razmerju in spolnim partnerjem omogočajo izkusiti različne spolne fantazije. Marsikomu pomagajo tudi pri spolnih težavah. Zato lahko rečemo, da seks igračkene ogrožajo »naravnega« seksa, ampak ga celo spodbujajo.
