Po poročanju ameriških medijev naj bi se aprila letos v Beli hiši zgodil fizični spopad med nekdanjim vodjo urada za vlado učinkovitost (Doge) Elonom Muskom in finančnim ministrom ZDA Scottom Bessentom.

Musk je prevarant, njegova kriptovaluta pa izguba časa

Incident naj bi se zgodil po burnem prepiru v Ovalni pisarni pred predsednikom Donaldom Trumpom, ki je bil povezan z imenovanji na položaje. Po mnenju Bessenta naj bi bila kriptovaluta Dogecoin (Doge) izguba časa, Musk pa navaden prevarant.

Musk naj bi se odzval fizično, vendar naj bi ga minister odrinil. Prisotni so ju ločili, Musk pa naj bi bil iz Bele hiše pospremljen v spremstvu varnostnikov. Govori se, da se je Trump postavil na stran Bessenta.

Po incidentu je Musk na slovesnost 30. maja prišel z modrico pod očesom, za katero pravi, da je le posledica sinovega udarca.

Analitiki menijo, da bodo iz Bele hiše še naprej prihajale informacije o Muskovih zapletih, zlasti zaradi njegovega spora s Trumpom glede proračunskega zakona, ki ga je označil kot tveganje za recesijo.

Kalifornijski guverner Gavin Newsom je ostro obsodil odločitev predsednika Trumpa, da v Los Angeles pošlje kar dva tisoč pripadnikov nacionalne garde za zatiranje protestov proti priseljenski politiki.

Trumpovo dejanje je dejanje diktatorja, meni Newsom

Newsom je to označil za dejanja diktatorja, ne predsednika, saj da gre za nezakonito in nemoralno ukrepanje, ki grozi ugledu demokracije, in je celo napovedal, da bo zvezno vlado tožil zaradi zlorabe izvršilne oblasti.

Protesti, ki so se začeli kot odziv na množične racije in prisilne deportacije v Los Angelesu, so po posredovanju garde eskalirali, mestna oblastniška struktura pa vztrajno opozarja, da tak poseg v civilne svoboščine ni sprejemljiv.

Newsom je posebno izzval vprašanje zakonitosti poslanih sil: trdi, da predsednik nima pravice izsiljevati držav, na način, da preplavijo ulice z vojaškimi enotami, če lokalne oblasti temu nasprotujejo.

V svojem sporočilu je izpostavil, da je ameriška demokracija občutljivo ravnovesje, in da uporaba vojske za notranje politične cilje meji na avtokracijo – zato je sporočil, da bo uporabil vsa prava sredstev, da zaščiti ustavo in družbene norme.

Izraelska mornarica je v mednarodnih vodah preusmerila in prestregla ladjo Madleen, ki jo je organizirala Freedom Flotilla Coalition.

Na krovu je bilo 12 aktivistov, vključno s švedsko klimatologinjo Greto Thunberg in francosko‑palestinsko evropsko poslanko Rimo Hassan.

Ladja, ki je 1. junija izplula iz Catanie, je bila namenjena razbijanju izraelske pomorske blokade Gaze in dostavi humanitarne pomoči – formule za dojenčke, hrana in medicinski material.

Izraelski specialci so se vkrcali na ladjo, jo preusmerili v pristanišče Ashdod in pridržali vse aktiviste. Po navedbah izraelske vojske pri tem ni prišlo do poškodb. Spornega tovora naj bi bilo malo, a izraelske oblasti obljubljajo, da bo pomoč v Gazo dostavljena po uradnih kanalih.

Ukrep so utemeljili z varnostnimi razlogi – spomnili so na napad Hamasa oktobra 2023, ko so borci v Gazo vdrli tudi po morju.

Organizacija in aktivisti so prestrezanje označili kot nezakonito ter zahtevali takojšnjo izpustitev. Ob tem so poudarili, da je bila njihova miroljubna misija dostave hrane in zdravil nasilno prekinjena, dejanje pa označili kot ugrabitev in resno ogrožanje humanitarnega poslanstva.

Zahtevali so tudi mednarodno ukrepanje in politični pritisk na Izrael za odpravo pomorske blokade Gaze. V podporo so se oglasile tudi nekatere nevladne organizacije in evropski poslanci, ki pozivajo k širši diplomatski rešitvi.

Ko je slovensko ministrstvo za infrastrukturo februarja letos odobrilo redne lete izraelskemu letalskemu prevozniku Israir med Ljubljano in Tel Avivom, se je odločitev hitro znašla v središču burnih razprav in negativnih kritik. Poglejmo, kaj se pravzaprav dogaja.

Kaj pravijo sile oblasti?

Ministrica Alenka Bratušek je pojasnila, da je bilo dovoljenje podeljeno skladno z obstoječo zakonodajo, in da ministrstva nimajo pristojnosti za poseg – razen če se pojavijo novi, odklonilni podatki. Vendar je več kot 20 nevladnih organizacij, združenih pod Gibanjem za pravice Palestincev, zahtevalo odpoklic dovoljenja – in sicer s stališčem, da “dokler izraelska država izvaja genocid, ne moremo dopuščati normalnih bilateralnih odnosov”. Tudi premier Robert Golob je zahteval pojasnilo in možnost revizije odločitve.

Kritike in politična napetost

Najglasnejši kritiki opozarjajo, da je ukrep v nasprotju s slovenskimi in evropskimi stališči do Izraela, še posebej v luči preiskave zaradi obtožb genocida pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Dodali so, da Israir deluje tudi v spornih naseljih na Zahodnem bregu in je na seznamu kršiteljev mednarodnega prava. Ministrstvo pa je enostavno pojasnilo, da ima letalsko podjetje urejene varnostne standarde, in da ima podobne pogodbe več držav članic EU.

Kaj to pomeni v širšem kontekstu?

Z izdajo dovoljenja za lete v Izrael se je Slovenija nehote znašla v središču širšega geopolitičnega zapleta – in to prav v trenutku, ko na svetovnem odru poziva k sankcijam proti Izraelu. Opozoriti gre tudi na nedavne poteze medija RTV Slovenija, ki je na kulturnem področju zavzela jasno distanco – med drugim z razmislekom o umiku Izraela z Eurosonga. Vse to razkriva razkorak med uradnimi državnimi odločitvami in prevladujočim javnim občutkom, ki se zrcali tudi v kulturni sferi.

Kaj lahko sledi?

Ministrstvo je potrdilo, da spremlja pravno podlago in bo ukrepalo samo, “če se pojavijo novi podatki”. Premier je v odzivu napovedal preučitev zakonodajnih možnostih, vendar zaenkrat so vsi postopki povsem uradno v skladu z zakonodajo EU in slovenskimi pravili.

Podoba diplomatsko-potovalnega dovoljenja se je spremenila v politično karto, kjer se prepletajo vprašanja pravne doslednosti, moralnega stališča in mednarodne odgovornosti. V Sloveniji znova vidimo, kako lahko na videz premišljena strateška odločitev (četudi uradno utemeljena) hitro odpre vprašanja o tem, kakšno podobo naša država ustvarja v svetu in kakšna sporočila s tem nehote pošilja.