Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem bo v študijskem letu 2026/2027 prvič razpisala nov enoviti magistrski študijski program »Logopedija in surdopedagogika«.
Izobraževanje strokovnjakov za komunikacijo, govor in sluh
Program je zasnovan kot petletni celoviti študij, ki izobražuje strokovnjake za delo z osebami vseh starostnih skupin, ki imajo težave na področju komunikacije, jezika, govora, požiranja, hranjenja ali sluha. V nižjih letnikih se študenti postopoma seznanjajo z medicinskimi, psihološkimi, pedagoškimi, specialno pedagoškimi in jezikoslovnimi temelji. V višjih letnikih gradijo znanje na specifičnih področjih logopedije in surdopedagogike.
Diplomanti bodo usposobljeni za delo v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu, zmožni bodo izvajati preventivo, diagnostiko, obravnavo ter svetovanje. Program posebej poudarja razumevanje različnosti in celostni pristop k posamezniku.
V program se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili splošno maturo ali zaključili katerikoli štiriletni srednješolski program pred letom 1995. Posebni pogoji vključujejo odsotnost govornih in jezikovnih motenj ter dobro neverbalno komunikacijo.
Pred vpisom bodo morali kandidati opraviti preizkus komunikacijskih, govornih in jezikovnih spretnosti. Zahtevano je tudi znanje slovenskega jezika na ravni C1, dokazano pred začetkom izbirnega postopka.
Odgovor na potrebe slovenske družbe
Razpis novega programa je pomemben za celoten slovenski prostor. V zadnjih desetih letih se je povečalo število otrok z motnjami komunikacije, jezika in govora, poklic logopeda pa ostaja v pomanjkanju. Po podatkih Društva logopedov Slovenije v Sloveniji deluje le 0,1 logoped na 1000 prebivalcev, kar je bistveno manj kot v drugih evropskih državah.
Program UP PEF bo zato prispeval k boljši dostopnosti strokovne pomoči ter k dolgoročnemu razvoju področja logopedije in surdopedagogike v Sloveniji.
Vsako leto 6. decembra v skoraj vseh državah v Evropi vlada navdušenje in veselje. Otroci so v veselem pričakovanju kake malenkosti, ki jo bodo tisti dan prejeli, odrasli pa se spominjamo človeka, ki združuje radodarnost, pravičnost in toplino. Miklavž je del naše kulture že stoletja, a le redki vedo, kdo je bil pravi sveti Nikolaj, ki ga bomo danes malce bolj spoznali.
Za maskami, parklji in godovnim večerom se skriva zgodovinska oseba iz 4. stoletja. Njegovo življenje ni bilo tako pravljično, kot se morda zdi danes. A prav ta kombinacija dejstev in legend je ustvarila lik, ki ga pozna skoraj ves svet. Oglejmo si, kako je ta skromni škof iz Male Azije postal ena najbolj priljubljenih osebnosti evropske tradicije.
Sveti Nikolaj iz Mire
Pravi Miklavž je bil Nikolaj, škof iz mesta Mira v pokrajini Likiji. To območje danes leži v južni Turčiji. Rodil naj bi se okoli leta 270 v bogati krščanski družini. Po zgodnji smrti staršev se je odločil svoje premoženje razdeliti med revne. Zgodnji zapisi pravijo, da je bil Nikolaj izobražen, umirjen in znan po sočutju. V času, ko je deloval kot škof, je Rimsko cesarstvo še vedno preganjalo kristjane. Tudi Nikolaj naj bi bil zaprt, a je preživel.
Legende pravijo, da je bil sveti Nikolaj izjemno karizmatičen človek z močno osebnostjo. Zato se je kmalu po njegovi smrti začelo njegovo češčenje in tako zahod kot vzhod imperija sta ga hitro vzela med svoje najbolj priljubljene svetnike.
Legenda o treh sestrah
Če vsaj malo poznate zgodovino krščanstva, veste, da je življenje zgodnih svetnikov, tudi tistih najbolj priljubljenih, zavito v številne legende. In sveti Miklavž seveda ni izjema, zato si eno izmed legend vsekakor moramo pogledati.
Najbolj znana zgodba o Nikolajevi dobrosrčnosti govori o treh sestrah. Njihov oče naj bi bil reven in ni mogel zagotoviti dote, ki bi hčeram omogočila zakon. Brez tega bi jih čakalo življenje v revščini ali celo suženjstvu. Ko je Nikolaj za to izvedel, je ponoči vrgel vrečico zlata skozi njihovo okno. To je ponovil še dvakrat. Oče ga je poskušal ujeti, a mu ni uspelo. Ta dogodek je postal temelj navade obdarovanja v adventnem času.
Prav iz te zgodbe pa izhaja še en zelo kulten božični motiv. Govorim seveda o nogavicah, obešenih nad kaminom. Tretja vrečica zlata, ki jo je Miklavž vrgel skozi okno, naj bi pristala v enem izmed čevljev, ki so se sušili ob ognju!
Zavetnik mornarjev, otrok in popotnikov
Nikolaj je v zgodbah pogosto povezan z morjem. Mnogi viri omenjajo, da naj bi rešil ladjo pred nevihto in celo obudil mornarja, ki je padel z jambora. Te pripovedi seveda niso zgodovinsko preverljive, a dobro kažejo, kako so ga ljudje dojemali.
Postal je zavetnik mornarjev, ki so mu postavljali kapelice in ga častili kot nebeškega spremljevalca na dolgih poteh. Sčasoma je postal tudi zavetnik otrok, študentov, trgovcev, popotnikov in številnih mest. Širina njegovega vpliva priča o tem, kako priljubljen je bil med navadnimi ljudmi. Miklavž ni bil oddaljena, nedosegljiva figura, temveč svetnik, ki je, podobno kot sveti Frančišek asiški, s svojo dobroto in nesebičnostjo, segel v srca prav vseh.
Iz Mire v Bari: premik, ki je spremenil Evropo
Leta 1087 so italijanski trgovci Nikolajeve relikvije prenesli iz Mire v mesto Bari v južni Italiji. Šlo je za premišljeno politično potezo v času, ki je bil zelo negotov. Razumeti moramo, da je bil to čas, ki ga je močno zaznamovala velika shizma ter naraščajoča islamska nevarnost, zaradi katere je Bizanc izgubljal svoj vpliv. Cerkev je zato želela zaščititi relikvije enega izmed največjih svetnikov. Če so storili prav, ali je šlo za krajo, pa presodite sami.
Dejstvo pa je, da je ta dogodek močno zaznamoval tradicijo zahodnega krščanstva. Bari je postal romarsko središče, Nikolajevo češčenje pa se je razširilo po vsem Zahodu. Prav v tem času nastajajo prve evropske podobe svetega Miklavža z značilno škofovsko opravo.
Od škofa do dobrega moža
V zahodni Evropi je tradicija dobila izrazito decembrski značaj. V nekaterih regijah miklavževanja ni spremljalo nič mračnega, v drugih pa so se pojavili spremljevalci, ki strašijo otroke, ki niso bili najbolj pridni v preteklem letu. V nemško govorečih krajih so se razvile figure, ki so kazale temnejšo plat decembrske simbolike. Med njimi je najznamenitejši Krampus, hudiču podoben rogat lik, ki se pogosto pojavlja ob Miklavžu. Ta dvojnost, dobrota in opomin, je oblikovala decembrsko kulturo, kakršno poznamo danes.
Slovenska tradicija je mešanica obeh svetov. Miklavž po vzhodni tradiciji ostaja škof, ki obdaruje pridne otroke. Ob njem pa stojijo parklji, ki simbolično opozarjajo na posledice neubogljivosti. Ta kombinacija svetosti in folklore je šolski primer evropske kulturne sinteze.
Svetnik, ki je postal ikona ameriškega božiča
Sveti Nikolaj je z migracijami prišel tudi v Severno Ameriko. Tam so ga nizozemski priseljenci poimenovali Sinterklaas. Sčasoma se je ta lik preoblikoval v Santa Clausa (Božička), prilagojenega ameriški kulturi, potrošniškemu božiču in industrijski ikonografiji.
Božiček je skozi leta postal vsem dobro znani stari, dobrosrčni mož v rdečem plašču, ki s svojimi jeleni obdaruje otroke. A pomembno je vedeti, da je med njim in zgodovinskim svetnikom velika razlika. Božiček je kulturni izdelek 19. in 20. stoletja. Sveti Nikolaj pa ostaja simbol krščanske dobrodelnosti in osebne ponižnosti.
Medtem ko države po svetu še iščejo način, kako urejati hitro rastočo umetno inteligenco, želi Kitajska prevzeti vajeti v svoje roke. Prizadeva si za vzpostavitev globalnega okvira, ki bi določil osnovna pravila za razvoj in uporabo AI.
Zakaj Kitajska predlaga WAICO?
Kitajski predsednik Xi Jinping je večkrat pozval k ustanovitvi Svetovne organizacije za sodelovanje na področju umetne inteligence, imenovane WAICO. Ideja je, da bi Kitajska postala središče pogovorov o globalni regulaciji. S tem bi pridobila gospodarsko in diplomatsko prednost, saj bi lahko sooblikovala standarde, ki bi se širili po svetu.
Kitajska strogo ureja razvoj AI. Podjetja morajo svoje modele pred uporabo predložiti regulatorjem, pravila o podatkih in vsebinah pa so med najstrožjimi na svetu. Hkrati spodbuja odprtokodne modele in razvoj, usmerjen v gospodarsko rast, ne v tekmo za najzmogljivejšo splošno umetno inteligenco.
V ZDA enotne zakonodaje o AI ni, pristop pa je bolj sproščen in industrijsko usmerjen. EU medtem uvaja sistem razvrščanja AI po tveganjih.
Globalna pravila še ne obstajajo
Zavezujočih mednarodnih predpisov je zelo malo. Najpomembnejša je evropska konvencija o AI iz leta 2024, ki pa nima predpisanih kazni ali nadzornega organa. Večina drugih dokumentov, kot so priporočila Unesca ali Bletchleyjeva deklaracija, je nezavezujočih.
Celovit mednarodni sporazum je zaradi tekmovanja med ZDA in Kitajsko težko doseči. Kljub temu bi lahko WAICO služil kot platforma za večje medsebojno razumevanje, izmenjavo informacij in oblikovanje skupnih smernic. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo dobro ukrepati pravočasno in se izogniti scenariju, ko bi svet ukrepal šele po resni nesreči ali incidentu v svetu umetne inteligence.
Film Paranormalno, posnet za le petnajst tisoč dolarjev, je leta 2007 prestrašil svet in v blagajne pospravil skoraj dvesto milijonov dolarjev. Nastala je franšiza, v kateri je izvirniku sledilo še šest filmov – zadnji leta 2021. Čeprav naj bi bil zadnji, so ustvarjalci naznanili novo nadaljevanje, tokrat z zvezdniškim producentom.
Paranormalno zdaj tudi z Jamesom Wanom
Zdaj bo Paranormalno spet strašilo v kinodvoranah po svetu, k franšizi pa je pristopil James Wan.
»Že od briljantnega prvega filma Orena Pelija sem velik občudovalec Paranormalnega, predvsem s počasno in subtilno zmožnostjo, da nevidno prikaže strašljivo. Veselim se širjenja njene zapuščine in sodelovanja pri oblikovanju naslednjih korakov te strašljive franšize najdenih posnetkov,« je dejal Wan.
Wan je v preteklosti poskrbel za filme, kot sta Žaga in Priklicano zlo.
Studio Paramount bo sodeloval z navezo Blumhouse–Atomic Monster. Novi film bosta tako sofinancirala in koproducirala Paramount in Blumhouse–Atomic Monster, pri čemer bo Paramount skrbel za svetovno distribucijo.
Podrobnosti zgodbe so še vedno v tajnosti, vendar projekt napreduje kot prednostna naloga za vse strani. Jason Blum se prav tako vrača kot producent, skupaj s Stevenom Schneiderjem.
Franšiza, ki je v blagajne pospravila 891 milijonov ameriških dolarjev, se vrača na velika platna Foto: on imdb
»Sodelovanje z Jamesom pri tem vznemirljivem ponovnem rojstvu franšize, ki je vse začela za Blumhouse, je točno to, o čemer smo sanjali, ko smo se združili z Atomic Monster. Z njim bom aktivno sodeloval pri predstavitvi tega novega poglavja,« je povedal Blum.
»Na srečo lahko porabimo malo več kot 15 tisoč dolarjev, ki smo jih imeli za prvi film, a ena stvar bo ostala enaka – ne glejte ga sami,« je še dodal za Hollywood Reporter.
Filmska kokoš, ki nese zlata jajca
Franšizo Paranormalno sicer sestavlja sedem filmov. Najljubši pri kritikih in gledalcih je prvi, ki mu nato sledi tretji. Mešane odzive sta prejela drugi in peti film, s slabimi kritikami pa so se soočili četrti, šesti in sedmi. Ta je bil v začetku desetletja tudi zadnja, preden je šla franšiza na odmor. Takrat je Jason blum sicer dejal, da gre za zadnji film osnovne zgodbe o družini, ki jo spremljamo od začetka.
Sedem filmov, katerih skupni proračun ne presega trideset milijonov, je v blagajne pospravil skoraj devetsto milijonov. Spadajo med najbolj dobičkonosne filme vseh časov, ko primerjamo proračun z zaslužkom.
Uslužbenci Finančne uprave so v koprskem pristanišču odkrili večjo količino neprijavljenih cigaret. Med pregledom ladijskega zabojnika, ki je bil namenjen na evropski trg, so naleteli na kar 10,2 milijona kosov cigaret.
Za dva milijona evrov škode za slovenski proračun
Cigarete niso bile označene s trošarinskimi oznakami, poleg tega pa niso izpolnjevale zahtev Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov.
Zaradi tega bi njihov vnos pomenil resno finančno škodo za državni proračun, ocenjen na skoraj 2 milijona evrov.
O odkritju je bila obveščena Policija, ki je prevzela obravnavo primera kot kaznivo dejanje. Zasežene cigarete ne smejo v promet in bodo uničene skladno s Carinskim zakonikom Unije.
Miklavžev večer skoraj ne mine brez dišečih parkljev – mehkih, rahlo sladkih figuric, ki po tradiciji spremljajo dobrega svetnika. Namesto da jih kupite, jih lahko letos pripravite doma in v kuhinji pričarate pravo praznično vzdušje. Recept je preprost in zato uspe tudi začetnikom.
Sestavine za približno 10 parkljev
500 g mehke bele moke (po želji polovica mehke, polovica ostre)
250 ml toplega mleka
80 g sladkorja
80 g stopljenega masla
1 jajce
1 zavitek suhega kvasa (ali 25 g svežega)
Ščepec soli
Naribana lupinica bio limone (neobvezno)
Rozine in mandlji za dekoracijo
Po želji: vanilja ali cimet za bogatejši okus
Priprava kvasa
Če uporabljate svež kvas, ga raztopite v toplem mleku z žličko sladkorja in pustite, da se speni. Pri suhem kvasu ga preprosto vmešate v moko.
V skledo presejte moko, dodajte sladkor, sol in limonino lupinico. V sredini naredite jamico, dodajte kvas, toplo mleko, maslo in jajce. Zamesite gladko, mehko testo, ki se ne lepi na roke. Testo pokrijte in pustite vzhajati približno eno uro, da naraste na dvojno količino.
Vzhajano testo razdelite na deset delov. Iz vsakega oblikujte parklja – naredite trup, glavo, roke in noge. Rozine služijo kot oči, mandlji kot zobje ali rogovi. Pri oblikovanju se prepustite ustvarjalnosti: otroci pri tem še posebej uživajo.
Ste brez idej za Miklavževa darila? Preverite te ideje.
Pečenje
Parklje položite na pekač in jih pustite še 15 minut počivati. Nato jih premažite z mešanico mleka in rumenjaka. Pecite 20–25 minut pri 180 °C, da lepo porjavijo.
Ko se ohladijo, jih lahko postrežete kar tako ali ob toplem napitku.
Si že kdaj slišal za teorijo, da imamo že ob rojstvu določeno največje število srčnih utripov? Glede na to teorijo smo z vsakim srčnim utripom bližje smrti. Od tu izvira tudi strah, da si s športom lahko skrajšamo življenje, saj »porabimo« več srčnih utripov. Med aktivnostjo namreč srčni utrip naraste.
Očitno tudi Donalda Trumpa skrbijo negativni učinki športne aktivnosti, saj je izjavil, da je človeško telo kot baterija z omejeno energijo, ki jo vadba le izčrpa. Je strah znanstveno utemeljen? Nova raziskava iz Avstralije razbija MIT, ki je v preteklosti poskrbel za razprave o smiselnosti in varnosti športa.
Pulz med aktivnostjo le košček resnice …
Kdor širi strah pred športom zaradi povišanega srčnega utripa med aktivnostjo, zgreši bistvo. Športno aktivni smo namreč le relativno majhen del dneva. V tem času je srčni utrip res precej višji kot v mirovanju. A še vedno večino utripov v našem življenju predstavljajo utripi v mirovanju – celo pri zelo aktivnih posameznikih. Srčni utrip v mirovanju pa je odvisenod naše fizične pripravljenosti.
Športniki porabijo manj utripov v mirovanju
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji JACC: Advances, ugotavlja, da najbolj fizično pripravljeni posamezniki v mirovanju zabeležijo le okrog 40 utripov na minuto. Običajno velja, da srčni utrip v mirovanju znaša med 70 in 80 utripi na minuto. To pomeni, da kljub višjim vrednostim med treningi, športniki na koncu dneva zabeležijo manj utripov od neaktivnih posameznikov.
Boljša fizična pripravljenost pomeni, da telo postane metabolično učinkovitejše. Nižji srčni utrip v mirovanju pa ni le kazalec odlične fizične pripravljenosti, temveč tudi pomemben kazalec dolgoročnega zdravja. Povečanje fizične aktivnosti lahko izboljša zmogljivost srca in zniža tveganje srčno-žilnih bolezni. Vadba je močno povezana tudi z boljšim mentalnim zdravjem, daljšo življenjsko dobo in nižjo pojavnostjo srčnih bolezni.
Kakšen je torej neto učinek odlične fizične pripravljenosti na število utripov v celotnem dnevu? Glede na podatke v raziskavi znaša povprečni srčni utrip športnikov 68 udarcev na minuto. Povprečni srčni utrip ne-športnikov je znašal 76 udarcev na minuto. V obdobju 24 ur to pomeni približno 97.920 utripov za športnike in 109.440 utripov za ne-športnike. Športniki torej vsak dan prihranijo kar 11.500 utripov, kar pomeni 10 odstotno razliko. Za svoje zdravje največ lahko narediš, če poskrbiš vsaj za zmerno telesno pripravljenost. Že nekaj ur načrtne vadbe tedensko lahko izboljša učinkovitost srca in potencialno podaljša življenje za nekaj let. Več o tem, kako lahko načrtno znižaš srčni utrip, izveš v posnetku. A če opažaš, da je tvoj srčni utrip nenormalno povišan, se o tem vsekakor posvetuj z zdravnikom.
Čeprav cene luksuznih stanovanj v Mariboru dosegajo več sto tisoč evrov, se še vedno ne morejo primerjati s prestižnimi nepremičninami v Ljubljani, kjer se še za pol milijona evrov pogosto težko dobi kaj zares razkošnega. V Mariboru pa sta trenutno naprodaj dve izstopajoči stanovanji, ki se lahko vsaj po cenah primerjata z ljubljanskimi.
Stanovanje na Studencih za 890 tisoč evrov
Na Ulici Frana Žižka je naprodaj 205,8 kvadratnega metra veliko večsobno stanovanje s teraso in pogledom na Pohorje ter Pekrsko gorco. Bivalni del meri 116,5 kvadratnih metrov, dodatno pa obsega še 59,2 kvadratov terase, kletni prostor in dva parkirna prostora v podzemni garaži.
Stanovanje je svetlo, delno orientirano na sever, vzhod in jug, opremljeno po meri uporabnika ter zasnovano z izbranimi materiali višje kakovosti. Med opremo izstopajo masažni bazen na terasi, savna, kamin in alarmni sistem. Ogrevanje je urejeno preko toplotne črpalke. Stanovanje je v celoti klimatizirano, prodaja pa se že opremljeno.
Objekt nudi dodatno zasebnost, saj je dostop na parcelo zaprt z drsnimi vrati, v stavbi pa je le devet stanovanj.
Penthouse pri Koroških vratih v sodobni stavbi iz leta 2007
Druga visoko cenjena nepremičnina se nahaja v šestem nadstropju objekta Koroški Veter. Skupna površina znaša 195,9 kvadratnih metrov, od katerih je 39,7 kvadratov terasa, dodatno pa je na voljo še 3,1 kvadratnega metra velika klet.
Stanovanje obsega tri spalnice, ločen WC in premišljeno razporejene bivalne prostore. Zaradi južne in severne orientacije je zelo svetlo. Opremljeno je s kuhinjo z aparati, pralnim in pomivalnim strojem ter klimatsko napravo. Ogrevanje je urejeno s plinsko centralno kurjavo, v objektu pa so še dvigalo, garaža in pokrito parkirišče.
Lokacija Koroška vrata omogoča hiter dostop do mestnega jedra, hkrati pa ponuja bližino narave in mirno okolje.
Še vedno odmevajo neutemeljene ugotovitve, ki jih je Donald Trump v Beli hiši delil s svetom. Po njegovem mnenju naj bi jemanje zdravila Tylenol med nosečnostjo povzročalo avtizem pri otroku. WHO se je seveda na njegovo izjavo odzvala in zapisala, da ni povezave med Tylenolom in avtizmom. Kakšno zdravilo je v resnici Tylenol?
Tylenol, protibolečinsko zdravilo in antipiretik
Tylenol je protibolečinsko zdravilo in deluje kot antipiretik (znižuje vročino). Njegova glavna zdravilna učinkovina je paracetamol. Uporabljamo ga za zdravljenje različnih bolečin npr. glavobola, zobobola, bolečin v križu, menstrualnih krčev ter za zniževanje vročine pri gripi in virozah.
V Sloveniji ne poznamo zdravila Tylenol, ampak poznamo zdravila, v katerih se nahaja paracetamol pod drugimi imeni. Ta zdravila so npr lekadol, daleron, panadol idr.
Paracetamol je eno izmed najbolj razširjenih in varnih zdravil za lajšanje blagih do zmernih bolečin ter zniževanje vročine. Deluje tako, da zavira tvorbo prostaglandinov, snovi, ki so odgovorne za vnetje in bolečino v telesu. Paracetamol je še posebej priljubljen, ker nima pomembnih neželenih učinkov na prebavni sistem, kot jih imajo nekatera druga zdravila proti bolečinam, na primer nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID). Na voljo je v različnih oblikah, kot so tablete, sirupi, šumeče tablete, in ga lahko jemljejo tako otroci kot odrasli.
Lekadol
Lekadol je eno izmed najbolj prepoznavnih zdravil, ki vsebuje paracetamol, in je prisoten na slovenskem trgu že vrsto let. Je priljubljena izbira zaradi enostavnosti uporabe, široke dostopnosti in dokazano učinkovitosti pri lajšanju bolečin ter zniževanju vročine. Lekadol je na voljo v več farmacevtskih oblikah, kar zagotavlja prilagodljivost pri zdravljenju različnih simptomov in starostnih skupin.
Oblike: Lekadol je na voljo v obliki klasičnih tablet, šumečih tablet in suspenzije, namenjene predvsem otrokom. Šumeče tablete so priljubljene zaradi hitrega delovanja, saj se zdravilo hitro raztopi v vodi in hitro absorbira v krvni obtok.
Uporaba: Lekadol se uporablja za lajšanje blagih do zmernih bolečin, kot so glavobol, zobobol, bolečine v mišicah in sklepih ter menstrualne bolečine. Prav tako je učinkovit pri zniževanju vročine, ki jo povzročajo okužbe, kot sta prehlad ali gripa.
Ali Lekadol lahko uporabljamo med nosečnostjo in dojenjem?
Preprost odgovor je da, ampak z zdravo mero previdnosti. Tudi med nosečnostjo se Lekadol pogosto uporablja, saj ga številne raziskave niso povezale s povečanim tveganjem za prirojene napake ali škodljivimi učinki na plod. Kljub temu pa znanstveniki še niso povsem enotni glede morebitnega vpliva na razvoj otrokovega živčevja, zato se priporoča določena previdnost in posvetovanje z ginekologom ali izbranim osebnim zdravnikom.
Zdravniki svetujejo, da se Lekadol med nosečnostjo jemlje le takrat, ko je to res nujno. Pomembno je, da nosečnice zdravilo uporabljajo v čim manjšem učinkovitem odmerku, čim krajši čas in le toliko pogosto, kot je res potrebno.
Tudi med dojenjem naj se Lekadol uporablja previdno. Paracetamol sicer prehaja v materino mleko, vendar v tako majhnih količinah, da običajno ne škoduje dojenčku. Vseeno se priporoča, da se zdravilo med dojenjem uporablja le po nasvetu zdravnika in v običajnih, varnih odmerkih.
Na Vodnikovi domačiji v Ljubljani so odprli novo knjigarno, ki obenem služi tudi kot prireditveni prostor. Otvoritev je obiskovalcem omogočila, da so se spoznali z izborom knjig, ki so jih skrbno pripravili povabljeni kuratorji.
Odprtje knjigarne na Vodnikovi domačiji
Posebna pozornost je bila namenjena književnosti z različnih koncev sveta. Med predstavljenimi deli so bile izbrane knjige iz Latinske Amerike, južnoslovanskih držav, Azije in Afrike, s čimer so želeli izpostaviti pluralnost in raznolikost literarnih svetov.
Na odprtju so se kuratorji predstavili z večminutnimi nastopi, v katerih so obiskovalce nagovarjali, zakaj izbrati prav njihove knjige. Dogodek se je uradno začel ob 18. uri, sledile pa so predstavitve in druženje z obiskovalci.
Prvi kupci so bili nagrajeni z osebnim ex librisom, ki ga je ilustrirala Teresa Prepadnik, ter bombažnimi vrečkami. Knjigarna je tako obiskovalcem ponudila ne le literarno, temveč tudi estetsko in družabno doživetje.
