Se odločate za nadaljevanje študija na 2. ali 3. stopnji?Za vas imamo zbrane informacije iz prve roke – o doktorskem študiju na Evropski pravni fakulteti se je z nami pogovarjala dr. Anja Strojin.
Dr. Anja Strojin je na Evropski pravni fakulteti Nove univerze doktorirala iz prava. Kot odvetnica je zaposlena v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa v Ljubljani. Ukvarja se z gospodarskim pravom in korporativnim upravljanjem in pripravlja strokovno knjigo na temo enotirnega sistema upravljanja delniške družbe. Obenem se ukvarja tudi z vprašanji družbene odgovornosti pri upravljanju državnih družb in javnega premoženja na splošno.
Kaj vas je na fakulteti pritegnilo, da ste se vpisali?
Za doktorski študij sem se odločila, ker sem svoje poslovne izkušnje želela nadgraditi s poglobljeno teoretično analizo praktičnih vprašanj s področja korporativnega upravljanja. Kot je ugotovil ameriški psiholog Lewin, »ni nič bolj praktičnega kot dobra teorija.« (»Nothing as practical as a good theory«) Evropska pravna fakulteta namenja veliko pozornosti povezovanju pravne prakse in teorije, zato sem pred leti tudi sprejela izziv sodelovanja pri pedagoškem delu (kot asistentka za gospodarsko in finančno pravo). Tako sem svoje poslovno udejstvovanje in pedagoško delo dopolnila še z doktorskim študijem in raziskovalnim delom.
Ali ste bili med študijem redno zaposleni?
Doktorski študij sem opravljala ob delu. Ker sem opravljala zahtevne menedžerske funkcije, sem študij nekoliko upočasnila, vendar se mi je vztrajnost obrestovala. Ko sem bila postavljena pred izbiro študij ali napredovanje, sem dala prednost študiju. Verjamem namreč v znanje in napredovanje na podlagi znanja in izkušenj. V življenju pa se vedno ponujajo priložnosti za napredovanje.
Kako ste uskladili študij z delom?
Povem iskreno: praviloma sem dajala prednost delovnim obveznostim, saj sem v času študija opravljala zahtevno menedžersko delo. Potem je bila na vrsti družina, na zadnjem mestu pa študij, vendar sem se trudila, da sem obveznosti opravljala v zastavljenih rokih, če pa ni šlo drugače, sem kakšen rok tudi podaljšala. Če hočeš živeti raznoliko in dinamično življenje, si moraš postavljati prioritete. Študiju sem se posvečala v večernih urah in ob vikendih, v zadnjem letu študija pa sem praktično ves dopust porabila za študij. Kadar pripravljaš obsežnejše strokovno delo, si moraš vzeti več časa »v kosu«, da lahko razviješ ideje in jih tudi ubesediš. Pisanje doktorata zahteva veliko zbranega prebiranja literature in virov, premišljevanja o izpostavljenih znanstvenih vprašanjih in tudi ustrezne pisne znanstvene argumentacije. Čeprav pravniki veliko pišemo in govorimo, pa pisanje strokovnih in znanstvenih del zahteva poseben trud. Zagotovila sem si tudi podporo družine in prijateljev, ki so me razveselili s kakšno informacijo in tehnično podporo. Pomembno je tudi, da sem izbrala temo, ki je bila in je še vedno tesno povezana z mojim delom, tako da sem o svoji doktorski temi na nek način razmišljala tudi med delom (kakšna zabeležka tu in tam, strokovni članek, nov vir, srečanja s sogovorniki z relevantnimi izkušnjami ipd.).
Je bil program »prijazen« do zaposlenega študenta in če ja, kako?
Vsekakor. Predavanja so bila organizirana v popoldanskem času, da sem jih lahko obiskovala ob delu. Poleg tega na doktorskem študiju ni veliko skupinskih predmetov, ampak prevladuje individualno delo, ki si ga lahko razporediš, kot ti ustreza. Na Evropski pravni fakuIteti so imeli tudi posluh za delovno (pre)obremenjenost in so se na prošnjo uvidevno odzvali s podaljšanjem roka za dokončanje študijske obveznosti.
Naj 5 stvari med študijem (v smislu, kaj vam je najbolj ostalo v spominu oz. katere so prednosti fakultete in programa po vašem mnenju).
Interdisciplinarnost, poudarek na praktičnih izzivih, primerjalno-pravni pogled, izvajanje programov na dveh lokacijah, sošolci iz različnih poklicnih okolij.
Vaš najljubši predmet v času študija?
Teorija prava – želela sem si poglobiti teoretično razumevanje prava. Za dobro pravno interpretacijo je namreč ključno poznavanje globinske strukture prava. In seveda metod pravne argumentacije.
Ste imeli priljubljenega profesorja, katerega bi lahko izpostavili?
Vsi profesorji na doktorskem študiju so bili zame novi, ker sem prej študirala na drugih fakultetah (Pravna fakulteta v Ljubljani, Pravna fakulteta Univerze McGill v Montrealu). Bila sem vesela, da lahko spoznam nove vrhunske pravne strokovnjake. Vsak od njih je pripomogel k mojemu strokovnemu razvoju. Posebna zahvala pa gre mojemu mentorju, prof. dr. Puhariču, ki si je resnično vzel čas za strokovno razpravo in pregled disertacije.
Kakšen bi bil vaš nasvet dijaku, ki je v dilemi glede izbire študija? Morda tudi nasvet za že zaposlene, ki šele razmišljajo o študiju in tiste, ki gredo naprej, na 2. stopnjo?
Študij prava je zelo koristen študij, saj odpira različne poklicne poti. Če izbereš študij prava, boš spoznal, kako deluje družba, njene institucije in tudi pravila, ki veljajo v različnih družbenih položajih in odnosih. To ti bo omogočilo, da se boš v življenju lažje znašel. Res pa, da študij zahteva veliko vztrajnosti, natančnosti in sistematičnosti. Odpira pa poklicne poti v pravosodju, državni upravi, politiki, gospodarstvu, novinarstvu, komunikacijskih poklicih, mednarodnih organizacijah in inštitucijah in še bi lahko naštevali. Z dobro splošno izobrazbo se lahko lotiš tudi drugih poklicnih izzivov. Osebno menim, da je zelo koristna interdisciplinarnost – poznavanje še drugih strokovnih področij. Dobra stran bolonjskega študija je prav ta – lahko izbereš le prvo stopnjo in dopolniš svoja znanja z drugimi strokovnimi programi, npr. naravoslovni ali drug družboslovni poklic dopolniš s prvo stopnjo bolonjskega študija prava. V času mojega dodiplomskega izobraževanja je bilo to težje: vpisati si moral celoten štirileten študijski program. Ker sem si želela izpopolnjevati jezikovno znanje, sem poleg pravnega študija morala zaključiti tudi celoten štiriletni dodiplomski študij francoščine in splošnega jezikoslovja.
Ali je študij pripomogel k vaši karieri ali osebni rasti? Če ja, na kakšen način?
Vsekakor. Verjamem, da osebna in poklicna rast temelji na znanju. Pri tem za znanje ne štejem le znanja, ki ga pridobiš s formalno izobrazbo, ampak tudi z izkušnjami. Praktične izkušnje so pomemben del (življenjskega) učenja, toda sistematično pridobljenega znanja v formalnem procesu izobraževanja (izobraževalni programi) ne moreš nadomestiti samo s poklicnimi izkušnjami. Družbene situacije, v katere danes vstopamo v poklicnem življenju, so kompleksne in zahtevajo hitro odzivanje. To ti omogoča formalna izobrazba – če si seveda proces izobraževanja resno vzel in se dejansko kaj naučil. Osebno tudi menim, da je treba študijski čas (ko ni drugih obveznosti) izkoristiti za solidno pridobivanje znanja, saj kasneje v življenju nikoli ne boš imel več toliko časa, da bi se strokovnim temam posvetil v celoti. Kasneje je treba pozornost razdeliti med različna življenjska področja (npr. poklic, otroci, partner, ostareli starši, vzdrževanje hiše in še mnogo kaj).
Formalni izobraževalni proces te opremi z znanjem, s katerim boš lahko hitreje reševal kompleksne življenjske in poklicne izzive. Danes smo posamezniki dobesedno »bombandirani« z informacijami, med njimi je, kot kaže, kar precej lažnih novic. Kako lahko človek presodi, ali je informacija zanesljiva ali lažna, če ne ve nič o ekonomiji, pravu, sociologiji, psihologiji ali drugem strokovnem področju. Sama sem se kar nekaj let ukvarjala z vodenjem in organizacijo kot menedžerka preden sem opravila MBA in na koncu tudi magistrsko nalogo na Ekonomski fakulteti. Spoznala sem namreč, da sem se pri praktičnem opravljanju menedžerskega dela spoznala le z nekaterimi segmenti vodenja družbe, potrebovala pa sem širše znanje. Zato sem se odločila za podiplomski študij (MBA), da sem se organizaciji in vodenju posvetila sistematično (strateško načrtovanje, finance in računovodenje, korporativne finance, voditeljstvo, upravljanje s človeškimi viri…)
Zase lahko rečem, da mi je prav vsak naziv omogočil karierni razvoj in napredek. Pa ne zgolj zaradi naziva (za nekatere službe je to sicer tudi nujno potrebno), ampak zaradi znanja, ki sem ga dejansko pridobila, pa tudi zaradi pričakovanj delodajalcev. Delodajalci dejansko pričakujejo, da bodo zaposleni usposobljeni za konkretno delovno mesto. Posebej na začetku poklicne poti so boljše ocene referenca, kasneje pa raznolikost izobrazbe in izkušenj (interdisciplinarnost, znanje tujih jezikov, izobrazba, pridobljena v tujini).
Seveda zaključena stopnja izobrazbe ne pomeni, da ti ne bo treba nikoli več druge spraševati za nasvet ali pomoč. Na to moraš biti vedno pripravljen. Ampak boš vsaj znal pravilno vprašati. Družba se hitro razvija, kar pomeni, da moramo v korak s časom, če želimo tudi poklicno napredovati.
Podiplomski študij mi je tudi omogočil veliko stikov z ljudmi iz drugih poklicnih okolij in strok. Od njih sem se ogromno naučila, predvsem pa so mi pomagali pogledati na strokovna vprašanja še iz drugega zornega kota.
Ne zamudite informativnih dnevov:
https://nova-uni.si/index.php/sl/aktualno/38-novice/107-informativni-dnevi-evropske-pravne-fakultete
