Z vladnimi spremembami do manjših cenovnih razlik med šolami

Jan Nebec
-
0
Z vladnimi spremembami do manjših cenovnih razlik med šolami

Na 179. redni seji je Vlada Republike Slovenije obravnavala predlog sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerimi želi izboljšati sistem potrjevanja učnih gradiv in zmanjšati razlike v stroških med slovenskimi šolami.

Trenutno državni sistem ureja le potrjevanje učbenikov, delovni zvezki in delovni učbeniki pa takšnega postopka nimajo. To je v praksi povzročilo neenakosti, tako v kakovosti gradiv kot v cenah, s katerimi se vsako leto soočajo starši.

Nova zakonodaja zato predvideva, da bodo v prihodnje vsi učbeniki, delovni zvezki in delovni učbeniki potrjeni na Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje ter Strokovnem svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Kriteriji bodo poenoteni in primerljivi, kar naj bi odpravilo dosedanje pomanjkljivosti.

V postopek potrjevanja bodo vključena le tista gradiva, ki jih predlagajo kurikularne komisije, odgovorne za pripravo učnih načrtov. S tem se zagotavlja usklajenost vsebin in boljša strokovna presoja kakovosti.

Za starše bo sprememba pomenila preglednejšo ponudbo, večjo vsebinsko kakovost ter cenovno dostopnejše učne komplete. Cilj je ustvariti enotne standarde in zagotoviti, da imajo učenci po vsej Sloveniji enake pogoje za učenje – ne glede na šolo, ki jo obiskujejo.

Znanstveniki pod pritiskom: več objav, manj časa za raziskave

Jan Nebec
-
0
Znanstveniki pod pritiskom: več objav, manj časa za raziskave

Nova mednarodna anketa založbe Elseviern kaže, da zanstveniki po svetu čutijo vse večji pritisk, čeprav imajo za delo vedno manj časa in sredstev. V raziskavi, izvedeni med avgustom in septembrom letos, je sodelovalo 3.200 znanstvenikov iz 113 držav.

Kar 68 odstotkov vprašanih je dejalo, da je pritisk na objavljanje večji kot pred dvema ali tremi leti, medtem ko jih je le 45 odstotkov ocenilo, da imajo dovolj časa za raziskovalno delo. Le tretjina jih pričakuje, da se bo financiranje v njihovem področju povečalo – v Severni Ameriki ta delež pade celo na 11 odstotkov, kar odraža letošnje velike proračunske reze v ZDA.

»Delamo več z manj«

»Povpraševanje po produktivnosti se je v zadnjih letih močno povečalo, a hkrati so sredstva in čas za raziskave vse bolj omejeni,« opozarja Claudia Suemoto z Univerze v São Paulu. Po njenem to vodi do tega, da znanstveniki »delajo več z manj«, kar vpliva na kakovost in inovativnost raziskav.

Tudi Anastasia Borschevsky z Univerze v Groningenu pravi, da je presenečena, da skoraj polovica raziskovalcev meni, da ima dovolj časa za svoje delo: »Ne poznam nikogar, ki bi se s tem strinjal.«

Selitve zaradi kariere

Anketa je pokazala še eno zanimivo težnjo – 30 odstotkov znanstvenikov razmišlja o selitvi v tujino zaradi kariere. Največ teh je v ZDA (kar 40 %), najmanj pa na Kitajskem (13 %). Po besedah astronoma Jacca van Loona iz britanske Univerze Keele ameriško nezadovoljstvo ni presenetljivo, saj naj bi tamkajšnja politika v zadnjih letih postala sovražna do znanstvenikov, zlasti na področjih, kjer se vlada z njimi ideološko ne strinja.

Umetna inteligenca v laboratorijih

V ospredje raziskave je prišla tudi uporaba umetne inteligence v znanosti. Leta 2025 jo uporablja že 58 odstotkov znanstvenikov (leta 2024 jih je bilo 37 %), a le četrtina jih meni, da imajo dovolj usposabljanja za njeno učinkovito uporabo. AI najpogosteje uporabljajo za pregled literature, analizo podatkov in pisanje predlogov za projekte.

Suemoto opozarja, da je AI lahko prelomno orodje, vendar le »če ga uporabljajo izkušeni raziskovalci, ki znajo kritično ovrednotiti rezultate«.

Več tehnologije, manj časa

Po vsem sodeč znanost danes deluje pod vse večjim pritiskom – več je pričakovanj, manj časa in vse manj prostora za poglobljeno razmišljanje, ki je bilo nekoč njen temelj.

Perujska »kačja gora« ni delo nezemljanov, so ugotovili arheologi

Jan Nebec
-
0
Perujska »kačja gora« ni delo nezemljanov, so ugotovili arheologi

Najnovejše raziskave so razrešile skrivnost enega najbolj nenavadnih arheoloških najdišč v Peruju. Gre za tako imenovan »Pas lukenj« (Band of Holes), znan tudi kot Monte Sierpe ali »Kačja gora«.

Tisoče lukenj, izkopanih v pobočju Andov, ni delo nezemljanov, temveč ostanek predinkovskega trga in kasnejšega inkovskega davčnega središča.

Trg pred Inki, kasneje davčna postaja

Arheolog Jacob Bongers z Univerze v Sydneyju pojasnjuje, da so luknje najprej uporabljali pripadniki bogatega kraljestva Chincha, ki je tam okoli leta 1300 upravljalo živahno trgovsko središče. Obsežno najdišče, dolgo približno kilometer in pol, je bilo strateško umeščeno ob stičišče pomembnih cest in trgovskih poti. Trgovci so verjetno oblagali luknje z rastlinskimi vlakni in vanje polagali pridelke, kot sta koruza ali bombaž – neke vrste naravni tržni sistem »luknja za luknjo«, kjer je bila količina ene dobrine enakovredna določeni količini druge.

Ko so Inki kasneje zavzeli to območje, so kraj po vsej verjetnosti preuredili v davčno postajo, kjer so spremljali dajatve svojih podložnikov. Droni in natančne meritve so razkrili več kot 5200 lukenj, razdeljenih v približno 60 odsekov, ki se razlikujejo po gradnji in postavitvi. V teh vzorcih raziskovalci prepoznavajo podobnosti z inkovskimi vozlanimi vrvicami, imenovanimi khipusi, ki so služile za vodenje evidenc in pobiranje davkov.

A truck run through Nazca desert, Peru
Foto: Byelikova_Oksana iz iStock

Znanstveni dokazi namesto »vesoljskih« razlag

Mikroskopske analize so pokazale ostanke koruze in rastlin, ki so jih uporabljali za izdelavo košar. Našli so tudi oglje, staro približno 700 let. Vse to potrjuje, da so luknje izkopali in uporabljali ljudje – ne obiskovalci iz vesolja.

»Monte Sierpe je videti kot kača in njegova veličastna oblika je verjetno privabljala trgovce,« pravi Bongers. Kot poudarja njegov sodelavec Dan Sandweiss z Univerze v Mainu, raziskava »prepričljivo, čeprav ne dokončno« razlaga funkcijo tega nenavadnega spomenika.

Ocena filma: Glas Hind Rajab (36. LIFFe)

Žiga Kastelic
-
0
Ocena filma: Glas Hind Rajab (36. LIFFe)

Gaza, 29. januar 2024. Prostovoljci Rdečega polmeseca se oglasijo na klic v sili. Na drugi strani linije je šestletnica, ujeta v avtomobil sredi sovražnega ognja z eno prošnjo: »Prosim, pridite pome.« Medtem ko poskušajo ostati z njo na liniji, morajo storiti vse, da bo lahko do nje prišla reševalna ekipa. Glas Hind Rajab.

Deklica, ujeta v avtomobilu, prosi za pomoč

Uvodni prizor prikaže skupino prostovoljcev na terasi klicnega centra Rdečega polmeseca sredi Palestine. Gre za prvi in edini prizor, ki je miren in z njim skladen tudi prijem kamere. Ta nas ob sprejemu klica postavi v skoraj dokumentarni vidik očividca, ki stoji ob prostovoljcih. Premika se okoli miz, s hitrostjo tistih, ki želijo rešiti premnoge žrtve.

Režiserka Kaouther Ben Hania, ki nam je v zadnjih letih predstavila filme, kot sta Mož, ki je prodal svojo kožo (2020) in Štiri hčere (oskarjevska nominacija za najboljši dokumentarni film, 2023), predstavlja film, ki ohranja primesi dokumentarnega filma. Zvočni posnetek resničnega dogodka sredi genocida, ki smo mu priče v zadnjih letih – umrlih in ranjenih je že več kot 50 tisoč otrok –, je postavila v osredje filma, ki bo v srce gledalca udaril nadvse brutalno in realno.

Direkten film o brezupnosti posledic vojne

Čeprav se dogaja sredi genocida, vojne in nenehnih spopadov, ki jih od samega okvirja filma ni moč ločiti – nenazadnje je posledica slednjih – Glas Hind Rajab ni vojni film. Vsaj ne povsem. In ko pomislimo na filme, ki resnične dogodke uporabijo za okvir svoje zgodbe in se pri tem ne požvižgajo na zvestobo, ki so jim dolžni, je tu drugače. Sedemdeset minut trajajoča zvočna mapa, ki je ohranjena od dogodka, ima nekaj osrednjega koncepta z Reality (2023). Tam se film v dialogu ne loči od posnetka, Ben Hania pa v tem doda približno dvajset minut, ki so ključne za to, da poda nekaj dodatnih informacij.

Čustev je veliko, prevladujeta žalost in jeza. Brezupnost situacije vre iz platna, ko skuša mladi in strastni prostovoljec Omar (Mataz Malhees) na vsak način pomagati deklici, a mimo pravil in stoičnega nadzornika Mahdija (Amer Hlele). Njegov antitip je nežna in čustvena sodelavka Rana (Saja Kilani), ki ji situacija jemlje moč do življenja. Ko v filmu minevajo minute in ure, mlada Hind pa pove, da se boji teme, so nohti že pogriženi, srce pa dodobra načeto.

Prostovoljci, ki želijo rešiti Hind Rajab
Prostovoljci, ki želijo rešiti Hind Rajab Foto: on imdb

Za to je kriva tudi hitra in na trenutke nestrpna montaža prizorov. In ko ji primešamo še glasbo in zvok, ki se vseskozi menja iz dejanskih posnetkov v filmsko dogajanje, je tudi iz tega vidika nadvse gledljiv in kakovosten. Pri tem je direkten, ne skriva simbolike in skritih adutov, temveč poda vse, kar ima.

In ko se gledalec obrne k vprašanju, zakaj ne pomagajo, če so samo nekaj minut stran, nam Mahdi pokaže fotografije umrlih reševalcev.

»Rekel sem si, da ko bom moral dodati še eno sliko, zaključim s tem delom,« pravi v enem izmed prizorov. V drugem pojasni, v kakšnem začaranem krogu dejansko delujejo, čeprav bi lahko v teoriji odkorakali na vojno območje in njene lokacije.

Glas Hind Rajab je rafal v srce in film, ki bo odmeval. Film, zaradi katerega se lahko svet še enkrat pogleda v ogledalo in vpraša, v čem je smisel vojskovanja.

The Voice of Hind Rajab trailer | PÖFF29

Samo še do 31. januarja boste imeli čas, da državi brez kazni predložite …

Jan Nebec
-
0
Samo še do 31. januarja boste imeli čas, da državi brez kazni predložite …

Vlada predlaga novelo Zakona o orožju z jasnim ciljem: izboljšati javno varnost in zmanjšati tveganje kriminalnih dejanj, povezanih s posedovanjem orožja.

Brez kazni lahko predate orožje in eksplozivno orožje

Osrednji ukrep je uvedba začasne možnosti, da posamezniki policiji prostovoljno izročijo orožje ali strelivo, ki ga imajo brez veljavne orožne listine. Enako velja tudi za eksplozivno orožje, kot so bombe, mine ali granate.

Ukrep bo veljal do 31. januarja 2026.

Izročitev poteka po predhodni najavi, policija pa orožje prevzame neposredno pri imetniku. Ob tem preveri identiteto in izda potrdilo z vsemi podatki o izročenem orožju ali strelivu, ki jih nato vnese v uradno evidenco. Zbrano orožje policija preda Ministrstvu za notranje zadeve, kjer se lahko uniči, preda muzeju ali uporabi v izobraževalne namene.

Pomembno je, da imetnik zaradi oddaje orožja ne bo kaznovan, vendar za orožje ni predvideno nikakršno nadomestilo. Prav tako za izročeno orožje ni mogoča naknadna pridobitev orožne listine.

Zvišali starostno mejo za vožnjo e-skirojev: Kako to vpliva na vas?

Jan Nebec
-
0
Zvišali starostno mejo za vožnjo e-skirojev: Kako to vpliva na vas?

Vlada je sprejela predlog sprememb Zakona o voznikih, s katerimi želi izboljšati prometno varnost mladostnikov. Ključna novost je zvišanje starostne meje za vožnjo električnih skirojev in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h.

Po novem jih bodo lahko vozile osebe, ki so stare 15 let ali več

Izbira meje 15 let ni naključna. Zakon o voznikih že zdaj določa, da je za vožnjo vozil kategorije AM, ki dosežejo hitrost do 45 km/h, potrebna starost 15 let in vozniški izpit.

Novi predlog torej sledi obstoječi logiki in praksi, obenem pa upošteva priporočila Evropskega sveta za varnost v prometu, ki predlaga najnižjo starost najmanj 16 let oziroma enako starost, kot velja za moped.

Slovenija se s to spremembo približuje evropskim pristopom (denimo takšnim kot na Finskem) in uresničuje cilje Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030, ki kot eno svojih prioritet izpostavlja večjo varnost otrok in mladostnikov v prometu.

Odprtje nove čitalnice CTK kot odgovor na pomanjkanje mest za študente

Žiga Kastelic
-
0
Odprtje nove čitalnice CTK kot odgovor na pomanjkanje mest za študente

Prostora v študijskih čitalnicah primanjkuje. Na to nas vsako zimo opominjajo študentje, ki v dolgih vrstah čakajo na vstop v knjižnico – z upanjem, da je za njih ostal še kakšen kotiček, kjer bodo lahko preživeli dan in se v miru pripravili na prihajajoče izpite.

V Ljubljani je namreč 44.000 študentov in le 4.000 čitalniških mest, kot opozarjajo člani študentskih organizacij Iskra in Lista demokratičnega študentstva (LDŠ).

Letos, februarja 2025, je ljubljanski ŠOU ponovno izpostavil pomanjkanje študijskih mest in univerzo pozval, naj poišče dodatne prostore, ki bodo študentom omogočali učenje, obenem pa so se zavzeli tudi za daljši odpiralni čas obstoječih čitalnic.

Dialog s študenti

Glasovi študentov so bili na Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani (CTK) uslišani – z veseljem naznanjamo, da smo priskrbeli dodatno čitalnico, kamor smo postavili novih 36 stolov. V ta namen smo podrli stene pisarn in ustvarili novo veliko sobo, ki študentom omogoča več prostora za učenje. Skupno ima CTK sedaj na voljo več kot 230 mest.

»Nova čitalniška mesta so odgovor na pobude študentov za povečanje števila čitalniških mest. Prav to se mi zdi v tej zgodbi najbolj pomembno in kaže na pomen nenehnega dialoga med uporabniki in knjižnico. Želim poudariti, da je odziv CTK z novo čitalnico le del širšega odgovora različnih odgovornih deležnikov: Univerze v Ljubljani, NUK-a in drugih. Mimogrede, po naših informacijah je celo Cankarjev dom odprl študijsko čitalnico. Vse to kaže, kako pomembno je, da študenti in ostali uporabniki izrazijo svoje potrebe.

V prihodnje želimo ta dialog še krepiti in negovati. Skupnostno upravljanje knjižnice, možnost uporabnikov (v tem primeru študentov), da soustvarjajo naše programe, in obojestransko razumevanje delovanja knjižnice je pravi recept za izboljšave. Študentom želimo, poleg stolov in miz, ponuditi še več. Zato je ključno, da se tak dialog vrši tudi pri upravljanju naših drugih storitev: Ustvarjalnice, Knjižnice stvari ali pa pri pridobivanju novih informacijskih virov,« je odprtje nove čitalnice komentiral mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.

Odprta vrata za študente
Odprta vrata za študente (avtor: Gašper Lešnik)

Študentje in stanovanjska kriza

Študijske čitalnice predstavljajo pomemben del izobraževalnega procesa, saj študentom zagotavljajo primeren prostor za kakovostno učenje in pripravo na izpite. Marsikdo potrebuje za učinkovito in osredotočeno učenje mir, tišino, odmik od vsakdanje rutine ali prisotnost vrstnikov, ki se prav tako učijo, da lahko izpolni svoj potencial in osvoji študijsko snov. Veliko študentov te možnosti doma nima, zato so knjižnice tiste, ki morajo takšen prostor omogočiti.

»Problematika pomanjkanja čitalniških mest je tesno povezana s stanovanjsko krizo. Ker študentje nimamo kje bivati, se tudi nimamo kje učiti. Tako smo prisiljeni študirati v prepolnih, hrupnih ali zastarelih prostorih, kar pripomore do nižjih ocen in siromašnega študija. Obstoječa čitalniška mesta so marsikje dotrajana, premajhna in pomanjkljivo opremljena. V Ljubljani razmerje med čitalniškimi mesti in študirajočimi znaša približno 1 proti 10. Polagoma se situacija vendarle izboljšuje, saj je Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani odprla novo čitalnico, kar v Društvu Iskra pozdravljamo. CTK je z obratovalnim časom do polnoči študentom stopila naproti, v neizmerno pomoč so med izpitnim obdobjem odprta vrata tudi v nedeljo. Dobrodošel je njihov nabor instrumentov na izposojo, ki olajšajo učenje študentom naravoslovnotehniških smeri. So knjižnica, ki prisluhne željam študentov in sledi svojemu poslanstvu,« so se na odprtje odzvali iz Študentskega društva Iskra.

Odprtje do polnoči in razstava

CTK nudi možnost uporabe študijskih čitalniških mest vsak delovni dan do polnoči, do polnoči je odprta tudi med izbranimi vikendi (sobota in nedelja) v času izpitnih obdobij. CTK deluje po konceptu skupnostnega upravljanja knjižnice, ki v središče svojega delovanja postavlja uporabnike (študente, raziskovalce in druge obiskovalce), kar pomeni, da imajo uporabniki knjižnice možnost soustvarjanja programov in politike delovanja knjižnice.

Nova čitalnica je opremljena s fotografsko razstavo, kjer je avtor fotografij ovekovečil aktivnosti obiskovalcev knjižnice. »Serija fotografij, ki je v objektiv zajela obiskovalce Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, je nastajala več let in predstavlja moj osebni pogled na knjižnico, kamor zahajajo večinoma študenti in v njej tudi preživijo največ časa. Ujel sem tako trenutke v času izpitnega obdobja kot tudi sproščanje ob kavi, pogovore s prijatelji in igranje družabnih iger. Razstava “Obiskovalci” je posneta v črno-beli tehniki in s tem prikazuje občutek brezčasnosti,« je svoje delo opisal fotograf Gašper Lešnik.

Postavitev razstave Obiskovalci Gašperja Lešnika
Postavitev razstave Obiskovalci Gašperja Lešnika (avtor: Gašper Lešnik)

Osupljivo oblikovanje pametnih telefonov serije Huawei Pura 80

Huawei
-
0
Osupljivo oblikovanje pametnih telefonov serije Huawei Pura 80

Pametni telefon danes ni več le orodje. Je izraz osebnosti, slogovni podpis in orodje ustvarjalnosti. To je bistvo serije Huawei Pura 80, ki na novo opredeljuje popolno zlitje najsodobnejše tehnologije in vrhunske estetike visoke mode.

Serija Huawei Pura 80 prinaša novo definicijo elegance pametnih telefonov z inovativnim pristopom k barvam, materialom in končni obdelavi. S harmonično kombinacijo vzhodnih in zahodnih oblikovalskih načel je Huawei ustvaril naprave, ki navdušujejo tako na pogled kot na dotik. So razkošne, prefinjene in povsem edinstvene.

Estetsko mojstrstvo, ki ustvarja brezčasno eleganco

Navdih za obliko modela Huawei Pura 80 Pro izvira iz brezčasne privlačnosti enobarvnih glazur. Njihova svilnato gladka tekstura in mehke, graciozne linije ustvarjajo prefinjeno čutno izkušnjo, ki združuje naravnost in eleganco. Vsaka barvna različica pripoveduje svojo zgodbo. Rdeča izraža drznost in samozavest, bela čistočo mesečine, črna pa globoko, zadržano prefinjenost. Okvir s svilnato teksturo, navdihnjen s tehnikami tkanja zlata v finem nakitu, in horizontalno brušen vzorec skupaj ustvarjata harmonično zlitje estetik vzhoda in zahoda. Nežna igra svetlobe in senc dodaja kanček razkošja ter ustvarja eleganco, ki odmeva pri uporabnikih z izostrenim občutkom za slog.

Estetika modela Huawei Pura 80 Ultra stopa še korak dlje. Lesketajoči se zlat vzorec z bleščečim sijajem prestižnih modnih dodatkov ali diskretna kombinacija črnih in zlatih tonov, oboje poudarja izjemen občutek za detajl. Sijoč obroč okoli objektivov zadnjih kamer in osrednja oznaka »XMAGE« napravo povzdigneta v razred luksuznih dodatkov. Preudarna uporaba zlate barve ni le estetski element, temveč prefinjen simbol tehnične odličnosti. Zlati odtenki poudarjajo profesionalne fotografske zmogljivosti in obenem izražajo samozavest, prestiž in popolno ravnovesje med funkcionalnostjo ter lepoto.

Skladno z zahtevami sodobnega in dinamičnega življenjskega sloga se pametni telefoni serije Huawei Pura 80 ponašajo z zaslonom z ravnimi robovi in stekleno hrbtno ploščo, ki v beli, črni in zlati matirani različici deluje elegantno in sodobno. Izpopolnjen postopek peskanja zagotavlja prijeten občutek ob dotiku, enakomerna gostota matiranega stekla pa izžareva zadržan luksuz.

Oblikovanje simbolov kot svetilnik inovacij

Serija Huawei Pura 80 se samozavestno oddaljuje od tradicionalnih geometrijskih zasnov in uvaja edinstveno oblikovalsko filozofijo »Forward Symbol«. Združuje čiste linije in premišljeno postavitev kamer v izrazit vizualni podpis, ki postavlja nov standard v svetu tehnološko-modne elegance.

Posebej izstopata modela Huawei Pura 80 Ultra in glazirano rdeča različica Pura 80 Pro, kjer povsem novo oblikovanje simbolov že na prvi pogled pritegne pozornost in krepi status teh telefonov kot ikon sodobne mobilne estetike.

Model Huawei Pura 80 Ultra inovativno dviguje to vizionarsko oblikovanje z uvedbo zlatega obroča, ki s kovinskimi poudarki še poveča vizualno privlačnost simbola »Forward«. Zlati obroč, ki nežno ovija module objektivov, je hkrati dekorativen element in poklon funkcionalni natančnosti, saj spominja na popolnost profesionalnih objektivov. Ta prefinjeni detajl dodatno oplemeniti vrhunski vizualni jezik modela Pura 80 Ultra in poudari dvojno poslanstvo naprave – zavezanost fotografski odličnosti ter estetskemu inoviranju.

Sijaj v gibanju, ujet v vzorec sončnih žarkov

Vzorec sončnih žarkov, ki krasi modele Pura 80 Ultra in glazirano rdeči Pura 80 Pro, dviga estetiko serije na povsem novo raven. Navdihnjen z mojstrstvom svetlobe in sijajem prefinjene izdelave ustvarja dinamičen vizualni učinek, ki se spreminja s svetlobo in prikliče poetično lepoto sončnega vzhoda.

Na modelu Pura 80 Ultra vzorec sončnih žarkov poudarjata zlata oznaka znamke »XMAGE« in elegantni obroči okoli objektivov. Radialne črte ustvarjajo občutek globine in harmonije, zaradi česar telefon izžareva prestiž v vsakem okolju. Ta dovršena oblika je izraz Huaweievega mojstrstva v obvladovanju svetlobe in sence ter dokaz izjemnih zmogljivosti kamer, ki znajo ujeti lepoto trenutka v vsej njeni popolnosti.

Vpogled v tehnološko mojstrstvo

Čeprav oblikovni elementi definirajo vizualno identiteto serije Huawei Pura 80, jo resnično dopolnjuje prelomna tehnologija. Model Pura 80 Pro se ponaša z enopalčnim tipalom RYYB s spremenljivo zaslonko F1,6–F4,0, ki zagotavlja vrhunski zajem svetlobe ter omogoča živahne nočne posnetke in brezhibne portrete.

Model Pura 80 Ultra pa prestopa meje mogočega z uvedbo prvega enopalčnega HDR-tipala v industriji, ki se ponaša z izjemnim dinamičnim razponom 16 EV. Dvojna telefoto kamera omogoča gladke prehode med 3,7- in 9,4-kratno optično povečavo, kar fotografsko izkušnjo povzdigne na profesionalno raven.

Na novo definiramo tehnologijo in modo

Huawei Pura 80 je več kot pametni telefon. Je drzna izjava o slogu, inovaciji in identiteti. S prefinjeno kombinacijo barv, vrhunskih materialov, mojstrske obdelave in prepoznavnega oblikovanja s sijajem sončnih žarkov Huawei ponovno dokazuje, da tehnologija lahko postane umetnost.

Za uporabnike, ki iščejo napravo, ki združuje estetsko popolnost in tehnološko zmogljivost, je serija Huawei Pura 80 več kot odlična izbira. Ustvarjena je za tiste, ki želijo izstopati. Za tiste, ki verjamejo, da prava eleganca živi v podrobnostih. V tem se zlahka kosa z oblikovalskimi dosežki, vidnimi tudi pri drugih napravah Huawei, ki so na voljo v lokalnih trgovinah. Priporočamo, da si podrobneje ogledate pametne ure serije Huawei Watch GT 6 in Watch Ultimate 2, ki s svojimi funkcijami in elegantnim videzom navdušita tudi najzahtevnejše uporabnike. Odkrijte še tablični računalnik MatePad 11.5 z izjemnim zaslonom PaperMatte, ki ponuja naravno izkušnjo pisanja in branja, ter brezžične slušalke z aktivnim odpravljanjem hrupa Huawei FreeBuds 7i in FreeBuds SE 4, ki zagotavljajo kristalno čist zvok in udobje ob vsakem poslušanju.

Kako zmanjšati svojo izpostavljenost mikroplastiki? – Upoštevaj TE nasvete za zdravje

Tjaša Sušnik
-
0
Kako zmanjšati svojo izpostavljenost mikroplastiki? – Upoštevaj TE nasvete za zdravje

Dejstvo je, da se mikroplastiki danes ne moreš več izogniti, saj se nahaja povsod okoli nas: v embalaži hrane, oblačilih, izdelkih za osebno nego, napravah, avtomobilih in elektroniki. In to čeprav plastiko uporabljamo šele od 60-ih let prejšnjega stoletja. Problem mikroplastike je tako relativno nov, a zelo zaskrbljujoč.

Letno zaužijemo med 74.000 in 121.000 delci, med leti 2016 in 2024 pa se je koncentracija mikroplastike v človeških možganih, jetrih in ledvicah močno povišala. Mikroplastiko so znanstveniki odkrili v prav vsaki človeški placenti, ki so jo v okviru raziskave preučevali.

Mikroplastika močno poviša tveganje za srčni zastoj in smrt, prenaša pa lahko tudi škodljive kemikalije, kot so BPA, ftalati in težke kovine. Te v telesu delujejo kot hormonski motilci in morda prispevajo k razvoju raka, reproduktivnih motenj in drugih zdravstvenih stanj. Kako torej zmanjšati svojo izpostavljenost mikroplastiki in čim bolje zaščititi lastno zdravje?

Voda v plastenki je tabu

Pitje vode iz plastenke spada med najpogostejše načine zaužitja mikroplastike. Voda v plastenki vsebuje v povprečju 94 delcev mikroplastike na liter. Če bi celoten vnos vode pokril z vodo iz plastenk, bi to letno prineslo 90.000 delcev mikroplastike. Ta se sicer nahaja tudi v vodi iz pipe, a v dosti manjših količinah: letno z vodo iz pipe zaužiješ »le« 4.000 delcev.

Women holding drinking bottle and opening the cap of a water bottle to drink water.
Foto: Images we create and what actually happens are always beautiful when we have imagination. iz iStock

Pametno izberi čajne vrečke

Morda si opazil, da so danes številne čajne vrečke izdelane iz plastike. Ko jih preliješ z vročo vodo, v čaj sprostijo milijarde delcev mikro- in nanoplastike. Še en problem sintetičnih čajnih vrečk je, da jih ne smeš odvreči na kompost. Namesto plastičnih čajnih vrečk torej vedno izberi tiste, ki so narejene iz naravnih vlaken in jih na koncu lahko kompostiraš. Še boljša izbira je seveda čaj, ki sploh ni v vrečki, v kombinaciji s kovinskim ali steklenim cedilcem za čaj.

The Horrible Truth About TEABAGS

Izogibaj se sintetičnim vlaknom

Poliester je dobro znan vir mikroplastike. Pri nakupu oblačil in tekstila za dom zato raje izberi naravna vlakna in zmanjšaj izpostavljenost mikroplastiki iz zraka. Nekatere vrste sintetičnih tkanin, kot je flis, mikroplastiko sproščajo tudi pri pranju. S tem sicer ne ogrožaš svojega zdravja direktno, a posredno prispevaš k okoljskemu problemu. Če že imaš takšna oblačila, jih operi v posebni vreči za pranje, ki zadrži mikroplastiko. Poleg tega sintetična oblačila peri le takrat, ko je to zares potrebno, in s čim bolj hladno vodo. Na splošno pa pazi pri nakupu tepihov, oblačil, posteljnine in brisač.

The Impact of Microplastics in Clothing and How to Avoid Them

Ne pogrevaj hrane v plastični embalaži

Pogrevanje hrane in pijače v plastični embalaži močno poveča koncentracijo sproščene in kasneje zaužite mikroplastike. Hrane in pijače v plastični embalaži zato nikoli ne pogrevaj v mikrovalovni pečici, plastičnih posod pa ne pomivaj v pomivalnem stroju. Ne pozabi, da tudi vroče hrane iz posode ne smeš prestaviti v plastični tupperware ali na plastični krožnik. Pri kuhanju ne uporabljaj plastičnega pribora. Kot alternativo plastičnim posodicam uporabljaj izdelke iz stekla ali kovine, slednjih seveda ne smeš segrevati v mikrovalovni pečici. Pri kuhanju pa si pomagaj s kovinskimi in lesenimi pripomočki.

Why You Shouldn’t Microwave Food in Plastic Containers

Hrana za s seboj ni zdrava, tako ali drugače

Hrana za s seboj in hrana, ki jo naročiš na dom, v vsakem primeru ne velja kot najbolj zdrava, hranljiva in uravnotežena. A temu se pridruži še problem mikroplastike, ki prihaja s plastične embalaže. Ljudje, ki si takšen obrok privoščijo štiri- do sedemkrat tedensko, v svoje telo vnesejo tudi do preko 200 delcev. Nekatere restavracije za dostavo in obroke s seboj uporabljajo tudi biorazgradljivo papirno embalažo – ta je vsekakor boljša izbira.

Close-up of delivery man handing a slack of foam lunch box - Foam box is toxic plastic waste. It can be used for recycling and environment saving concept
Foto: twinsterphoto iz iStock

Zmerno pri nekaterih vrstah morskih sadežev

Žal so zaradi onesnaženosti morskega okolja z mikroplastiko kontaminirane tudi nekatere vrste morskih sadežev. Posebej problematične so majhne ribe, ki jih jemo cele, ter školjke, kot so klapavice, ostrige in pokrovače. Te naj se na tvojem meniju torej ne znajdejo prepogosto. Vseeno popolna izločitev teh hranilno dragocenih živil ni smiselna, saj prinašajo tudi pozitivne učinke na zdravje.

Are Microplastics in Seafood a Cancer Risk?

Zmanjšaj izpostavljenost delcem iz gum

Obrabljene avtomobilske gume danes veljajo za enega večjih virov onesnaževanja z mikroplastiko. Delce sproščajo neposredno v zrak, ki ga dihamo. Glede tega torej ne moreš veliko narediti. Lahko pa se na cilj odpraviš peš ali s kolesom in s tem zmanjšaš svoj prispevek k problematiki. Tudi javni transport je boljša izbira od vožnje z osebnim avtomobilom. Če imaš avto, redno pregleduj tlak v pnevmatikah, da preprečiš nepotrebno dodatno obrabo. Pri hoji ali rekreaciji se raje izogibaj potem, ki potekajo neposredno ob prometnih cestah.

A hand pointing to worn out a car tire tread , Close up of car tire tread deterioration from use , Car maintenance concept
Foto: Birdlkportfolio iz iStock

Naravne talne obloge in redno sesanje

Prah v naših domovih vsebuje različne vrste mikroplastike. To predstavlja še posebej veliko tveganje za dojenčke in malčke, saj več časa preživijo na tleh kot odrasli. Vendar pa na količino in vrsto delcev vplivata vrsta talne obloge in pogostost sesanja. Gospodinjstva s preprogami so imajo skoraj dvakrat več delcev iz petrokemičnih vlaken, kot sta polietilen in poliester, medtem ko je v gospodinjstvih s trdimi tlemi več polivinilnih vlaken. Redno sesanje tal, vsaj enkrat na teden, lahko zmanjša količino delcev v zraku.

Kaj moraš vedeti, preden se odločiš za doktorat?

Tjaša Sušnik
-
0
Kaj moraš vedeti, preden se odločiš za doktorat?

Odločitev za doktorat je lahko ena najpomembnejših kariernih in življenjskih odločitev. Temu primerno moraš dobro pretehtati različne možnosti, preden se odločiš, ali se boš sploh podal na to akademsko pot, na katerem področju boš raziskoval in pri kom boš doktorat opravljal. Pri tem je velik problem pomanjkanje informacij.

Večina študentov sprejme odločitev glede na lasten občutek in pričakovanja drugih. A to je napaka, ki jo potencialno lahko obžaluješ naslednjih nekaj let (ali pa vse življenje, če se za doktorat ne odločiš). Naj ti pri odločitvi pomagajo dejstva in objektivni podatki, ugibanja. Spodaj je le nekaj pomembnih stvari, ki jih moraš vedeti, preden se odločiš za doktorat.

Doktorat ni samo »nadaljevanje študija«

Mnogi študenti po magistrskem študiju razmišljajo o doktoratu kot o naravnem naslednjem koraku, a resnica je, da gre za popolnoma drugačno izkušnjo. Medtem ko je magistrski študij večinoma strukturiran, z jasnimi nalogami, predavanji, izpiti in ocenami, je doktorat precej bolj odprt in brez natančno začrtane poti. Uspeh je močno odvisen od tvoje samodiscipline, organiziranosti in sposobnosti reševanja težav. To tudi pomeni, da uspeh na magistrskem študiju ne zagotavlja uspešnega in enostavnega doktorata.

Someone wearing red sneakers choosing his education goals.
Foto: LemonTreeImages iz iStock

Koliko časa traja in kaj zahteva

Doktorski študij običajno traja od 3 do 5 let, lahko pa tudi dlje. Poleg pisanja doktorske disertacije vključuje tudi objavo znanstvenih člankov, udeležbo na konferencah, pripravo predstavitev za seminarje in konference, administrativno delo ter pogosto tudi poučevanje ali vodenje vaj za dodiplomske študente.

Dela je veliko, denarja niti ne

Žal se moraš zavedati, da doktorat ni le intelektualni izziv, temveč tudi finančni. Številni doktorandi so zaposleni kot mladi raziskovalci ali asistenti, vendar plače pogosto niso visoke. V Sloveniji si kot mladi raziskovalec uvrščen v 22. plačilni razred, kar je v letošnjem letu pomenilo 2.332,62 evrov bruto oziroma približno 1.490 evrov neto.

To glede na  stopnjo izobrazbe, zahtevnost in delovno obremenitev ni veliko. Plače v industriji so pogosto dosti višje, seveda odvisno od področja. Kot omenjeno na začetku, pri doktorskem študiju ne gre za študij v običajnem pomenu besede, temveč za zaposlitev. Pri tem ne pričakuj, da bo tvoje delo omejeno na 8-urni delovnik. Veliko je odvisno od raziskovalnega področja, na katerem boš opravljal doktorat, in s tem povezane narave dela. Če doktorat vključuje raziskovalno delo v laboratoriju, se to lahko zavleče v pozne večerne ure. Tudi sestanki, predvsem z raziskovalci iz drugih časovnih con, se lahko odvijajo v neobičajnih urah.

Je pa res, da danes podobno velja tudi za številna druga delovna mesta. Potrebno je tudi omeniti, da doktorat ne pomeni nujno tudi delo mladega raziskovalca (tu so mesta namreč omejena). Nekateri se odločijo tudi za doktorat, ki ga financirajo sami. V tem primeru za svoje raziskovanje ne prejemaš plačila, »letnike« pa si moraš celo plačevati. A če je želja po doktorskem nazivu velika, je tudi to ena izmed možnosti.

Področje tvojega raziskovanja bo zelo ozko

Si našel zanimivo temo, področje, na katerem bi z veseljem raziskoval? To je prvi korak, brez katerega se doktorata nikakor ne loti! Če te tema resnično ne veseli, boš naslednjih nekaj let trpel. Ko najdeš zanimivo področje, bodi zelo pozoren na specifično ozko temo, s katero se boš ukvarjal med doktoratom. Je še tako zanimivo? Raziskoval boš namreč le majhen košček zelo ozkega področja. In to več let. Posledično veliko mladih raziskovalcev s časom nekoliko izgubi interes in vse skupaj postane le še odštevanje dni do uspešno zaključenega doktorata.

Test tubes in clinic, pharmacy and medical research laboratory with male scientist using pipette
Foto: Bogdanhoda iz iStock

Zato se ne navduši preveč nad priljubljeno splošno temo, temveč se pozanimaj o specifikah:

  • Na katero vprašanje boš s svojim raziskovanjem skušal odgovoriti?
  • Katere metode boš uporabljal pri svojem raziskovanjenju?
  • Katera nova znanja in veščine boš pridobil?
  • Boš večino časa sam zaprt v laboratorij ali boš veliko ekipnega dela?
  • Koliko časa boš preživel v laboratoriju? Koliko časa boš na terenu? Koliko časa boš obdeloval podatke?
  • Bo tvoje delo vključevalo tudi poučevanje in vodenje vaj? Za kateri predmet in v kakšnem obsegu?

Izbira mentorja je ključna

Kot doktorski študent si popolnoma odvisen od svojega mentorja. Dokler se on ne odloči, da rezultati tvojega raziskovanja zadoščajo za pridobitev doktorskega naziva, tega pač ne boš dobil.

Je tudi oseba, ki te lahko vodi tako pri akademski kot tudi osebni rasti. Žal je lahko tudi oseba, ki te izkorišča, izvaja pritisk ali se s tabo preprosto ne ujame. Preden se odločiš za doktorat je zato ključno, da se s potencialnim mentorjem spoznaš in si skušaš ustvariti čim bolj realno sliko in pričakovanja: je to oseba, s katero boš v prihodnjih nekaj letih z veseljem sodeloval?

Pogovori se tudi z doktorskimi študenti, ki pri istem mentorju trenutno opravljajo doktorat (ali so ga pred kratkim zaključili): kakšno je vzdušje v izbrani raziskovalni skupini? Že od samega začetka bodi pozoren na odzivnost in komunikacijo. Če potencialni mentor potrebuje celo večnost, da odgovori na tvoj mail, in nima časa za sestanek, je to prvi alarm.

Normalno je, da so profesorji in raziskovalci zelo zasedeni, potujejo na konference in podobno. Kljub temu je ključno, da si tudi zate lahko vzame dovolj časa in ti nameni dovolj pozornosti. Sicer se pripravi na frustracije v prihodnosti.

How to choose your PhD supervisor | 5 secrets they won't tell you
1...153154155...2.166Stran 154 od 2.166