Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani že osmo leto zapored pripravlja sejem akademske knjige – Liber.ac, ki bo letos obarvan slovansko. Spremljevalni program sejma namreč pripravlja naš Oddelek za slavistiko in nosi naslov Kdo je tebe, Praslovan … *. Sejem bo potekal od torka, 23. maja, do četrtka, 25. maja 2017 v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto. Letos se bo predstavilo 35 razstavljavcev iz Slovenije in tujine. Odprtje sejma bo v torek, 23. maja 2017, ob 10. uri, prav tako v Foersterjevem vrtu. Na uvodni slovesnosti bo poleg Študentskega pevskega zbora Filozofske fakulteteUL nastopil tudi Zoran Predin. V treh dneh sejma se bo v spremljevalnem programu zvrstilo več različnih dogodkov: otroci in drugi obiskovalci se bodo lahko naučili katerega od tujih jezikov (češčina, ruščina, slovaščina, makedonščina …), obiskali nas bodo zanimivi gosti, med drugim: dopisnik Boštjan Anžin, hrvaški slikar in kipar Đanino Božić, bolgarska pisateljicaVesela Ljahova, srbski pisatelj Vladimir Arsenijević, poljski pisatelj Ignacy Karpowicz, češki pisatelj Jan Němec, našemu povabilu pa se je prijazno odzval tudi Goran Vojnović. Manjkala ne bo niti dobra glasba (nastop Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, Filozofske filharmonije, simfoničnega orkestra Filozofske fakultete). Vsak dan pa seveda druženje ob dobrih knjigah in dobri kavi. Večina dogodkov bo potekala v Foersterjevem vrtu, kjer si jih bo lahko brezplačno ogledal vsakdo, ki si bo to želel, tudi dogodki, ki bodo potekali v prostorih fakultete, vSlovenski kinoteki in drugje so brezplačni. V primeru dežja bodo dogodki, ki so predvideni zunaj, potekali v prostorih fakultete. Vsebino posameznih točk, časovni potek in lokacijo dogodkov letošnjega Liber.aca najdete v programu na povezavi: http://www.ff.uni-lj.si/knjige/Liberac/Liberac_2017.
Večer z Patom Methenyjem
Z dvajsetimi grammyji ovenčani kitarist Pat Metheny se je med letoma 2016 – 2017 podal na svetovno gostovanje z naslovom »Večer z Patom Methenyjem.« Metheny, ki je bil nedavno uvrščen v dvorano slavnih revije Downbeat kot njen najmlajši član in četrti kitarist (pridružil se je velikanom, kot so Django Reinhardt, Charlie Christian in Wes Montgomery), bo z glasbenim programom predstavil povzetek svoje umetniške poti.
Po izjemnem mednarodnem uspehu z grammyjem ovenčanih albumov Unity Band in Unity Group ter obsežnih turnejah, ki so sledile, si je Metheny leta 2015 privoščil krajši počitek. »Lani sem si vzel prvi premor po letu 1994. Fantastično je bilo imeti čas za vajo, se lotiti raziskovanja in razvijanja nekaterih idej, o katerih sem že dalj časa razmišljal.«
V letu 2015 pa je Metheny vseeno zasnoval kritiško hvaljeno velikopotezno ‘suito' Hommage Eberhardu Weberju in jo poustvarjal na raznih prizoriščih v Evropi, Ameriki in na Japonskem. Bil je rezidenčni umetnik Jazz festivala v Detroitu, kjer je nastopil z lastnimi zasedbami, dolgoletnim sodelavcem Garyjem Burtonom in novoustanovljenim duetom z Ronom Carterjem, basistom legendarnega Milesa Davisa.
Med turnejo 2016/17 je Metheny želel nadaljevati ‘raziskovanje'. »Običajno sem se ustvarjalnega procesa vsa ta leta loteval z uveljavljenim pristopom, npr.; napišem glasbo, posnamem ploščo, grem na gostovanje. Ta vzorec sem tokrat želel razbiti. Poleg tega se je v vsem tem času nabralo toliko skladb, ki jih le redko izvajam, zato se mi je zdelo zanimivo in zabavno zbrati zares elitno skupino glasbenikov, ki bi predstavili svoje priredbe širokega nabora vseh skladb, ki sem jih do sedaj ustvaril. Sodelovanje se lahko razvije v nekaj več, s skupinskim preigravanjem glasbenih mojstrov prejme širše razsežnosti.«
Na letošnji turneji se bo Patu vnovič pridružil bobnar Antonio Sanchez, s katerim sodelujeta v različnih sestavih vse od leta 2000. »Antonio nenehno osuplja. Je eden največjih bobnarjev vseh časov in najino sodelovanje v vseh teh letih je res nekaj posebnega. Zelo me radosti njegov uspeh z glasbo za film Birdman.« Antoniova filmska glasba za z oskarjem nagrajeno delo Alejandra G. Innarita je bila nominirana za zlati globus in nagrado grammy v letu 2016 kot tudi več drugih nagrad po vsem svetu. Pat pravi: »Biti na odru z Antoniom je nepredstavljiva izkušnja, ki je nisem doživel z nobenim drugim glasbenikom. Ima redko sposobnost intenzivne poosebitve z glasbo. Zaradi te osredotočenosti in njegove čarobne tolkalne veščine spada v popolnoma lastno kategorijo.«
Malezijska/avstralska basistka Linda Oh je v zadnjih letih izjemno zaznamovala newyorško glasbeno prizorišče, sodeluje z največjimi imeni skupnosti. Metheny razloži: »Rad spremljam nove igralce v mestu in se seznanim z njihovim delom. Ko sem prvič slišal Lindo, sem jo takoj umestil na prvo mesto mojega seznama želenih sodelavcev. Ima vse, kar vedno iščem; odličen tempo, odlične tone in veliko domišljije. Vendar je najpomembnejša stvar, ki jo pri glasbeniku iščem, izmuzljiva in neopisljiva kakovost, ki pooseblja določeno zmožnost povezovanja – ne samo z drugimi glasbeniki, temveč tudi z občinstvom. Linda vse to ima. Z njo je užitek igrati. Povedala mi je, kako močan vtis je nanjo kot mlado glasbenico naredil moj album Question and Answer, kar me neverjetno veseli. Z navdušenjem pozdravljam priložnost sodelovanja z Lindo.«
Sestav zaokroža britanski pianist Gwilym Simcock, eden najbolj navdušujočih novih britanskih pianistov zadnjih let. Metheny: »Za Gwilyma sem izvedel pred nekaj leti ob obisku Londona, ko mi je znanec na radijski postaji podaril njegov prvi album, obenem pa omenil, da mu je zanimanje za ta slog glasbe vzbudila ena od mojih zgodnejših plošč, kar me je vnovič navdalo s ponosom. Postal sem njegov velik oboževalec; Gwilym je preprosto eden najboljših pianistov, takšnega že zelo dolgo nisem slišal. Leta 2014 mi je po nastopu v Londonu končno uspelo najti čas, da sva se osebno seznanila in skupaj igrala. Nameravala sva muzicirati nekaj ur, na koncu pa sva glasbi predajala neprekinjeno celo popoldne. Bilo je naravnost neverjetno, kako hitro sva se ujela. Na svoji glasbeni poti sem le nekajkrat izkusil takšni sozvočje in gibkost vzajemnega igranja. Veselim se sodelovanja z Gwilymom, saj čutim, da lahko razvijeva zares edinstveni slog skupne igre.«
Glede prihodnjih koncertov in glasbene izraznosti Metheny pravi: »Lahko se razvije kar koli in prav vse je možno. Že samo z mislijo na ta nov projekt sem napisal kopico novih skladb, vendar bi kakšen večer lahko igrali tudi stare skladbe, ali celo celotne albume. Všeč mi je, da je koncept odprt in se lahko glede na vzajemno sinergijo in soobčutenje med turnejo razvije v karkoli. V tem trenutku me glasba popolnoma preplavlja, čutim jo kot celoto brez omejitev ali razlikovanj med določenimi obdobji. Z Antoniom, Lindo in Gwilymom bomo črpali iz vsega tega in razprli široko glasbeno pahljačo – ter morda že našli prehod v naslednje obdobje.«
Počitniško delo – priložnost za prvi stik s trgom dela
Kdaj se oddajajo počitniška dela in koliko jih je?
Počitniško delo začnemo sprejemati že v aprilu, saj veliko podjetij načrtuje svojo poletno ekipo že nekaj mesecev pred poletno sezono. Število počitniških del se spreminja, celotna ponudba dijaških in študentskih del, pa trenutno presega 2.700 del in je na voljo tukaj.
V predpočitniškem času je povpraševanje po delih s strani študentov manjše od ponudbe, saj je to obdobje izpitov in študenti nimajo toliko časa za delo, proti koncu junija, ko se čas sprosti študentom, pridružijo pa se jim tudi dijaki, pa število prostih del, ki so na voljo, pade. Zato svetujemo mladim, ki bi radi poleti delali, da se ozirajo po ponudbi že prej.
Vsa dela tudi niso objavljena, zato je pomebno, da se o tovrstnem delu pogovorimo s sorodniki, prijatelji in znanci. Marsikatero podjetje zelo ceni samoiniciativnost, ki jo mladi izkažejo.
Zakaj mladi poleti delajo?
Za počitniško delo se mladi odločijo zato, da zaslužijo za svoje priboljške, kot so počitnice, obleko, nov telefon, večerna druženja… Na ta način so bolj finančno samostojni in jim ni treba za vsak evro prositi staršev. Po drugi strani z delom pridobivajo pomembne delovne izkušnje, ki jim prav pridejo kasneje, ko se lotijo iskanja zaposlitve. So pa tudi primeri, ko študenti delajo zato, da prinesejo svoj delež k družinskem proračunu, saj starši ne zmorejo pokriti vseh stroškov.
Mladim svetujemo, da, sedaj, ko imajo na voljo res pestro ponudbo del, zgrabijo priložnost in se preizkusijo v opravljanju raličnih nalog, saj jim bodo v prihodnje zagotovo koristile pri iskanju redne zaposlitve.
Koliko mladih poleti dela in kdo lahko dela?
V lanskem letu je prek e-Študentskega Servisa v poletnem času delalo okoli 43.000 dijakov in študentov, od tega je bilo dijakov okoli 9.000.
Počitniško delo lahko opravljajo:
- Osnovnošolci, ki dopolnijo 15 let.
- Redni dijaki, ki imajo status dijaka v Sloveniji ali tujini in so dopolnili 15 let.
- Študentje, ki imajo status rednega ali izrednega študenta v Sloveniji ali v tujini.
- izredni dijaki, ki so mlajši od 26 let,
se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja,
niso v delovnem razmerju,
niso prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe,
se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. - Tujci, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji in tujci, ki študirajo v Sloveniji.
Kakšna dela so na voljo med počitnicami?
Dela, ki so na voljo, so zelo različna. Veliko je del v prodaji – podjetja namreč dodatno pomoč rabijo predvsem v turističnih središčih, saj se obseg dela s prihodom turistov poveča, hkrati pa podjetja tudi rabijo zamenjave za delavce, ki gredo poleti na dopust. Pogosta dela so tudi v strežbi, iščejo se razni animatorji, reševalci iz vode, vodniki, učitelji ipd.
Dijaki iščejo predvsem enostavna dela (npr. pakiranje, deklariranje), dekleta zanimajo tudi dela v administraciji ali delo hostes, fantje pa povprašujejo tudi po težjih fizičnih delih, saj v kratkem času lahko zaslužijo več oz. se odločajo za dela v proizvodnji, radi pa imajo tudi dela z računalnikom.
Na voljo pa so tudi zahtevnejša, strokovna dela, kjer prevladuje delo za računalnikom.
Veliko podjetij, ki oddajajo prosta dela, zahteva polnoletnost kandidata, kar pa pomeni, da posledično dijaki nimajo na izbiro tako velikega števila del. Glede na to, da so to tisti, ki ponavadi še nimajo izkušenj, opravljajo enostavna dela, za katera je treba pokazati tiste vrline in znanje, ki si jih pridobil doma in pri obšolskih dejavnostih.
Vsekakor vsako delo prinaša izkušnje, vendar pa je pomembno, da v zaključnih letnikih študenti poprimejo za delo, ki je povezano z njihovo smerjo študija. Na ta način bodo dobili stik s stroko, v kateri se kasneje želijo zaposliti in hkrati tudi večjo možnost, da se v podjetju, kjer so opravljali študentsko delo, tudi zaposlijo. 60 % podjetij namreč študente potem tudi zaposli.
Primeri del in urne postavke:
Vodenje po muzeju na Veliki Planini 4,65 €/h neto (5,50 €/h bruto)
Delo v proizvodnji 4,53 – 5,25 €/h bruto + malica
Pomoč v strežbi 4,50 €/h neto (5,33 €/h bruto)
Animator 4,65 €/h neto (5,50 €/h bruto)
Programiranje 5,00 €/h neto (5,92 €/h bruto)
Prodaja oblačil 4,23 €/h neto (5,00 €/h bruto)
Reševalec/-ka iz vode 5,50 €/h neto (6,51 €/h bruto)
Poučevanje nemščine, delo z otroki po projektu
Izvajanje fotografskih delavnic po projektu
Delo na recepciji 6,59 €/h neto (7,80 €/h bruto)
Delo v kuhinji 5,00 €/h neto (5,92 €/h bruto)
Delo v skladišču 3,83 €/h neto (4,53 €/h bruto)
Fizična dela 6,00 €/h neto (7,10 €/h bruto)
Čiščenje 5,00 €/h neto (5,92 €/h bruto)
Kakšne so urne postavke?
Trenutno je povprečna urna postavka 5,5 € bruto oz. 4,2 € neto in se tudi razlikuje glede na regijo oz. vrsto dela.
Najbolje plačana dela so: poučevanje, inštrukcije od 9 €/bruto dalje, vaditelji/trenerji plavanja, smučanja od 8,5 €/h bruto dalje, računalništvo in programiranje od 8 €/h bruto dalje, selitve od 6,7 €/h bruto dalje. Najmanj plačana dela so po urni postavki 4,53 €/h bruto (zakonsko predpisana najnižja urna postavka – ZUJF-C), običajno gre za naslednja dela: delo v proizvodnji/skladišču, pakiranje, deklariranje, polnenje polic.
Z najnižjo urno postavko je plačanih približno 20 % vseh del.
Na kaj je treba biti pozoren pred pričetkom dela?
V fazi iskanja dela je pomembno, da se pozanimajo o plačilni disciplini delodajalca (če plačuje redno oz. so imeli predhodniki že kakšne težave) – o tem tudi mi študente in dijake obvestimo oz. jih opozorimo, če smo imeli s podjetjem tovrstno izkušnjo. Neplačnike pa tudi objavimo na neplacniki.info. Pomembno je tudi, če za podjetje nakazujemo zaslužek vnaprej, saj bo v tem primeru študent oz. dijak dobil plačilo tudi v primeru, da podjetje do študentskega servisa svojih obveznosti ne bo poravnalo. Na e-Študentskem Servisu še vedno več kot 90 % vseh nakazil naredimo vnaprej.
Pred pričetkom dela oz., ko delo že izberejo, je dobro, da se študent ali dijak pozanima o vseh podrobnostih dela:
- urni postavki (plačilo za uvajanje, plačilo za delo, način obračunavanja stimulativnega dela, rokovanju z denarjem, inventurni manko…),
- trajanju dela,
- zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju,
- roku, v katerem lahko pričakuje plačilo – vredno se je pozanimati, če za podjetje denar servis nakaže (založi) še preden podjetje plača servisu; dobro je preveriti tudi spletno stran neplacniki.info
Dogovor pred začetkom dela je nujno potreben, da med samim delom ali po njegovem zaključku ne pride do nesoglasij in nesporazumov. Če do teh vseeno pride, se naj obrne na nas in se bomo vključili v vlogi mediatorja.
Drama Festival 2017
Festival bo potekal od 25. do 31. maja 2017 v SNG Drama Ljubljana.
V Drami že četrto leto zapored sklepajo sezono s festivalom, na katerem predstavljajo dosežke gledališč, s kateremi sodelujejo. Letos bodo gostili gledališča iz Brna, Zagreba, Trsta, Nove Gorice, Maribora, s Cetinja in iz Bratislave s sedmimi uprizoritvami v glavnem programu in s številnimi spremljevalnimi prireditvami. Raznolike gledališke poetike (Gospa z morja, Nočno življenje, Teorema, Peter Kušter, Medeja, Do koder seže pogled, Iz življenja človeštva) bodo dopolnili: dve okrogli mizi s fokusom na poslanstvu nacionalnih gledališč v luči različnih kulturnih modelov in na (gledališki) obravnavi tranzicije iz socializma v kapitalizem, Režijski dialog, pogovori po predstavah in dva koncerta.
Letos velja za študente pri nakupu vstopnic za predstave Drama Festivala 2017 pri blagajni Drame kar 50% popust.
Festival že od antike pomeni tudi čas za sproščeno gledališko druženje, čas pogovorov, ki se ne končajo, mesto prepleta različnih ljudi in zgodb. Predstave, pogovori z ustvarjalci na Vrtu za Dramo, popoldanske debate, koncerti in druženje nas bodo popeljali v prijetno gledališko poletje.
Rekordno 20. poglavje Škisove tržnice
Škisova tržnica 2017 je s svojo jubilejno 20. reprizo poskrbela, da se je Kardeljeva ploščad ob zvokih največjih imen slovenske in tuje glasbe zabavala do zgodnjih jutranjih ur. Več kot 28.000 obiskovalcev, ki so čez dan okušali dobrote slovenske in svetovne kuhinje na šestih regijskih in mednarodnem otočku, v večernem delu pa prisluhnili melodijam 15 glasbenih izvajalcev na 2 odrih, je poleg 20. škisovih spisalo nov milijon norih zgodb.
Da je bila zgodba letošnje Škisove tržnice vse prej kot običajna, gotovo ni nobena skrivnost. 20 let nazaj se je začela pisati zgodba študentskega dogodka, ki je v svoji zgodovini zamenjal že 4 prizorišča in ob polnoletnosti pristal na Kardeljevi ploščadi, skozi zgodovino pa je Škisova tržnica med mladimi in mladimi po srcu dobila renome najljubšega študentskega četrtka. Da legenda, ki kroži med študenti in pravi, da nisi pravi študent, če se vsaj enkrat za časa svojega študija ne odpraviš na Škisovo tržnico, še kako drži, je dokazal tudi rekorden obisk včerajšnjega dogodka, ko se je za Bežigradom družilo več kot 28.000 obiskovalcev, kar predstavlja več kot tretjino vseh študentov v Sloveniji.
Na Škisovi tržnici se je letos znotraj 6 regijskih otočkov predstavilo 59 študentskih klubov, ki so z okusnimi kulinaričnimi specialitetami, predstavitvami lokalnih posebnosti in običajev ter veselim govorjenjem v lokalnem narečju obiskovalcem pričarali Slovenijo v malem. Nagrada za najboljšo stojnico je po mnenju strokovne komisije letos pripadla najmlajši članici Zveze ŠKIS, Klubu zamejskih študentov, pa tudi naziv najboljše regije, ki so ga v sklopu popoldanskega programa določile regijske igre, je ostal na Primorskem. Za posebno adrenalinsko doživetje največje prireditve za mlade pri nas je poskrbel skok v nebo, ki ga je omogočil obratni bungee (ang. reversed bungee jumping), s pomočjo katerega si je 183 najpogumnejših obiskovalcev Škisovo tržnico lahko ogledalo iz ptičje perspektive.
Zveza ŠKIS, glavni organizator Škisove tržnice, je v pripravo jubilejne izvedbe prireditve vložila več kot 6 mesecev dela, za obiskovalce pripravila kar 14 ur pestrega dnevnega in večernega programa, v 9 urah glasbenega programa pa se je na dveh glasbenih odrih zvrstilo kar 15 glasbenih izvajalcev. Glavni oder so zatresli Recycleman z Aniko Horvat, Dare Acoustics, mlada ajdovska skupina Neonate, znanci slovenskih festivalskih odrov Tabu, skupina Elvis Jackson, za vročico v zraku pa sta za konec poskrbeli Siddharta in Prljavo kazalište. Za ljubitelje elektronske glasbe so na malem prizorišču nastopili James Gareth, Jimmy Clash, Luka Caro, Bassjackers, Avadox in Junior.
20. Škisova tržnica je tako poskrbela za nov milijon norih zgodb, ki si jih bodo obiskovalci in organizatorji največje študentske prireditve pri nas navdušeno pripovedovali še vsaj kakšen teden in se jih z veseljem spominjali tudi po koncu študijskih dni. Čeprav se Škisova tržnica do maja 2018 poslavlja, pa bodo spomini nanjo z norimi zgodbami, ki so bile spisane včeraj, živeli skozi vse leto.
Število študentov v Sloveniji padlo pod 80.000
V Sloveniji se število vseh študentov višješolskega in visokošolskega izobraževanja vsako študijsko leto znižuje. V študijskem letu 2016/17 se jih je vpisalo 79.547 ali približno 1000 manj kot leto pred tem in 36.000 manj kot pred desetimi leti. Še vedno pa študira skoraj polovica mladih, so sporočili s Statističnega urada RS (Surs).
Po podatkih Sursa je število študentov višjega strokovnega izobraževanja letos približno enako lanskemu (11.000). V visokošolske strokovne in univerzitetne programe za pridobitev prve visokošolske diplome je vpisanih 48.900 študentov, kar je približno 1200 manj kot v prejšnjem študijskem letu (50.100) in skoraj za polovico manj kot pred desetimi leti (91.400). Število študentov druge stopnje je letos približno enako lanskemu (17.100) in predstavljajo četrtino vseh visokošolskih študentov, doktorski študenti štiri odstotke.
Čeprav se skupno število vpisanih študentov hitro zmanjšuje, pa to še ne velja za novince. Teh je letos 15.500, približno toliko kot lani in približno 7000 manj kot pred desetimi leti. Vpis v prvi letnik se torej ne zmanjšuje z enako hitrostjo kot vpis vseh študentov. Kljub upadanju generacij študentov, se po številu študentov na število prebivalcev še vedno uvrščamo med vodilne države v EU. Delež študirajočega se prebivalstva od 19 do 24 let se je v Sloveniji v zadnjih petih letih res znižal za dve odstotni točki (47,4 odstotka), a še vedno študira skoraj polovica mladih. Zmanjševanje študentske populacije delno na Sursu pripisujejo manj številnim generacijam mladih. V osrednjeslovenski regiji študirata dve tretjini vseh študentov, petina v podravski, sedem odstotkov v obalno-kraški regiji in desetina študentov v preostalih regijah, predvsem v gorenjski in savinjski. Študenti iz osrednjeslovenske regije se večinoma odločajo za študij v svoji regiji (86 odstotkov). Tudi študenti iz okoliških regij študirajo večinoma tam. Velik del študentov iz goriške (15 odstotkov), primorsko-notranjske (17 odstotkov) in obalno-kraške (37 odstotkov) regije študira na Obali. Študenti iz vzhodnejših regij pa se v veliki meri odločajo za študij tudi v podravski regiji. Študenti višjega strokovnega izobraževanja pa se večinoma odločajo za študij bližje njihovemu domu. Med vsemi študenti v študijskem letu 2016/17 je 3090 ali štiri odstotke tujih študentov, ki so prišli k nam študirat. Gre večinoma za študente visokošolskega univerzitetnega ali magistrskega študija, največ pa jih je iz Hrvaške, Makedonije, Srbije ter Bosne in Hercegovine (skupaj 2134), sledijo študenti iz Italije in Rusije. Delež mobilnih študentov počasi narašča, saj je v študijskem letu 2014/15 pri nas študiralo 2,6 odstotka
tujih študentov.
Sodeluj v Eurodeskovi raziskavi o mladinskem informiranju
Mobilnost mladih močno prispeva k širjenju obzorij posameznika, spodbuja zaposljivost, kreativnost in učenje ter razvija kompetence, ki ljudem omogočajo pozitivno interakcijo v medkulturni družbi.
Prejemanje pravih informacij v pravem trenutku je ključno za udeležbo v programih evropske mobilnosti, zato je evropska pisarna Eurodesk pripravila raziskavo, ki bo pomagala prepoznati potrebe mladih, ki iščejo informacije o priložnostih za mobilnost.
Prosimo za sodelovanje v raziskavi, v kateri sprašujemo: Si se že izkusil mobilnost? Kaj je sprožilo tvoj odločitev? Kje si izvedel za takšne priložnosti? Kakšne informacij potrebuješ?
Raziskavo lahko izpolniš tukaj.
Slovenski start-up leta je podjetje VIAR!
Na svečanem zaključku prvega dne mednarodne konference PODIM v Mariboru je podjetje VIAR prejelo nagrado Slovenski start-up leta 2017. Z nagrado Slovenski start-up leta želijo ključni deležniki slovenskega start-up ekosistema izpostaviti in nagraditi podjetja ter njihove ekipe, ki so s svojo vztrajnostjo, globalnimi dosežki ter drzno razvojno vizijo zgled v domačem in globalnem start-up okolju.
Podjetje VIAR je razvilo spletno platformo VIAR 360 za ustvarjanje vsebin v virtualni resničnosti. Ta uporabnikom, ki so tehnično slabše podkovani, omogoča, da brez programiranja v virtualni resničnosti ustvarijo privlačne interaktivne zgodbe in jih objavijo v svojih aplikacijah, na spletnih straneh ali družbenih omrežjih.
Kateri problem rešuje VIAR?
Ljudje v večmilijardnih industrijah kot so učitelji, novinarji, coachi v korporacijah … v tehnologiji virtualne resničnosti vidijo izjemen potencial in bi jo želeli pri svojem delu tudi uporabljati, vendar pa je za 98% teh ustvarjanje interaktivnih VR vsebin enostavno preveč zapleteno.
Spletna platforma VIAR 360 ta proces znatno poenostavi, saj je najbolj intuitivna “white label” spletna platforma za ustvarjanje vsebin, ki uporabnikom omogoča, da s pomočjo 360-stopinjskih fotografij in video posnetkov v krajšem času ter z manj truda in brez znanja programiranja ustvarijo privlačne zgodbe v virtualni resničnosti.
Od ZDA do Nove Zelandije
Po objavi Viarjeva vgrajena analitična orodja spremljajo uporabo ter obnašanje uporabnikov. Viar 360 že uporabljajo nekatere najboljše ameriške univerze, agencije in korporacije. Njihove produkte uporabljajo podjetja kot so Disney, Microsoft, Samsung in Bosch, vse od Združenih držav Amerike do Nove Zelandije.
S čim so zmagovalci prepričali komisijo?
Kot je pojasnil član komisije Gregor Rebolj (Kyuriosity), ga je podjetje VIAR “prepričalo s svojimi dobrimi dosedanjimi poslovnimi rezultati, zagnanostjo in aktivnim prispevanjem nazaj v slovenski startup ekosistem.”
Člana komisije Boštjana Bregarja (Marg) pa so pri zmagovalni ekipi prepričali: “product-market fit” – velik tržni potencial, odličen produkt in najpomebnejše, dokazano, da produkt dejansko dodaja vrednost končnemu uporabniku; ekipa – odlični posamezniki in komplementarni eden drugemu; ter momentum – rast vseh pomembnih kazalcev poslovanja.”
Strokovno komisijo letošnjega izbora Startup leta so sestavljali Mateja Lavrič (Kolektor Ventures), Jure Mikuž (RSG Capital), Bošjtan Bregar (Marg), Damjan Slapar (Iskratel), Gregor Rebolj (Kyuriosity) ter Niko Klanšek (BizMe). Pri izboru Slovenskega start-upa leta komisija sicer upošteva, ali je podjetje uspešno potrdilo vrednost svojih produktov na trgu (ali ima prve uporabnike), ali podjetje vodi kompetentna, predana in dobro organizirana ekipa z jasno vizijo in komplementarnimi znanji in izkušnjami ter ali ima podjetje potencial za uspešno poslovanje in rast.
Nagrada mentoriranje 500startups
Letošnji zmagovalec bo za nagrado prejel osebno svetovanje partnerja elitnega ameriškega pospeševalnika 500 startups Marvina Liao-a ter ‘all-inclusive' paket Pioneers Festivala na Dunaju.
Svečana razglasitev Slovenskega start-upa leta 2017
Svečan zaključek prvega dne podjetniškega dogajanja v Mariboru na konferenci PODIM se je zgodil na večerni podelitvi nagrade »Slovenski start-up leta 2017«, s katero želijo ključni deležniki slovenskega start-up ekosistema izpostaviti in nagraditi podjetja ter njihove ekipe, ki so s svojo vztrajnostjo, globalnimi dosežki ter drzno razvojno vizijo zgled v domačem in tujem start-up okolju.
Danes se pišejo nore zgodbe 20. Škisove tržnice
Danes bo Kardeljeva ploščad gostila jubilejno 20. Škisovo tržnico. V popoldanskem času bodo študentski klubi s predstavitvijo kulinaričnih specialitet, lokalnih posebnosti in običajev na prizorišču pričarali Slovenijo v malem. Sprehajanje med 127 stojnicami, ki bodo tudi mednarodno obarvane, bo obogatil pester spremljevalni program, zvečer pa bo za glasbeni program na dveh odrih poskrbelo 15 nastopajočih.
Ko se je leta 1998 v Rožni dolini začela pisati zgodba prve Škisove tržnice, je bila današnja realnost največje študentske prireditve pri nas za organizatorje nekaj nepredstavljivega. 59 študentskih klubov, ki svoje regijske posebnosti predstavljajo v sklopu 6 regijskih otočkov, predstavniki 10 tujih držav in 5 organizacij za mednarodno mobilnost mladih na Škisovem mednarodnem otočku in več kot 20.000 radovednih obiskovalcev bo letos na Kardeljevi ploščadi spisalo že 20. zgodbo Škisove tržnice. Vrata študentske oaze sredi Ljubljane se bodo odprla ob 11.45, ob 12. uri pa bodo z mimohodom prireditev uradno otvorili študentski klubi.
Za posebej svečan otvoritveni del pa bo poleg praznovanja okroglega jubileja poskrbel uradni zaključek sodelovanja Zveze ŠKIS, študentskih klubov iz vse Slovenije in projekta slovenskega bobnarja Marka Soršaka – Sokija, 20 za 20. V enem letu smo z glasbili obdarili več kot 20 osnovnih šol po vsej Sloveniji, del vstopnine pa bomo letos namenili nakupu glasbil za Osnovno šolo Ledina iz Ljubljane.
V popoldanskem času bodo obiskovalci lahko okušali kulinarične specialitete iz vseh kotičkov Slovenije in preizkušali svoje razumevanje različnih slovenskih narečij, najpogumnejši pa bodo s pomočjo obratnega bungee-ja (ang. Reverse bungee jumping) skočili v nebo. Spretni športniki bodo lahko drzne poteze iz svoje glave širni množici pokazali pri igranju nogometa na milnici, najmočnejši obiskovalci pa bodo skupaj s Trkajem tekmovali v štuparamijadi.
Po popoldanskem druženju v večernem delu v ospredje stopi glasba. Zvoki 15 največjih glasbenih imen iz Slovenije in tujine bodo tudi letos zadovoljil raznolike glasbene okuse. Za navdušence nad elektronsko glasbo na elektro oder od 20. ure dalje prihajajo svetovno znani James Gareth, Jimmy Clash, Luka Caro, Bassjackers, Avadox, in Junior. Glavni oder bodo za koncertni del prireditve ob 17. uri ogreli avtor himne Škisove tržnice Dare Acoustic in zmagovalci predizbora ŠkisoLOV 2017 Neonate. Za ljubitelje hip-hop ritmov bo poskrbel Recycleman, na oder bodo stopili tudi Tabu in slovenska ska-punk glasbena skupina Elvis Jackson. Z domače glasbene scene prihajajo tudi stari znanci Siddharta, za njimi pa bodo na glavnem odru program 20. Škisove tržnice zaključili člani hrvaške skupine Prljavo Kazalište.
ŠOS ponovno obsoja nepravilnosti na univerzah
V luči številnih univerzitetnih afer, predvsem pa nedavnih dogodkov, ko smo na Univerzi v Mariboru priča poskusu sprememb statuta s strani rektorja (v želji po podaljšanju svojega delovnega razmerja), težnjam po podaljšanju mandata na Univerzi na Primorskem in obsodbi rektorja Univerze na Primorskem zvezi s spolnim nadlegovanjem zaposlene (čigar sodba sicer še ni pravnomočna), se študenti in študentke ponovno sprašujemo, kakšno stopnjo in obliko avtonomije si slovenske univerze zaslužijo. Ali so res zagotovljene primerna zakonitost, etičnost in akademska kultura?
Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), kot stanovski organizaciji študentov in študentk v Sloveniji, skrbno, zadnje čase pa vedno pogosteje s skrbjo, spremljamo nepravilnosti v slovenskem visokošolskem prostoru. Afer, ki so v zadnjih dveh letih pretresale univerze, je bilo kar nekaj: od izplačevanja enormnih avtorskih honorarjev visokošolskim učiteljem na vodilnih položajih; nezakonitega izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost; plagiatorstva rednih profesorjev; krčenja obsega kontaktnih ur; nižanja kakovosti študija na račun varčevanja (oziroma prelivanja sredstev v plače vodilnih na fakulteti); podeljevanja neveljavnih diplom; vpisovanja na neakreditirane programe, prodajanja diplomskih nalog študentov itd. Seznam ni dokončen, vendar je vseeno precej zgovoren. Opozarja nas na stanje duha, ki prežema univerzo in je znanilec časa, ko se ne moremo več sprenevedati in prenašati odgovornosti na nek izjemen primer, posameznike ali določen organ univerze.
V ponedeljek, 8. 5. 2017, je potekala Rektorska konference RS, katere glavni zaključek je bil, da rektorji slovenskih univerz pozivajo Ustavno sodišče RS k ustavni presoji glede avtonomije univerz. Pri tem se sklicujejo na ustavno zagotovljeno avtonomijo in ugotovitve evropskega univerzitetnega združenja, ki menda kažejo, da so slovenske univerze glede avtonomije bolj pri repu evropskih držav. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) tako v izhodiščih novega, sistemskega Zakona o visokem šolstvu, katerega namen je celovita reforma visokošolskega prostora, univerzam namenja večji obseg avtonomije. Ne glede na to, da očitno ni dosežena primerna raven kulture kakovosti, kar vodstva univerz tudi vztrajno dokazujejo.
Avtonomija univerz ni dana, “naravna” ali absolutna. Je stvar družbenega dogovora in jo je potrebno pridobiti in ohranjati z nenehnim potrjevanjem in zaupanjem družbe, v kateri univerza deluje. Avtonomijo pa univerze na žalost ne dojemajo odgovorno, pač pa je za njih nekaj samoumevnega. Namesto, da bi se zavedali svoje družbene odgovornosti in poslanstva, jo vidijo zgolj kot diskurzivni instrument in sredstvo do cilja – namreč neodvisnosti od nadzora in zakonskih omejitev, ki veljajo za druge javne subjekte.
Avtonomija in svoboda poučevanja ter raziskovanja so res temeljna vodila univerze in so zgodovinski uspeh v razvoju družbe in znanosti. Priznavanje avtonomije univerze tako pomeni njeno varovanje pred zunanjimi družbenimi, predvsem pa političnimi in ideološkimi pritiski. Le na takšen način lahko zagotovimo akademsko svobodo, ki je temelj za nemoteno in kakovostno raziskovanje in posredovanje znanja. Na tem mestu želimo izpostaviti, da brez dvoma podpiramo takšno avtonomijo univerze, torej v smislu akademske, vsebinske avtonomije. Menimo, da je ta ustavno zavarovana in nedotakljiva. Hkrati menimo, da je že zagotovljena. Če pa je že ogrožena, pa je to zaradi odvisnosti raziskovanja od trga in naročnikov, katerih motiv (dobiček) se razlikuje od univerzitetnega (znanje).
Ob tem se odpirajo tudi vprašanja drugih oblik avtonomije. Ali predstavniki univerz res ne ločijo med avtonomijo poučevanja (in raziskovanja) ter vseobsegajočo in absolutno avtonomijo, ki bi jim omogočala popolno svobodo delovanja in poslovanja (npr. izstop iz sistema javnih uslužbencev, še večjo neenakost med zaposlenimi, privatizacijo t.i. tržnih prihodkov itd.). Ali je res rešitev vseh nepravilnosti in afer v njihovi “legalizaciji”, preko podelitve večje avtonomije, ki bi univerzam omogočala pisanje lastnih pravil? Ali je to res v javnem interesu?
Aleksandar Spremo, predsednik ŠOS: “Na ŠOS (ob ostalih nepravilnostih) ostro obsojamo vsakršno žaljivo in seksistično ravnanje. Za tovrstna dejanja naj velja ničelna toleranca. Odgovorne zato pozivamo, da se v okviru svojih pristojnosti primerno odzovejo in dokažejo svojo predpostavljeno etičnost, zakonitost, akademskost, odličnost in kakovost, čemur bi morala, po njihovem mnenju, slediti tudi večja avtonomija.”