ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Maruša Mišmaš in Tim-Kevin Ravnjak že imata SKB ISIC kartico, kaj pa ti?

Z SKB ISIC kartico imaš denar vedno pri sebi. Brezplačen osebni račun, dvigi gotovine, plačilo na prodajnih mestih in prek spleta so le nekatere ugodnosti, ki jih polnoletnim dijakom in študentom prinaša ta edinstvena kartica. Poleg bančnih ugodnosti preveri  tudi številne ugodnosti in popuste v Sloveniji in po svetu, ki ti lahko popestrijo študijske dni. Za brezskrbne počitnice v tujini, lahko izkoristiš tudi 50% popust na turistično zavarovanje z asistenco v tujini. Preveri kakšne so njene prednosti!

Več na:  www.skb.si/osebne-finance/paketi/isic-paket

V mesecu aprilu in začetku maja je tudi letos potekala študentska krvodajalska akcija »Častim pol litra!«. Organizatorji projekta – Študentska organizacija Slovenije in njene organizacijske oblike – smo krvodajalske akcije organizirali v 17 krajih po vsej Sloveniji, udeležilo pa se jih je 1.616 študentov in študentk.
 
Študentska krvodajalska akcija »Častim pol litra!« je že tradicionalni projekt, ki ga študentske organizacije v sodelovanju z Zavodom RS za transfuzijsko medicino in Rdečim križem Slovenije organiziramo dvakrat letno – aprila in oktobra. Vsako leto se akciji pridružuje večje število študentov in študentk, ki se zavedajo, da krvodajalstvo predstavlja nadvse pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogoča ustrezno oskrbo s krvjo.
 
Letošnjo akcijo so z donacijo znova podprle tudi Lekarne Maribor, ki so vsakemu krvodajalcu in krvodajalki podarile simbolično darilo.
 
Hvala vsem, ki ste s tako plemenitim dejanjem, kot je darovanje krvi, pripomogli k uspešno izpeljani akciji in, kar je še pomembneje, k zdravju številnih bolnikov v slovenskih bolnišnicah.
 
Se vidimo oktobra, ko bomo ponovno častili, do takrat pa nas spremljajte na naši spletni strani www.castimkri.si in Facebook strani Častim pol litra, kjer bomo med drugim obveščali tudi o aktualnih potrebah po posameznih krvnih skupinah.

Na Kardeljevo ploščad se 11. maja, vrača največja enodnevna študentska prireditev pri nas Škisova tržnica. Popoldne se bodo obiskovalci lahko razvajali s kulinaričnimi dobrotami iz cele Slovenije, ki jih bodo na svojih stojnicah pripravili študentski klubi in zabavali ob pestrem spremljevalnem dogajanju, zvečer pa se jim obeta odličen glasbeni program na dveh glasbenih odrih.

Škisovo tržnica, ki bo letos že tretjič zapored na Kardeljevi ploščadi pisala zabavne, navdihujoče, prijateljske in povezujoče zgodbe, bo 11. maja ob 12. uri s tradicionalnim mimohodom otvorilo 59 študentskih klubov, s pomočjo mažoretk iz Sevnice in Pihalnega orkestra Litostroj pa bodo dogajanje razširili po glavnem prizorišču in klubskih stojnicah. V sklopu uradnega dela bodo potekali tudi pozdravni nagovori in uradni zaključek sodelovanja Zveze ŠKIS z dobrodelno-humanitarnim projektom Marka Soršaka 20 za 20.

V popoldanskem delu se obiskovalcem ponuja pestro spremljevalno dogajanje. Razdeljenost klubov po regijah bodo obiskovalci lahko tudi okusili; klubi bodo na svojih stojnicah namreč ponujali kulinarične dobrote, posebej značilne za osrednjo, dolenjsko, primorsko, gorenjsko ter 02 in 03 regijo. Za vse pogumne organizator letos pripravlja novost, in sicer obratni bungee (ang. reverse bungee jumping), športni navdušenci se bodo lahko preizkusili v nogometu na milnici, študentski klubi se bodo med seboj pomerili v regijskem tekmovanju, na sedmem otočku Škisove tržnice – Mednarodnem otoku (ang. International Ocean) pa bo mogoče začutiti tudi pridih tujine.

Večerni program bo z dvema odroma, kjer se bo zvrstilo 15 različnih glasbenih izvajalcev, tudi letos zadovoljil raznolike glasbene okuse. Za navdušence nad elektronsko glasbo na elektro oder prihajajo svetovno znani James Gareth, Jimmy Clash, Luka Caro, Bassjackers, Avadox, in Junior. Glavni oder bodo za koncertni del prireditve ogreli avtor himne Škisove tržnice Dare Acoustic in zmagovalci predizbora ŠkisoLOV 2017 Neonate. Za ljubitelje hip-hop ritmov bo poskrbel Recycleman z gostoma Klemnom Klemnom in Zlatkom, na oder pa bodo stopili tudi Tabu in slovenska ska-punk glasbena skupina Elvis Jackson. Z domače glasbene scene prihajajo tudi stari znanci Siddharta, za njimi pa bodo na glavnem odru program 20. Škisove tržnice zaključili člani hrvaške skupine Prljavo Kazalište. 

Obiskovalci bodo za vstopnice v predprodaji odšteli 3 evre, za vstop na prireditev pa 5 evrov. Del sredstev, zbranih z vstopninami, bo namenjen obdaritev osnovne šole z glasbili v sklopu glasbeno-dobrodelnega projekta Marka Soršaka 20 za 20.

Kitajska za prihodnje leto načrtuje svojo spletno enciklopedijo, s katero želi konkurirati priljubljeni Wikipediji. Kot je napovedal vodja projekta Yang Muzhi, želijo preseči Wikipedio, ki je sicer dosegljiva na Kitajskem, in britansko Encyclopaedio Britannico. Muzhi je na spletni strani kitajske akademije za znanost pojasnil, da bo projekt nadzorovala največja organizacija za objavljanje na Kitajskem, China Publishing Group. Muzhi pravi, da mora “projekt vsebovati kitajske karakteristike”, končni izdelek pa mora biti “simbol kulturnega in tehnološkega razvoja države”.

Kitajski projekt, ki ga je vlada odobrila leta 2011, bo za razliko od Wikipedie, ki jo pišejo prostovoljci, ustvarjali profesionalci. Do zdaj je v projekt vključenih več kot 20.000 znanstvenikov in akademikov. Do zagona spletne strani leta 2018 želijo imeti pripravljenih več kot 300.000 vnosov. Nova enciklopedija bo osnovana na knjižni obliki iz leta 1993. Drugo verzijo enciklopedije, ki je že dosegljiva preko posebnega terminala, so objavili leta 2009. Najnovejšo verzijo bodo najprej objavili na spletu, nato pa v knjižni obliki. Kitajska ima po poročilu neprofitne organizacije Freedom House iz leta 2015 več kot 700 milijonov uporabnikov interneta, sodi pa med države z najbolj restriktivno spletno politiko. Med 65 državami, ki jih je

preučevala organizacija, sta slabše ocenjena le še Iran in Sirija. Kitajske oblasti pravijo, da s spletno cenzuro branijo nacionalno varnost. Tako ni dovoljen dostop do družbenih omrežij Facebooka in Twitterja, od 1. junija bo prepovedana tudi uporaba vzdevkov za kitajske uporabnike spleta.

Osnovne šole bodo prehodile enega, dva ali tri odseke na trasi po Poti ob žici, odvisno od starosti udeležencev, srednje šole pa bodo prehodile štiri odseke, kar je polovica poti.

Na pohodu sodeluje tudi slovenski Amnesty International, ki bo danes osnovnošolce in srednješolce pričakal s Šolo človekovih pravic na kontrolnih točkah Fužine, Livada in Koseze, so sporočili iz organizacije. Mladim pohodnikom in njihovim spremljevalcem bodo na voljo različne informacije in aktivnosti, povezane z bojem proti diskriminaciji. Letos bo njihovo sodelovanje namreč pod sloganom Skupaj za boljši svet, s katerim bodo opozarjali na boj proti diskriminaciji. Poleg tega se bodo udeleženci lahko fotografirali s pogumno borko za pravico deklet do izobraževanja Malali in aktivistom Ryanom Hreljacom, so še sporočili iz organizacije. Amnesty International Slovenija bo na pohodu sodeloval tudi v soboto.

Sicer pa je osrednji dogodek pohoda, ki velja za največjo športno-rekreativno prireditev v Sloveniji, v soboto, ko se bodo ljubiteljem pohodništva pridružili tudi tekači v trojicah. Trojice v članski in veteranski kategoriji se bodo pomerile na 12,5 ali 29 kilometrov dolgi trasi, osnovne in srednje šole pa se bodo pomerile na 3-kilometrski trasi. Na sobotnem delu pohoda pa bodo pohodniki izbirali med tri in 35 kilometrov dolgo traso. “Predvsem v zadnjem desetletju se število rekreativcev in rekreativk, ki se odločijo bodisi za pohod ali tek trojk, vsako leto povečuje,” je med drugim zapisano na spletni strani dogodka. Pohod po Poti ob žici sicer vsako leto poteka v četrtek, petek in soboto pred 9. majem, ko v Ljubljani praznujejo mestni praznik, Evropa pa obeležuje konec druge svetovne vojne. Pohod poteka po skoraj 35 kilometrov dolgi poti okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev.

Današnji mednarodni dan higiene rok poteka predvsem v znamenju kampanje za ozaveščanje zdravstvenih delavcev o pomenu higiene rok pri preprečevanju mikrobne odpornosti, so sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Ob tem so poudarili, da ni nič manj pomembna osnovna higiena vsakega posameznika, zdravega ali bolnega. Za preprečevanje okužb z mikroorganizmi, ki jih z rokami pobiramo povsod, česar koli se dotaknemo, je potrebno dosledno in temeljito umivanje rok. Čiste roke so ključnega pomena za preprečevanje prenosa okužb. V evropskih bolnišnicah vsako leto od pet do deset odstotkov bolnikov zboli za okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo. Ogroženi so tudi zdravstveni delavci in drugi zaposleni v bolnišnici. Vzrok za okužbo so pogosto kontaminirane roke zdravstvenih delavcev.

V bolnišnicah danes prevladuje razkuževanje z alkoholnimi razkužili, ki ima pred umivanjem nekaj prednosti. Je bolj učinkovito, saj se z razkuževanjem uniči kar 100-krat več mikroorganizmov kot z umivanjem, vzame manj časa, za razkuževanje namreč zadošča 15 do 30 sekund, medtem ko je treba roke umivati minuto ali dve, lahko pa jih razkužimo tudi takrat, ko jih ne moremo umiti. Razkužilo za roke, čeprav vsebuje alkohol, praviloma kožo izsuši manj kot milo. Vsebuje namreč dodatke, ki kožo ščitijo pred izsušitvijo. Redna in pravilna higiena rok je pomembna v domačem okolju in v javnih prostorih, kjer se zadržuje veliko oseb, na primer v šolah, vrtcih, v delovnem okolju, torej tudi pri zdravih osebah. V domovih za starejše in v

bolnišnicah pa je primernejše razkuževanje rok, saj imajo lahko starejši in bolniki oslabljen imunski sistem. Roke si je treba dosledno umivati predvsem pred, med in po pripravi jedi, zlasti, kadar pripravljamo surovo meso, jajca, školjke ter svežo zelenjavo ali sadje. Umiti si jih moramo pred jedjo, po uporabi stranišča, po kašljanju ali kihanju, brisanju nosu, po dotikanju odpadkov. Umivamo se tudi ko smo božali domačo žival, ko smo otroku zamenjali plenico, oskrbeli poškodovani del telesa in ne pozabimo se umiti vselej, ko pridemo domov. V domačem okolju in pri zdravih ljudeh za umivanje zadoščata topla tekoča voda in tekoče milo. Roke je treba temeljito in pravilno umivati, da bodo res čiste.

Mednarodni dan higiene rok bodo danes med drugim obeleževali tudi v UKC Ljubljana, kjer bodo v dopoldanskih urah v glavni avli, avli ginekološke klinike, kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, bolnišnici dr. Petra Držaja in ter še na nekaterih drugih lokacijah postavljene promocijske stojnice.

Predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) bodo danes ob 12. uri pri predsedniku Državnega zbora RS dr. Milanu Brglezu vložili pobudo volivcem za predlog Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ). Skladno z zakonodajnim postopkom na ŠOS pričakujejo 60-dnevni rok za zbiranje podpisov 5.000 volivk in volivcev. ZUPŠ je zakon, s katerim posegamo v druge zakone, ki urejajo položaj študentov. Odpravlja določene sistemske pomanjkljivosti, zaradi katerih so prizadete najranljivejše skupine študentov, ter nekatere varčevalne ukrepe, s katerimi smo mladi v času varčevanja del bremen prevzeli nase. Glede na to, da se tudi drugi varčevalni ukrepi “odmrzujejo” se sprašujemo “Kaj pa mi?!”, in ker na vladni strani ni bilo posluha za nujne spremembe zakonov, s katerimi bi študente in dijake razbremenili, smo pripravili predlog ZUPŠ.
 
Predlog ZUPŠ ureja težave, s katerimi se vsakodnevno soočajo študenti (in dijaki), odpravlja varčevalne ukrepe na področju mladih, olajšuje njihov socialni položaj, hkrati pa odpravlja sistemske napake. ZUPŠ prinaša sedem ključnih sprememb na naslednjih področjih: 

Dohodnina 

Cilj spremembe Zakona o dohodnini (ZDoh-2) je vrniti višino posebne osebne olajšave (t. i. študentske olajšave), do katere so upravičeni dijaki in študenti ob opravljanju študentskega dela, na raven izpred spremembe zakona leta 2012. To pomeni dvig študentske olajšave iz zdajšnjih 2.477,03 eura na 3.302,70 eura. Namen ukrepa je – z davčno razbremenitvijo – dijakom in študentom dvigniti zaslužek, ki jim bo olajšal socialni položaj. Študenti so v veliki meri odvisni od lastnih sredstev, v povprečju jim prihodek iz lastnega dela predstavlja več kot tretjino vseh prihodkov. Velik del študentov je zaradi deprivilegiranega položaja prisiljen delati, da sploh lahko študira, med njimi pa so tudi taki, ki s svojim prihodkom finančno pomagajo tudi matični družini.

Zdravstveno zavarovanje

Trenutno so mladi obvezno zdravstveno zavarovani (kot družinski člani) zgolj do 26. leta. Po tem se morajo zavarovati kot samoplačniki (ob obveznem tudi za dopolnilno zavarovanje), kar znaša pribl. 600 eurov letno. Ureditev je za mlade diskriminatorna glede na visokošolski program (npr. enoviti magistrski programi, ki trajajo dlje), glede na osebne okoliščine (socialne razmere, bolezni, starševstvo itd.) in starost ob začetku študija (ne sledi konceptu vseživljenjskega učenja). Cilj spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je mladim zagotoviti obvezno zdravstveno zavarovanja po starših za celoten čas trajanja izobraževanja; torej da se pravica do zavarovanja veže na status dijaka/študenta (in ne na starost 26 let). Opredelili pa smo tudi dodatne pogoje, ki preprečujejo možnost zlorab.

Subvencionirana študentska prehrana (študentski boni)

Cilj predlagane spremembe Zakona o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP) je omogočiti študentom koriščenje subvencioniranega obroka do 22. ure ter v poletnih mesecih. Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je namreč leta 2012 omejil koriščenje subvencij za študentsko prehrano do 20. ure in med 15. julijem in 15. avgustom. Hkrati predlagamo dvig višine subvencije iz 2,63 eura na 2,78 eura, saj se subvencija zaradi varčevanja že pet let ni usklajevala z življenjskimi stroški.
 
Študijske obveznosti se na nekaterih študijskih programih izvajajo do 21. ure, dnevni ritem študentov pa pogosto zahteva večerno/nočno delo. Predlagana ureditev bi študentom olajšala usklajevanje študijskih, delovnih in prostočasnih aktivnosti ter znižala ceno študentskih obrokov.

Štipendije za tujce

Cilj spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je omogočiti prejemanje državne štipendije tudi drugim državljanom, ki bivajo v Sloveniji in ne samo državljanom RS. Gre za uskladitev ureditve z evropsko zakonodajo in z ureditvijo, ki po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) velja za ostale štipendije.

Dodatek za bivanje

Drugi cilj predlogov na področju štipendiranja je, preko sprememb Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1), omogočiti študentom, ki med študijskim letom izpolnijo pogoje za pridobitev dodatka za bivanje (k štipendiji), prejemanje slednjega. Trenutna ureditev je nepravična, saj med letom ni mogoče pričeti prejemati dodatka za bivanje (če do njega štipendist ni bil upravičen že ob sklenitvi štipendijskega razmerja), med tem, ko je izguba dodatka možna kadarkoli. Osnovni namen je torej pravičnejša ureditev štipendij oz. dodatkov k štipendijam.

Študenti s posebnimi potrebami in posebnim statusom

S spremembami Zakona o visokem šolstvu (ZViS) urejamo problematiko študentov s posebnimi potrebami (invalidi, trajno bolni in druge skupine) in posebnim statusom (športniki, umetniki, starši), ki za lažje usklajevanje študijskih obveznosti potrebujejo posebno obravnavo in prilagojen študijski proces. Trenutno namreč njihov položaj, kljub večletnim prizadevanjem ŠOS in drugih nevladnih organizacij, ni zakonsko urejen. To pomeni, da niso deležni posebne pozornosti ali prilagoditev, njihov položaj pa rešujejo posamezni visokošolski zavodi, brez ustrezne strokovne podpore in po lastni presoji. Cilji sprememb ZViS je torej prepoznati te skupine študentov in ministrstvu naložiti pripravo posebnega pravilnika, s katerim se uredijo definicije, način pridobitve statusa ter pravice, ki izhajajo iz njega.

Status po zaključku študija na 2. stopnji

Cilj drugega dela sprememb ZViS je podaljšanje trajanja statusa študenta po diplomiranju na drugi bolonjski stopnji do izteka študijskega leta. Enaka ureditev že velja na prvi stopnji študija. Študentom oz. diplomantom omogoča lažjo organizacijo študijskih obveznosti, vključno z zagovorom zaključnega dela, po zaključku študija pa vmesno premostitveno obdobje do vključitve na trg dela oz. do morebitnega nadaljevanja študija na doktorski stopnji.
 
Aleksandar Spremo, predsednik ŠOS: »Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ) pravzaprav ni nobeno presenečenje. Je odziv na zaprta vrata na vladni strani in odziv na vsakodnevne težave, s katerimi se srečujejo študenti. Večina ukrepov se nanaša ravno na socialno najbolj občutljive skupine študentov – finančno depriviligirane, invalide, študentske družine … Predloge za spremembe, ki smo jih zajeli v zakonu, smo že večkrat, a žal neuspešno, naslavljali na pristojna ministrstva, zato tokrat prevzemamo pobudo in računamo na široko podporo študentov kot tudi splošne javnosti. Na ŠOS smo ZUPŠ pripravili na podlagi temeljite analize stanja in vse več vprašanj študentov, ki so začudeni, da se ostalim družbenim skupinam varčevalni ukrepi sproščajo in sprašujejo »Kaj pa mi?!«.

Med 4. in 9. majem 2017 se bodo slovenske umetnice Neža Knez, Lucija Jankovec, Maja Hodošček, Olja Grubić, Kristina Aleksova in Živa Petrič udeležile 18. Mediterrane – Bienala mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja, ki bo prvič potekal v Republiki Albaniji. Več disciplinarni umetniški dogodek bo združil več kot 230 mladih sodobnih umetnikov in umetnic, ki bodo svoje delo predstavljali na več prizoriščih v Tirani in Draču. Poleg mladih umetnikov se bodo bienala udeležili številni kuratorji, kritiki, producenti in politiki, ki bodo spremljali umetnike in razpravljali o »domu«, temi bienala, v sodobni socio-ekonomski in politični realnosti v Evropi in Sredozemlju.

Več informacij o prireditvi najdete na uradni spletni strani bienala mediterraneabiennial.org in www.bjcem.org 

Koncept 18. bienala MLADIH UMETNIKOV MEDITERRANEa je »Home (History, conflict, Dream, Failiure)«

Zgodovina + konflikt + sanje + poraz = DOM

Koliko časa bi potrebovali, da bi prešteli elemente, ki ustvarjajo tisto, kar imenujemo »dom«? In koliko, da bi prepoznali tiste, ki ga lahko uničijo?

»Dom« prihajajočega 18. Bienala mladih umetnikov Mediterranea bo temeljil na štirih elementih: zgodovini, arhivu neštetih posameznih zgodb, dokumentiranih ali pozabljenih. Konfliktu, za premislek o tem, na kakšen način si delimo domove. Sanjah kot projektu doma, kot temeljni človekovi pravici do svobodne izbire želenega resničnega ali imaginarnega doma. Porazu kot notranjemu upiranju različnim poskusom, ki se postopoma spreminjajo v iskanju sanjskega doma.

18. Bienale mladih umetnikov Mediterranea bosta prvič skupaj gostili mesti Tirana in Drač v Albaniji. Dogodek, ki se bo odvijal v državi, zaznamovani s prisilno izolirano preteklostjo in turbo-tranzicijo iz komunizma v kapitalizem v zgolj 25 letih, se bo osredotočal na komponento, ki jo zdaj bolj kot kadarkoli prej ogroža politika današnje družbe. Na geopolitičnem območju, kjer zgodovina, konflikt, sanje in poraz plujejo v motnih vodah vsakdanjega življenja, dom postane nuja, ki jo je treba ponovno tehnično premisliti in kolektivno opredeliti.

Pojem doma postane razpršen medtem ko hitrost tehnološkega napredka in vedno večja kompleksnost političnih, družbenih in ekonomskih struktur razkrivata meje, ki so bile nekaj časa nevidne. Danes, bolj kot kadarkoli prej, je treba te meje znova obravnavati. Morda je izziv, pred katerim se je v današnjem času kulturnega posthumanizma znašla umetnost, povrniti udobje glede tega, kaj in kje je dom, zakaj in kako ga potrebujemo. Umetnost lahko dojema dom kot proces bolj kot posamezno izjavo, pri čemer gosti na milijone elementov, znotraj katerih se jaz niti ne izgubi niti ne najde, ampak se neprestano spreminja. Iskanje varnosti mora zajemati tveganja in odpirati dialog med »domovi« – naj bodo ti fizični, virtualni, duhovni ali imaginarni.

Želja 18. Bienala Mediterranea je predstaviti umetnost, ki izziva pretekle, sedanje in prihodnje pojme »doma«. Za spremembo naj se umetnost ne ustvarja zavoljo kritike ali provokacije, ampak z nalogo recikliranja (in ne predlaganja) novih alternativ. Tako bo našla svoj dom v napakah procesa, v čakanju na zadoščenje, v negotovosti preizkusa.

Selektorji 

Društvo ŠKUC bo v okviru bienala predstavilo štiri projekte slovenskih umetnic, ki vključujejo vizualne umetnosti, oblikovanje, literaturo in uprizoritvene umetnosti. Slovenske umetnice je izbrala mednarodna ekipa kuratorjev pod vodstvom kuratorja in umetnika Drianta Zenelija. Poleg njega letošnje umetniško vodstvo sestavljajo Jonida Turani za uporabne umetnosti,Maja Čirić za vizualne umetnosti, Ema Andrea za uprizoritvene umetnosti, Maria Rosa Sossai za literarno ustvarjalnost, Alban Nimani in Rubin Beqo za glasbene umetnosti, ter Eroll Bilibani za filmsko umetnost.

ŠKUC je nacionalni koordinator in ustanovni član mednarodne asociacije Bienala mladih ustvarjalcev  Evrope in Sredozemlja (BJCEM). Že trideset let sodeluje na manifestacijah BJCEM in uspešno predstavlja mlade slovenske ustvarjalce. 

Projekt je nastal na pobudo neodvisnih kulturnih organizacij in mest v Sredozemlju leta 1985 s ciljem vzpostaviti festivalsko platformo za mlade umetnike vseh umetniških zvrsti. Skupna pobuda italijanskih, španskih in jugoslovanskih kulturnih organizacij je bila izjemno uspešna ter je napravila prvi korak k sedaj že tridesetletni poti delovanja bienala. K sodelovanju je kasneje pristopalo vedno več organizacij iz vedno več dežel. Sedaj mreža bienala vključuje 58 članic iz 17ih držav Evrope, Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Poleg neodvisnih organizacij v mreži sodelujejo občine, mesta in ministrstva različnih držav. Leta 1985 sta se iz takratne Jugoslavije na vabilo k sodelovanju odzvala ljubljanski ŠKUC in reški MMSU.

Slovenski umetniki se prireditve udeležujejo od samega začetka. V tem času se je na bienalu predstavilo 146 umetnikov oziroma umetniških kolektivov. Med njimi so imena sedaj že kultnih predstavnikov slovenske kulture, ki odmevajo tudi v mednarodnem prostoru. Če jih naštejemo le nekaj: Različne frakcije NSK, V.S.S.D, Miha Štrukelj, Son:DA, Petra Varl, Tobias Putrih, Marjetica Potrč, Miha Mazzini, Ema Kugler, Damijan Kozole, Matej Kejžar, Gregor Luštek, Žiga Kariž, Alan Hranitelj, Aleš Debeljak in Lara Bohinc.

Bienala se bo udeležilo 6 slovenskih umetnic. Na področju vizualnih umetnosti se bo bienala udeležila Neža Knez, diplomantka ALUO pri mentorju Jožetu Baršiju, dobitnica Prešernovega priznanja za akademsko odličnost (www.nezaknez.com). Neža na bienalu sodeluje v okviru projekta Sredozemske krajine, v katerem skupaj s petimi umetniki iz različnih držav širom Sredozemlja raziskuje kako naravne krajine oblikujejo človekovo družbeno zavedanje. Prvi dan bo umetnica izvedla performans, v katerem bo v slovenskem jeziku prebirala različne slovenske zgodbe, sedeča pod kozolcem, izdelanim prav za razstavo. Kozolec je eden najbolj prepoznavnih slovenskih nacionalnih objektov, tesno povezan z nacionalno zgodovino, kolektivnim spominom in jezikom.

Na področju uprizoritvenih umetnosti bodo svoj projekt Red Web predstavile Olja Grubić, Živa Petrič in Kristina Aleksova. Projekt je individualna interakcija performerke z obiskovalko/cem, ki na kocko postavlja meje komunikacije, ravni percepcije, stopnjevanje fantazije – posledica nove ere digitalne resničnosti kot fantazme, ki zabriše mejo med javnim in zasebnim prostorom. Prvotna uprizoritev je potekala v projektnem prostoru Aksiome.

Literarno ustvarjalnost bo zastopala Maja Hodošček s projektom The Dreamin Society. Zastavljen je kot  platforma za proces, ki temelji na delavnicah in eksperimentih, začetih v sodelovanju s srednješolci. Ti razmišljajo o načinih, s katerimi bi bilo mogoče  načete socialne vezi sodobne družbe obnoviti. Predvsem gre za razmišljanje o potrebah v okolju, ki jih identificirajo srednješolci in usmerjanje v iskanje rešitev.

Oblikovanje in uporabne umetnosti bo predstavila Lucija Jankovec z instalacijo Momento Lace, v kateri se nanaša na slovensko tradicijo čipkarstva, prepleteno z intimnimi zgodbami doma, in vanjo vnaša koncepte reciklaže in ponovne uporabe materialov.

O Fakulteti za dizajn

Fakulteta za dizajn, je samostojni visokošolski zavod ter pridružena članica Univerze na Primorskem. FD izvaja triletni visokošolski strokovni študijski program prve bolonjske stopnje »Dizajn« in magistrski študijski program druge bolonjske stopnje »Dizajn«. Študijski program Dizajn, na I. in II. stopnji obsega štiri smeri: smer Notranja oprema, smer Vizualne komunikacije, smer Tekstilije in oblačila ter od l. 2014 dalje, še sodobno in izrazito interdisciplinarno zasnovano, smer Dizajn management.

Magistrski študijski program Dizajn

Magistrski študijski program Dizajn se na posamezni smeri deli na module.  Modularni način študija nudi študentu možnost oblikovanja enkratnega strokovnega profila, ki sovpada bodisi z njegovimi individualnimi interesi oz. s potrebami po specialističnem znanju v podjetju.

Magistrski program Dizajn v pedagoški proces vključuje najnovejše trende  na področju oblikovanja notranje opreme, vizualnih komunikacij, oblačil in tekstilnih materialov  ter managementa, ki so usmerjeni v trajnostni razvoj in družbeno odgovornost.  Študijski projekti  so realno zasnovani za potrebe družbenega okolja in so neposredno prenosljivi v gospodarstvo, s čimer se uresničuje povezovanje izobraževalnega, razvojno – raziskovalnega dela in gospodarstva. Program bo usposobil bodoče magistre dizajna na način, da bodo s pridobljenimi kompetencami opravljali najzahtevnejše naloge na področju razvoja in upravljanja inovativnih oblikovalskih rešitev.

Magistrski študijski program študentom nudi:

– projektno delo v studijih na konkretnih oblikovalskih projektih;

– interdisciplinarno povezovanje in sodelovanje s študenti drugih fakultet;

– gostovanja priznanih domačih in tujih predavateljev;

– možnost sodelovanja na različnih domačih in mednarodnih natečajih in konferencah;

– intenzivno sodelovanje z gospodarstvom ter znanstveno-raziskovalno delo v sklopu mednarodnih raziskovalnih projektov;

– pomoč pri uveljavljanju lastne blagovne znamke oz. lastnega podjetja.

Diplomanti magistrskega programa bodo našli zaposlitev v javnih in zasebnih gospodarskih družbah doma in v tujini, kjer bodo sodelovali tako v razvojnih oddelkih, v fazi proizvodnje, kot tudi v fazi prodaje storitve ali blaga končnemu kupcu.  V sklopu študija bodo pridobili tudi dovolj znanja, veščin in sposobnosti za kreiranje samostojne karierne poti, ki jo omogoča zagon lastnega podjetja.

Diplomanti magistrskega študijskega programa po uspešno zaključenem izobraževanju, pridobijo naziv magister/magistrica oblikovanja. Več informacij o magistrskem študiju po posameznih smereh ter predmetnik je dostopnih na: http://www.fd.si/studij/magistrski/.

Lokacija izvajanja študija

Študij se izvaja na lokacijah: Fakulteta za dizajn, Prevale 10, Trzin in Hiša za dizajn management in inovacije (HDMI), Gerbičeva 51, Ljubljana.

Način študija

Študij na 2. stopnji je organiziran izredno in traja 2 leti (4 semestri). Šolnina za magistrski študijski program je objavljena v Ceniku storitev FD, ki je objavljen na spletni strani fakultete :  http://www.fd.si/.

Pomembno: ob vpisu v 1. letnik  podiplomskega študija  v študijskem letu 2017/2018, vam nudimo 25% popust na šolnino! 

Število vpisnih mest in vpisni pogoji

FD vsako leto sprejme 100 študentov, od tega 30 na smer Notranja oprema, 25 na smer Vizualne komunikacije, 15 na smer Tekstilije in oblačila ter 30 na smer Dizajn management.

Vpisni pogoji izhajajo iz Razpisa za vpis v študijske programe 2. stopnje in so dostopni na: http://www.fd.si/.

Vsi kandidati morajo pred vpisom opraviti preizkus nadarjenosti. Pri preizkusu nadarjenosti se kandidatova usposobljenost na oblikovalskem področju preverja na osnovi pisnega dela in ustnega dela (intervjuja).

Vabimo vas, da se udeležite informativnih dni, ki bodo:

10. 5., 14.6., 5.7., 23.8. in 13. 9. ob 10.00 uri na lokaciji Prevale 10, Trzin (OIC).

Kontakti

Fakulteta za dizajn, pridružena članica UP

Prevale 10, 1236 Trzin

Referat za študentske zadeve (ga. Mileva Miškovič): 059 23 50 10, 031 383 883 ali referat€fd.si

Spletna stran fakultete:  http://www.fd.si/.

Facebook:  https://www.facebook.com/fakultetazadizajn.facultyofdesign/