Ruin bari Budimpešte: kako se življenje začne med razpadajočimi zidovi

Če obiščete Budimpešto, se ne ustavite le pri veličastnem parlamentu, termalnih kopališčih in mostovih čez Donavo. Mesto skriva še eno, bolj skrivnostno plat: tisto, ki zaživi ponoči med zaraščenimi dvorišči in napol porušenimi zidovi. Ko vstopite v središče budimpeške četrti Erzsébetváros (nekdanja judovska četrt), se zdi, kot da se mesto nenadoma spremeni. Stare, napol razpadajoče stavbe iz 19. stoletja, ki bi jih drugje že zdavnaj porušili, tukaj dobijo novo življenje. Dobesedno.

Ruin bari – lokali v ruševinah, so eden najbolj nenavadnih in očarljivih pojavov sodobne evropske urbane kulture.

Od propada do ponovnega rojstva

Po padcu komunizma v devetdesetih letih je bil Erzsébetváros poln zapuščenih, propadajočih zgradb. Mladi umetniki, študenti in prostovoljci, ki niso imeli denarja za drage lokale, so začeli te prostore spontano oživljati. V zgradbe so prinašali rabljeno pohištvo, staro razsvetljavo, rastline in slikali grafite. Namesto rušenja so izbrali ustvarjalno zasedbo. Tako so nastali prvi ruin bari: prostori, kjer razpoke postanejo del umetnosti, kjer se mešata zgodovina in improvizacija, staro in novo, nostalgija in energija mladosti.

Danes je obisk ruin bara nekaj, kar mora doživeti vsak popotnik, ki želi razumeti Budimpešto ne le kot mesto, temveč kot razpoloženje.

Szimpla Kert: tam, kjer se je vse začelo

Če bi lahko ruin bari nosili krono, bi jo Szimpla Kert ponosno nosila na glavi. Lokal, odprt leta 2002, se nahaja v opuščeni tovarni na ulici Kazinczy. Vsak kotiček je umetniška instalacija: kopalna kad, spremenjena v kavč, avtomobil, ki je zdaj mizica, stene, prekrite s poezijo in neonskimi lučmi.

Tu se zbirajo domačini, glasbeniki, turisti, aktivisti in branjevke s tržnice, ki ob nedeljah prodajajo domače dobrote. Ves teden potekajo dogodki: od koncertov in filmskih večerov do razstav in branja poezije.

Szimpla ni le bar, temveč kulturni mikrokozmos, ki diha z mestom.

Budapest, Hungary/Europe; 03/07/2019: Interior of Szimpla Kert at night, the most famous ruin pub in Budapest, Hungary. Nightlife, friends drinking and having fun.
Foto: Alberto Lopez on iStock

Füge Udvar: labirint fig in iger

Nekaj ulic stran se skriva Füge Udvar, bolj sproščena, domača različica ruševinskega raja. V mirnejšem delu soseske, le nekaj ulic stran, se nahaja Füge Udvar – dvorišče fige. 

Obrabljen lesen bar, viseče rastline, stari stoli in jazz v ozadju nudijo zatočišče pred mestnim hrupom. Idealno za večer, ko si želiš pogovora. Pogosto se tu odvijajo improvizirani koncerti, filmski večeri in branja poezije.

Prava čarovnija pa se skriva spodaj: podzemni labirint z mizami za biljard, pingpong, air hockey in fliperji. Ko se spustiš tja, imaš občutek, da si našel skriti klub v labirintu rovov, znan le tistim, ki najdejo stopnice navzdol.

Focus on hand of young man holding cue on billiard table with green top while bending over it and concentrating on one of balls
Foto: shironosov iz iStock

Lámpás: podzemna glasba starega mesta

Med ruševinskimi zidovi pod Dob ulico se skriva Lámpás, eden najbolj pristnih glasbenih barov v mestu. Vhod z ulice skoraj spregledaš, saj vodi po ozkih stopnicah v klet, kjer se pod rdečimi lučmi prepletata vonj po pivu in zvok kitare. Vsak večer tu igrajo lokalni jazz, blues in indie bendi, obiskovalci pa sedijo na lesenih stolih, oblepljenih s koncertnimi plakati. 

Lámpás je manj bleščeč prostor, kjer pa še vedno začutiš uporniški duh prvih ruin barov, ko so nastali iz čiste ustvarjalne nuje.

Instant-Fogas: kjer se noč nikoli ne konča

Za konec še nekaj za nočne ptice. Ko se mesto umiri, se vrata Instant-Fogas šele odprejo. To je ogromen kompleks, prepreden z dvorišči, sobami in plesišči, kjer vsak najde svoj ritem: techno, indie, funk, latino. Ko vstopiš, imaš občutek, da si vstopil v kaotično, a čarobno sanjsko različico Budimpešte, kjer se nihče ne pretvarja, da jutri ni ponedeljek.

Tu se zabava nikoli ne ustavi, ljudje prihajajo in odhajajo vse do zore. Če želite izkusiti budimpeško noč v vsej njeni nori energiji, je to pravi naslov.

A vibrant party scene with diverse people dancing under colorful lights. Concept of nightlife party, youth, summer, festivity, celebration
Foto: master1305 iz iStock

Mesto, ki diha s svojimi zidovi

Ruin bari so nastali iz pomanjkanja, a postali simbol ustvarjalnosti, trme in svobode. So dokaz, da lahko iz razpada zraste kultura, če imaš malo domišljije, prijateljev in odprto srce. To niso le prostori za pijačo, temveč manifest preživetja in ustvarjalnosti. Iz razpada so zrasle oaze domišljije, kjer se srečujejo popotniki, umetniki in domačini.

Če greste v Budimpešto, ne odidite, dokler se ne izgubite vsaj v enem takem dvorišču.

Za koze po kitajskem horoskopu so najbolj primerni ti znaki

0

Med ljudmi je normalno, da nismo vsi vsem všeč in da z nekaterimi nismo kompatibilni. Kateri znak zodiaka po kitajskem horoskopu paše s katerim znakom je le še en način za analizo, kdo bi lahko bil primeren ljubezenski par. V nadaljevanju predstavljamo, kdo je najbolj (in najmanj) kompatibilen z znakom koze.

Katera kitajska znamenja so najbolj kompatibilna med seboj?

Ključ do združljivosti v kitajskem zodiaku so tako imenovani “trikotniki afinitete”. To so štiri skupine treh znamenj, ki so med seboj najbolj združljiva glede na svoj temperament in druge elementarne lastnosti.

  1. Podgana, Zmaj in Opica (odločni tipi)
  2. Bivol, Kača in Petelin (strategi)
  3. Tiger, Konj in Pes (bistri umi)
  4. Zajec, Koza in Prašič (ustvarjalni tipi)

V znaku koze so rojeni ljudje leta: 1931, 1943, 1955, 1967, 1979, 1991, 2003 in 2015

  • Najbolj kompatibilni: Zajec, Prašič
  • Najmanj kompatibilni: Bivol

Koze so znane po svoji vztrajnosti. So močne in odporne, vendar jih pogosto podcenjujejo zaradi tihega in mirnega vedenja. Koze se zlahka spoprijateljijo zaradi svoje nežnosti in radodarnosti s svojim časom in denarjem. Kot mirovniki v zodiaku je njihova edina usodna napaka morda vztrajanje pri tem, da vse počnejo na težji način.

Dijakom v zamejstvu zajamčili, da so pomemben del slovenskega gospodarstva

»Mladi v zamejstvu so pomemben del slovenskega gospodarskega prostora, zato moramo ustvarjati pogoje, da bodo lahko svoje ideje razvijali doma – v okolju, kjer so zrasli, a povezani z matično domovino,« je v Trstu povedal državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport mag. Dejan Židan.

Dijaki iz Trsta in Gorice o perspektivnosti mladih v zamejstvu

V sklopu dogodka ‘Gradimo prihodnost doma: Perspektive za mlade v zamejstvu', ki je potekal v okviru 3. letne konference Zamejske gospodarske koordinacije, so bili v občinstvu tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice.

Če je nekoč prevladovalo, da morajo mladi ostati doma, je danes sporočilo drugačno, je povedala državna sekretarka Vesna Humar. »Super je, če v določenem trenutku svojega življenja poiščete znanje, poiščete delovne in raziskovalne izkušnje drugje – v Sloveniji, v drugih sosednjih državah, drugje v Evropi, čez lužo – kjerkoli pač najdete izziv zase. In super je, če potem s tem znanjem, s temi izkušnjami, pridete nazaj domov,« je nagovorila mlade.

Kjer so slovenski podjetniki, tam utripa slovenska prihodnost

Židan je dejal, da bo njegovo ministrstvo še naprej pdopiralo projekte, ki povezujejo znanje, podjetnost in priložnosti čez meje. »Slovensko gospodarstvo ne pozna meja – kjerkoli delujejo slovenski podjetniki, tam utripa del naše skupne prihodnosti. Mladi v zamejstvu so pomemben del slovenskega gospodarskega prostora, zato moramo ustvarjati pogoje, da bodo lahko svoje ideje razvijali doma – v okolju, kjer so zrasli, a povezani z matično domovino,« je dejal.

Letošnja konferenca je bila v znamenju mladih podjetnikov, start-upov in perspektivnih kadrov v zamejstvu. Osrednji namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o tem, kako mladim v slovenskih skupnostih zunaj meja omogočiti, da uresničujejo svoje ideje doma, v okolju, kjer so zrasli – ob podpori matične domovine in gospodarstva.

Filmski studio šokiral z odločitvijo – ne bo več delal z »antisemiti«

0

Filmski velikan Paramount se po združitvi s Skydanceom očitno podaja v novo, precej kontroverzno smer.

Uvedli črni seznam igralcev

Pod vodstvom Davida Ellisona studio ne doživlja le množičnih odpuščanj in govoric o morebitni združitvi z Warner Bros, temveč naj bi zdaj uvedel tudi »črni seznam« igralcev s katerimi ne namerava več sodelovati.

Kot poroča Variety, se je Paramount odločil prekiniti vezi z določenimi igralci, ki so bili označeni za »preveč antisemitske, ksenofobne ali homofobne«. Studio sicer ni razkril imen, a v Hollywoodu že krožijo špekulacije, da bi se med nezaželenimi lahko znašli nekateri podpisniki odprtega pisma iz septembra, ki je pozivalo k bojkotu izraelskih filmskih institucij, domnevno povezanih z »genocidom in apartheidsko politiko do palestinskega ljudstva«.

Pismo so med drugim podpisali Emma Stone, Javier Bardem, Mark Ruffalo, Joaquin Phoenix, Tilda Swinton in Elliot Page, vendar ni potrjeno, ali so ti igralci res na seznamu. Paramount je bil sicer prvo večje filmsko podjetje, ki se je javno postavilo proti omenjenemu pismu.

Politični vplivi v ozadju so očitni. Davidov oče, Larry Ellison, soustanovitelj podjetja Oracle, je dolgoletni prijatelj izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in velik donator organizacije Friends of the IDF. Poleg tega velja za enega od podpornikov Donalda Trumpa, ki je med svojim mandatom omogočil združitev Paramounta in Skydancea.

Za študentski zakon pomemben trenutek – začel je svojo parlamentarno pot

0

Potem, ko je bil v začetku septembra v zakonodajni postopek vložen Zakon za urejanje položaja študentov, je zdaj napočil čas za njegovo parlamentarno pot.

Državni zbor obravnava zakonski predlog, ki bi lahko pomembno izboljšal socialni položaj slovenskih študentov.

Višja subvencija za prehrano in več ur koriščenja

Predlog, ki ga je pripravila skupina poslancev iz Gibanja Svoboda v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS), med drugim predvideva zvišanje najnižje urne postavke za študentsko delo ter povečanje subvencije za študentsko prehrano.

Če bo zakon sprejet, se bo subvencija za en študentski obrok zvišala s sedanjih 4,10 evra na 5,05 evra. To pomeni, da bo vrednost obroka, ki ga subvencionira država, prvič po daljšem obdobju usklajena z rastjo življenjskih stroškov in cen hrane v gostinskih obratih. Poleg tega bi bila subvencija po novem veljavna vse dni v mesecu. Tudi ob koncih tedna in praznikih, ne le med delovniki, kot velja zdaj.

Po mnenju pobudnikov sprememb je cilj jasen: izboljšati pogoje študentskega življenja. Kot je poudaril poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi: »Predlog zakona je jasen signal mladim, da jih razumemo in verjamemo vanje. Mladi so največja naložba naše družbe in si zaslužijo pogoje, ki jim omogočajo rast in uspeh.«

ZUPŠ-2 slovesno vložen v zakonodajni postopek – TO zahtevajo študenti

 

Višja urna postavka zaradi inflacije

Poleg prehrane predlog posega tudi na področje dela. Najnižja urna postavka za študentsko delo naj bi se zvišala, kar bi po ocenah predlagateljev pomenilo nekoliko večjo finančno samostojnost za študente, ki se morajo sami preživljati med študijem. Urna postavka se sicer že nekaj let postopno usklajuje z rastjo minimalne plače, vendar so študentske organizacije opozarjale, da realno vrednost zaradi inflacije vsako leto izgublja.

Predlog vsebuje tudi nekatere druge ukrepe, ki naj bi izboljšali kakovost življenja študentov. Uvaja daljše obdobje dovoljenega opravljanja študentskega dela po zaključku študija, večjo fleksibilnost za študente-starše ter dodatno podporo diplomantom, ki vstopajo na trg dela. Ti ukrepi naj bi olajšali prehod iz izobraževalnega sistema v zaposlitev in preprečili socialno stisko mladih v prvih mesecih po zaključku študija.

Za Študentsko organizacijo Slovenije gre, kot pravi njen predsednik Luka Mihalič, za zgodovinsko pomemben trenutek. Po njegovih besedah so sodelovali pri pripravi že treh zakonov, ki urejajo položaj študentov, tokratni predlog pa »naslavlja ključne socialne in gospodarske izzive mladih v Sloveniji danes«. Mihalič je ob tem izpostavil, da je bilo veliko pozornosti namenjene tudi dostopnosti do kakovostne prehrane, saj »študent ne more biti uspešen, če se mora vsak dan boriti za osnovne življenjske potrebe«.

Pomisleki nekaterih strank in delodajalcev

Kljub splošno pozitivnemu odzivu se pojavljajo tudi pomisleki. Nekateri predstavniki opozicijskih strank in delodajalcev opozarjajo, da bi povečanje subvencij in urne postavke lahko pomenilo dodatno breme za državni proračun ter zvišalo stroške dela za podjetja, ki pogosto zaposlujejo študente. Del razprave je usmerjen tudi v vprašanje, ali je smiselno, da subvencija za prehrano velja vse dni v mesecu, tudi za tiste, ki morda ne študirajo aktivno v kraju svojega prebivališča.

Vlada bo morala ob nadaljnji obravnavi presoditi, ali bo podprla predlog v celoti ali predlagala določene popravke. Odbor za izobraževanje, znanost in mladino naj bi o njem razpravljal še ta teden, nato pa bo zakon poslan v nadaljnjo zakonodajno fazo.

Če bo predlog sprejet, bo to prva večja sprememba zakonodaje, ki neposredno ureja položaj študentov, po več letih. V ŠOS poudarjajo, da gre za korak k dostojnejšemu in enakopravnejšemu študentskemu življenju, medtem ko poslanci koalicije menijo, da je to tudi priložnost, da država jasno pokaže, da mladih ne vidi kot strošek, temveč kot naložbo v prihodnost.

Slovnični nasvet: Velika in mala začetnica za dvopičjem

Dvopičje je pogosto rabljeno ločilo, ki ima enako možnosti biti v skladenjski ali neskladenjski vlogi. Največ ga srečamo kot uvod v premi govor ali pred naštevanjem. Za njegovo skladenjsko rabo veljajo naslednja pravila:

  • Kadar zapisujemo premi govor. Dvopičje postavimo za napovednim spremnim stavkom: Ženska je vprašala: »Kaj bi radi?«; Vsi so odgovorili: »Pravico.«; Na grafitu je pisalo: »Patriarhat ubija.«
  • Pred stavkom s katerim pojasnjujemo drug stavek: Obstaja samo ena možna razlaga: ni je imel resnično rad.; Ivan je kakor ura: nikoli ne bo zamudil.
  • Med imenom avtorja in naslovom njegovega dela (članka, umetniškega dela): Božidar Jakac: Breg.; Vitomil Zupan: Potovanje na konec pomladi: Blisk v štirih barvah.
  • Za skrajšano napovedjo: Foto: osebni arhiv; Vir: wikipedija; Namig: pazi da ne padeš.
  • Neobvezno dvopičje zapisujemo še v obrazcih, pred prostorčkom za izpolnjevanje: Ime: …… Priimek: …… GSM: ……

V večini primerov po dvopičju nadaljujemo z malo začetnico:

  • Kadar z njo označimo niz naštevanja: Vsi so prišli: sosedov Marko, lepa Brena in vaški potepuh.
  • Pred besedno zvezo, ki pojasnjuje že prej splošneje povedano (še posebej pri naštevanju, vendar to ni edini primer) : Imel je tri iskre konjiče: vranca, rjavca in šarca.; Pomagati moramo vsi: niti najmlajši med nami ne sme manjkati.; Le eno je potrebno: delo.

Mature farmer leaning on a shovel on a vineyard

V posebnih primerih pa tudi veliko:

  • Na začetku dobesednega navedka premega govora: Odložil je knjigo, ga pogledal globoko v oči in rekel: »Kaj hočeš?«
  • Kadar imamo za dvopičjem daljšo samostojno enoto ali citat: V časopisu sem prebral: Študentje dunajske univerze za gospodarstvo, ki so se včeraj ob 10. uri dopoldne zbrali pred univerzo, so nadaljevali demonstracijski sprevod proti središču mesta.
  • Kadar začenjamo naštevalni niz, kjer se prva beseda zapisuje z veliko začetnico: Državni prazniki so: Prešernov dan, dan upora proti okupatorju, dan Primoža Trubarja, dan državnosti.

Včasih pa je odločitev med veliko in malo začetnico prepuščena interpretaciji:

Dvopičje se pogosto znajde tudi na vabilih, načrtih dela, letakih in podobnem. Čeprav je njena raba v teh primerih še vedno skladenjska, se pisci morda vprašamo, ali naj za dvopičjem stoji velika ali mala začetnica. Spet se znajdemo v območju interpretacij, ki nas tako pogosto zmedejo in zaposlujejo Jezikovno svetovalnico.

Uporabimo kar konkreten primer: Nekdo povprašuje, kako najbolj pravilno zapisati načrt dela v vrtcu.

VSEBINA: moja družina
DATUM IN ČAS IZVAJANJA NASTOPA: 8. 3. 2021, 9.15
STAROSTNA SKUPINA: 3–6 let
OSREDNJE PODROČJE: družba
GLOBALNI CILJI: spoznavanje samega sebe in drugih ljudi

Odgovor leži za vprašanjem, kako interpretiramo besedilo po dvopičju. Če so »moja družina«, »družba« in »spoznavanje samega sebe in drugih ljudi« videni kot naslovi, jih pišemo z veliko.

VSEBINA: Moja družina
DATUM IN ČAS IZVAJANJA NASTOPA: 8. 3. 2021, 9.15
STAROSTNA SKUPINA: 3–6 let
OSREDNJE PODROČJE: Družba
GLOBALNI CILJI: Spoznavanje samega sebe in drugih ljudi

Po drugi strani lahko reč prepišemo v drugačno obliko: Vsebina je moja družina, Globalni cilji so spoznavanje samega sebe in drugih ljudi. Po tej logiki za dvopičjem nadaljujemo z malo začetnico.

Podoben primer bi še bil:

Doktor mora vprašati pacienta:

Kako se počutite?

Kje vas boli?

Ali imate zgodovino podobnih bolezenskih stanj?

Doktor mora vprašati pacienta:

kako se počuti

kje ga/jo boli

ali ima zgodovino podobnih bolezenskih stanj

V prvem primeru interpretiramo enote za dvopičjem kot samostojne naštevalne enote in raba velike začetnice je primerna. Hkrati jih lahko vidimo tudi kot povedi, ki se začenjajo z veliko začetnico in končajo z ločilom. V drugem primeru pa le naštevamo doktorjeva vprašanja in velika začetnica ni potrebna.

Portrait of male medical professional in lab coat with hands in pockets standing on white background
Foto: Moon Safari iz iStock

V večini primerov se lahko ravnaš po prvih treh pravilih naravnost iz slovenskega pravopisa. V bolj mejnih primerih pa potrebuješ le še nekaj vaje in spletno lektorico Amebis Besano. Ta inovativni program prepozna in odpravlja tiskarske napake in dvigne kakovost tvojih besedil. Z njeno pomočjo boš brez težav izboljšal svoje pisanje in se izognil nepotrebnim napakam. Amebis Besana je tvoja zanesljiva sopotnica za brezhibno komunikacijo. Preprosto vnesi besedilo, počakaj na čarobnost Amebis Besane in opazuj, kako tvoje besede zaživijo v popolni formi!

Kaj so trde droge in zakaj se tako imenujejo?

0

Pojem trde droge pogosto slišimo v medijih, politiki in javnih razpravah o zasvojenosti, vendar le redki natančno vedo, kaj izraz v resnici pomeni. Kljub temu da se sliši kot uradni strokovni izraz, gre v resnici predvsem za pogovorni in sociološki pojem, ki nima enotne znanstvene definicije.

Katere droge so »trde«?

Z izrazom trde droge se navadno označujejo psihoaktivne snovi z visoko stopnjo zasvojljivosti in/ali težkimi telesnimi/psihičnimi posledicami. Sem običajno prištevamo heroin, kokain, metamfetamine (pervitin), LSD, crack in druge podobne substance. Za razliko od t. i. mehkih drog – kamor ljudje pogosto uvrščajo konopljo in nekatere pomirjevalne substance – lahko trde droge povzročajo hitrejši razvoj odvisnosti, močnejše spremembe v možganih in večje tveganje za predoziranje.

Zakaj »trde«?

Beseda trde se ne nanaša na fizično obliko droge, temveč na intenzivnost učinka in težavnost zdravljenja odvisnosti. Izraz se je začel uporabljati v 20. stoletju, ko so zdravniki in sociologi skušali ločiti med substancami, ki povzročajo »blage« učinke, in tistimi, ki imajo hiter, močan in pogosto uničujoč vpliv na telo in duševnost.

Po tej delitvi naj bi bile trde droge tiste, ki:

  • povzročajo močno fizično in psihično odvisnost,

  • zahtevajo daljše zdravljenje in rehabilitacijo,

  • lahko vodijo v kriminalno vedenje ali socialni propad,

  • prinašajo resne zdravstvene zaplete, vključno s tveganjem smrti.

Disposable syringe and a white powder in the spoon, selective focus
Foto: Volga2012 iz iStock

Znanstveni pogled: delitev ni jasna

V sodobni medicini in psihiatriji pa delitev na trde in mehke droge ni več uradno uporabljana. Strokovnjaki opozarjajo, da je meja med obema kategorijama zelo zabrisana – določene mehke droge lahko povzročijo hude duševne motnje, medtem ko pri nekaterih trdih drogah odvisnost ne nastopi vedno enako hitro.

Na primer, nikotin in alkohol sta v številnih državah legalna, a po objektivnih merilih prav tako sodita med trde droge, saj povzročata močno fizično odvisnost in letno po svetu vzameta milijone življenj.

Družbeni pomen izraza

Izraz trde droge ima danes predvsem moralno in družbeno težo. Pogosto služi kot opozorilo pred najnevarnejšimi oblikami zasvojenosti. Čeprav ni znanstveno natančen, še vedno deluje kot simbol meje med dovoljenim in prepovedanim, oz. med eksperimentiranjem in propadom.

Tako se boste za vedno znebili smrdljivcev – učinkoviti nasveti za jesen

0

Ko se temperature spustijo in pride jesen, se v slovenskih domovih znova pojavijo nezaželeni gostje – smrdljivci. Ti rjavo-sivi insekti, uradno imenovani marmorirani smrdljivi martinci (Halyomorpha halys), iščejo toplo zavetje, kjer bi prezimili, kar pogosto pomeni vaše stanovanje.

Čeprav niso nevarni in ne prenašajo bolezni, so nadležni, saj oddajajo neprijeten vonj, če jih prestrašimo ali stremo. Poleg tega lahko uničujejo sadje in zelenjavo, zato je smiselno ukrepati, še preden se naselijo v vaš dom.

Zaprite vse vhode

Smrdljivci vstopajo skozi najmanjše razpoke. Preglejte okenske okvirje, tesnila, zračnike in reže pod vrati. Tesnilna pena, mrežice proti mrčesu in silikonski kit so preproste rešitve, ki lahko preprečijo njihov vstop.

Pomembno je tudi, da obrežete grmovje in odstranjujte odpadlo sadje ter listje okoli hiše – to zmanjša skrite kotičke, kjer se žuželke zadržujejo.

Uporabite naravne odvračalce

Smrdljivci ne prenesejo določenih vonjav. V razpršilki zmešajte vodo, kis in nekaj kapljic eteričnega olja mete, evkaliptusa ali limonske trave – ta naravna mešanica jih bo učinkovito odvrnila. Z njo lahko poškropite okenske police, vogale in druge točke, kjer jih pogosto opazite.

Ujemite jih brez vonja

Če se že znajdejo v hiši, jih ne stiskajte, saj takrat sprostijo značilen smrad. Namesto tega uporabite kozarec in list papirja in jih lepo odnesite ven.

Svetloba jih privlači

Smrdljivci se radi zadržujejo tam, kjer je toplo in svetlo, zato ne puščajte oken odprtih pri prižgani luči.

Preprečite ponovne obiske

Po zimi se bodo poskušali vrniti, zato redno odstranjujte morebitna jajčeca na zunanjih stenah, roletah in okenskih okvirjih. V vrtu posadite rastline, ki jih odvračajo, na primer ognjič, sivko ali rožmarin.

Čeprav se zdi, da se jih ni mogoče znebiti, lahko z nekaj potrpežljivosti in pravimi ukrepi vaš dom ostane brez smrdljivcev. Najbolj učinkovita rešitev je preprosta – preprečite njihov vstop.

Coca-Cola razjezila z novo reklamo, ustvarila jo je umetna inteligenca

0

Coca-Cola je letos spet poskusila združiti praznično nostalgijo z umetno inteligenco – a rezultat je vse prej kot čaroben. Po lanski kritiki zaradi nenavadnih obrazov in »lebdečih« tovornjakov v svojih AI-oglasih se je podjetje vseeno odločilo, da bo klasično praznično karavano znova ustvarilo z generativno umetno inteligenco. Rezultat? Oglas, ki je po mnenju mnogih videti še slabše.

Coca-Cola z oglasom, ki je brez duše

V novem oglasu »Holidays Are Coming« ni ljudi – tokrat so jih nadomestile živali, od polarnih medvedov do pand in lenivcev. A niti to ni pomagalo: prizori so mešanica realizma in risanke, gibanje likov pa je »trdo« in nenaravno, kot bi kdo preprosto premikal ploščate slike po zasneženem ozadju. Edini napredek glede na lani je ta, da se kolesa slavnih tovornjakov zdaj vsaj dejansko vrtijo.

Coca-Cola je pri kampanji sodelovala s Silverside in Secret Level – istima studijema, ki sta ustvarila tudi lanske UI-reklame. V projekt je bilo vključenih okoli sto ljudi, med njimi pet »UI-strokovnjakov«, ki so s pomočjo umetne inteligence ustvarili in obdelali več kot 70.000 videoposnetkov.

Čeprav oglas ni prepričal kritikov, Coca-Colo očitno prepričuje hitrost in cena. Direktor marketinga Manolo Arroyo je za The Wall Street Journal dejal, da so tokrat kampanjo končali v le enem mesecu – medtem ko so za klasične snemalne produkcije potrebovali skoraj eno leto.

Vseeno se ob tem postavlja vprašanje, ali hitrost res odtehta izgubo pristnosti. Coca-Coline božične reklame so bile nekoč sinonim za toplino in čustveno povezanost – zdaj pa vse bolj spominjajo na hladno demonstracijo tehnologije, ki, vsaj za zdaj, preprosto ne zna poustvariti prazničnega duha.

Coca-Cola | Holidays Are Coming

Znanstveniki so razkrii svoje najljubše znanstvenofantastične filme

0

Revija Nature je ob Mednarodnem letu kvantne znanosti in tehnologije anketirala številne fizike o njihovih najljubših filmskih trenutkih. Čeprav se znanstveniki pogosto ne strinjajo o tem, kako kvantna mehanika razlaga resničnost, so se skoraj soglasno strinjali o dveh naslovih: Medzvezdje (Interstellar, 2014) in Skrivnostna sled (The Prestige, 2006). Oba je režiral Christopher Nolan.

Christopher Nolan kot navdih za znanstvenike

Nolan, ki je za Oppenheimerja (2023) prejel oskarja, je večkrat dejal, da ga je k fiziki pritegnila znanstvena fantastika, predvsem Vojna zvezd in Saganova serija Cosmos. »Pokazala nam je, kako dramatično in vznemirljivo je lahko gledanje vesolja skozi znanstveno perspektivo,« je povedal leta 2023.

Skrivnostna sled: znanost kot iluzija

Film prikazuje tekmovalnost dveh iluzionistov iz 19. stoletja, ki skušata preseči drug drugega s trikom teleportacije. Eden uporabi svojega dvojčka, drugi pa izum Nikole Tesle, ki vsakokrat ustvari njegovo kopijo. Fizik Barry Luokkala iz Carnegie Mellon University pravi, da film »odlično združuje znanost, domišljijo in človeško tekmovalnost«. Druga raziskovalka, Rithya Kunnawalkam Elayavalli, ga opisuje kot »steampunk upodobitev znanosti, ki je še ne razumemo – teleportiramo lahko informacijo, ne pa ljudi«.

Medzvezdje: resnična fizika na meji možnega

V Medzvezdju astronavt Cooper (Matthew McConaughey) potuje skozi črvino, da bi rešil človeštvo in odkril nov dom blizu črne luknje Gargantua. Film temelji na realnih fizikalnih principih, poudarja Claudia de Rham z Imperial Collegea London. Kip Thorne, Nobelov nagrajenec in Nolanov znanstveni svetovalec, je s svojim znanjem o gravitacijskih valovih prispeval k izjemni natančnosti prikaza. »Spremenil je naš način razmišljanja o gravitaciji,« pravi Laura Green iz National High Magnetic Field Laboratory.

The Science of Interstellar with the Science Advisor, Kip Thorne

Ostali favoriti

Med drugimi filmi, ki so jih znanstveniki omenili, so:

  • Vojna zvezd IV (Star Trek IV, The Voyage Home, 1986) – prikazuje časovno potovanje in napredno »prozorno aluminijasto« snov,

  • Nazaj v prihodnost 2 (Back To The Future II, 1989),

  • Spider-Man: Into the Spider-Verse (2018) – ki presenetljivo realistično prikaže podzemni pospeševalnik delcev.

Dobra znanstvena fantastika ne le zabava, ampak tudi odpira vrata k resnični znanosti in pogosto napove prihodnost.