Najboljša omaka za žar, ČE ji dodate to sestavino

Photo taken in Ridgecrest, United States
Foto: EyeEm Mobile GmbH iz iStock

Dodatek kisa v omake za žar je v zadnjih letih postal priljubljen način za izboljšanje ravnovesja okusov, zlasti pri mesu, ki ga pripravimo z dolgotrajnim dimljenjem.

V različnih ameriških regijah obstajajo različni slogi priprave žara. V Kansas Cityju mojstri žara prelivajo svinjino, piščanca in govedino, pri čemer so najbolj znana svinjska rebrca, s sladko omako na osnovi paradižnika. V Teksasu je v ospredju počasi dimljen brisket, v Alabami piščanec v majonezni omaki, v Severni Karolini pa svinjina, premazana s kisovo omako.

V Severni Karolini se razlikujejo vzhodna in zahodna različica omake – obe temeljita na kisu, pri čemer zahodna različica vsebuje majhno količino kečapa.

Brushing Chicken legs with BBQ sauce
Foto: lisatop iz iStock

Vloga kisa pri pripravi omake

Meso, primerno za počasno dimljenje, kot so svinjska rebrca in svinjsko pleče je bogato z maščobo in kolagenom, ki med dolgotrajno pripravo poskrbita za sočno in mehko strukturo. Zaradi visoke vsebnosti maščob lahko okus mesa postane prevladujoč in zaduši druge okuse.

Dodatek kislih elementov, kot je kis, pomaga preseči mastnost in ohranja polnost okusov. Klasične omake za žar običajno kombinirajo sladkobo in kislost, s čimer uravnotežijo okus bogatega mesa.

Industrijsko pripravljene omake za žar pogosto vsebujejo preveč sladkorja in imajo gosto, sirupasto teksturo. Zaradi tega lahko dimljeno meso postane prekrito z lepljivo plastjo, ki zakrije naravne okuse. Dodajanje kisa omako razredči in ji doda prijetno ostrino, hkrati pa omogoči, da omaka le rahlo ovije meso namesto da bi ga prekrila.

Za ljubitelje bolj pikantnih okusov se kot alternativa priporoča dodatek omak, kot sta Tabasco ali Frank’s Red Hot, ki imata izrazito kislo osnovo in zmerno stopnjo pikantnosti.

Spicy korean chicken wings with sesame seeds and chives.
Foto: DronG iz iStock

Postopek priprave omake

Osnovno razmerje za izboljšavo kupljene barbique omake je: ena skodelica omake na eno žlico jabolčnega kisa. Mešanje se najlažje izvede v večji skledi ali merilni posodi z metlico. Če je omaka že v steklenici, jo je mogoče preprosto dopolniti s kisom in pretresti.

Priporočljivo je, da se okus omake preveri pred in po dodajanju kisa. Če je omaka že dovolj kisla, je potrebno količino prilagoditi. V večini primerov omaka dobro prenese tudi večji dodatek kisa, saj se ob stiku z bogatim, dimljenim mesom njen okus nekoliko ublaži.

Dober tek!

Neverjetno, tako visoka je v Sloveniji kazen za piratizirano programsko opremo

password, security, dump, memory, binary, lens, hand, finger, reflex, computer, hacker, confidential, access, monitor, lcd, tecnology, screen, site, safe, unsafe, register, session, piracy, protect, protection, macro, internet, gray computer, gray laptop, gray internet, gray security, gray memory, hacker, confidential, tecnology, tecnology, tecnology, tecnology, tecnology
Foto: carlosalbertoteixeira iz Pixabay

Kljub vse bolj sofisticiranim metodam zaščite in pravnim posledicam je piratstvo programske opreme še vedno zelo razširjen pojav. Uporabniki se pogosto zatekajo k nelegalni programski opremi zaradi visokih cen licenc ali prepričanja, da ne bo bistvene razlike v delovanju.

Vendar obstajajo pomembne razlike med piratskimi in legitimno pridobljenimi programi, ki jih mnogi spregledajo. V tem članku jih bomo podrobno predstavili.

Najpogosteje pirati programi

Na vrhu seznama najbolj piratiziranih programov že desetletja kraljujeta dve veliki programski hiši: Microsoft in Adobe. Microsoftovi produkti, kot so operacijski sistem Windows in pisarniški paket Office, spadajo med najpogosteje nepooblaščeno kopirane programe na svetu. Takoj za njimi so Adobejevi profesionalni programi za ustvarjalce – Photoshop, Premiere Pro, Illustrator in After Effects.

Poleg teh dveh velikanov so videoigre izjemno priljubljena tarča piratov. AAA naslovi večjih založnikov, kot so Electronic Arts, Ubisoft, Activision Blizzard in drugi, se pogosto znajdejo na piratskih strežnikih že nekaj dni po uradni izdaji, včasih celo pred njo.

Med pogosto pirati programe spadajo tudi programi za 3D modeliranje in animacijo (kot sta Autodesk Maya in 3ds Max), profesionalni avdio programi (kot je Ableton Live), programi za upravljanje podatkov, specializirani poslovni programi in antivirusne rešitve.

Ključne razlike med piratskimi in originalnimi programi

1. Varnostna tveganja

Najbolj kritična razlika med legitimno pridobljenimi in piratskimi programi je varnostno tveganje. Piratizirani programi so pogosto predelani, da zaobidejo zaščitne mehanizme, in te modifikacije lahko vsebujejo:

  • Zlonamerno programsko opremo: virusi, trojanski konji, ransomware in druge vrste zlonamerne kode se pogosto “zapakirajo” skupaj s pirati programi.
  • Zadnja vrata: nekatere piratske verzije vsebujejo programsko kodo, ki napadalcem omogoča celoten dostop do računalnika.
  • Keyloggerje: ti lahko beležijo vse, kar natipkate, vključno z gesli in občutljivimi podatki.

Raziskava podjetja Microsoft je pokazala, da je v 38% primerov piratskih verzij operacijskega sistema Windows odkrita prisotnost zlonamerne programske opreme.

2. Posodobitve in varnostni popravki

Originalni programi prejemajo redne posodobitve, ki:

  • Popravljajo varnostne ranljivosti
  • Dodajajo nove funkcije
  • Izboljšujejo delovanje in stabilnost

Piratske različice praviloma nimajo dostopa do teh posodobitev ali pa je ta proces otežen. Pri Microsoftovih produktih, kot je Windows, to pomeni, da ostajate ranljivi za znane varnostne luknje, ki so že bile odpravljene v uradnih posodobitvah.

Adobe Creative Cloud aplikacije so še posebej problematične, saj so trdno povezane s spletnimi storitvami podjetja. Piratske različice pogosto ne morejo dostopati do spletnih funkcij, kot so knjižnice, sinhronizacija nastavitev ali uporaba nekaterih funkcij v oblaku.

3. Tehnična podpora in dokumentacija

Pri legitimnih programih imate dostop do:

  • Uradne tehnične podpore
  • Podrobne dokumentacije
  • Uporabniških forumov s podporo razvijalcev
  • Uradnih izobraževalnih virov

Z nepooblaščeno kopijo ostajate prepuščeni sami sebi ali neuradnim virom pomoči, ki so lahko nezanesljivi ali zastareli.

4. Funkcionalnost in stabilnost

Piratski programi pogosto delujejo manj zanesljivo:

  • Nekatere funkcije so lahko onemogočene
  • Povečana je verjetnost sesutja programa
  • Zmogljivost je lahko slabša zaradi dodatne kode za zaobitev zaščite

Pri videoigrah je to še posebej očitno, saj piratske različice ne omogočajo igranja v večigralskem načinu, nimajo dostopa do DLC vsebin ali imajo težave s shranjevanjem napredka v igri.

5. Pravne posledice

Uporaba piratske programske opreme pomeni kršenje avtorskih pravic, kar lahko privede do:

  • Visokih denarnih kazni (v Sloveniji do 5.000 EUR za posameznike)
  • Pravnih postopkov s strani avtorjev programske opreme
  • Težav za podjetja, vključno z inšpekcijskimi pregledi

Microsoft je znan po rednih akcijah proti podjetjem, ki uporabljajo nelegalne kopije njihovih programov. Podobne stvari počne tudi Adobe.

Alternativne možnosti za zmanjšanje stroškov

Namesto piratiziranja obstajajo legitimne možnosti za zmanjšanje stroškov:

Izobraževalne licence: študenti in izobraževalne ustanove lahko dostopajo do močno znižanih cen – Microsoft ponuja Office 365 za izobraževanje brezplačno, Adobe pa ponuja popuste do 60%.

Odprtokodne alternative: GIMP namesto Photoshopa, LibreOffice namesto Microsoft Office, Blender namesto plačljivih 3D programov.

Brezplačne različice: številni razvijalci ponujajo brezplačne različice z osnovnimi funkcijami, kot je Autodesk Fusion 360 za hobiste. Preverite, če za svojo dejavnost res potrebujete najzahtevnejši program.

Če imate ukradene programe, sprejmite tudi tveganja

Čeprav je prihranek denarja s piratskimi programi morda mikaven, dolgoročna tveganja in pomanjkljivosti pogosto prevladajo nad začetnimi koristmi. V današnjem digitalnem okolju, kjer so kibernetske grožnje vse bolj sofisticirane, je uporaba legitimne programske opreme pomemben del digitalne higiene in varnosti.

Za posameznike in podjetja piratiziranje programske opreme prinaša ne le pravna tveganja, temveč tudi resna varnostna in operativna tveganja, ki lahko na koncu stanejo veliko več kot originalna licenca.

V kinu maja 2025: Misija nemogoče, Lili in žverca, Brez povratka in Thunderbolti

Kino napovednik maj 2025
Kino napovednik maj 2025 Foto: on tmdb

Maj pripravlja nekaj fantastičnih filmskih naslovov. Gledali bomo (neuradno) zadnjo Misijo nemogoče s Tomom Cruisom in ekipo, novo ero Marvela s Thunderbolti, Disneyjevo težko pričakovano predelavo Lili in žverca, nov vstop v grozljivko Brez povratka in mnoge druge.

Thunderbolti*

  • Kdaj? 1. maj

Thunderbolti* je prihajajoči film o superherojh, ki temelji na istoimenski ekipi iz Marvelovih stripov. Film je v produkciji Marvel Studios in bo 36. film v MCU. Film sledi skupini nenavadnih, ekscentričnih izobčencev, ki jih vodi Valentina Allegra de Fontaine. Skupaj se podajo na skrivne misije za ameriško vlado, pri čemer se soočajo z izzivi, ki preizkušajo njihovo zvestobo in sposobnost sodelovanja. Film raziskuje dinamiko med liki, ki so bili v preteklosti bodisi zlikovci bodisi antiheroji, zdaj pa so združeni v skupnem cilju.

Marvel Studios’ Thunderbolts* | Final Trailer | In Theaters May 2

Diplodok

  • Kdaj? 1. maj

Diplodok je radoveden mali dinozaver, ki sanja o veliki pustolovščini in iskanju prijateljev. Na žalost živi v dolgočasnem prazgodovinskem močvirju. Rad bi odkril, kaj se skriva za blatnim jezom, ki obkroža njegov dom. Toda njegovi pretirano zaščitniška starša tega ne dovolita, saj sta zaščitni zid zgradila z razlogom – verjameta, da je njun sin naiven in neodgovoren in ga morata nenehno vleči iz težav. A zgodi se prav nasprotno, Diplodok bo moral reševati svoje starše, ki so izginili v skrivnostnih okoliščinah. Poleg čarovnika in dveh nenavadnih znanstvenikov na poti naleti na fantastična bitja in neverjetne kraje.

Super škratki

  • Kdaj? 8. maj

Pustolovsko dekle Škrati iz Kölna hrepeni po razburljivejšem življenju, v katerem bi bilo več zabave in vznemirjenja. Za razliko od njenih starejših članov klana, ki si ne želijo nobenih sprememb. Ko Škrati nekega dne sreča Boja, se njeno življenje postavi na glavo. Bo namreč pripada klanu, katerega člani se zabavajo in so veliko naprednejši in uporabljajo visokotehnološke pripomočke za drzne in ne nujno zakonite stvari, zato sta jima na sledi obsedena policistka Lansky in njena mačka Polpetka. Pa lahko Škratijino prijateljstvo z Bojem po več kot 250 letih pripelje do sprave med klanoma škratkov in uresniči njene sanje, da živi kot super škratinja?

Valovanje

  • Kdaj? 8. maj

Dobitnik oskarja za najboljši animirani film ilm, ki živalim ne vsiljuje človeških lastnosti, temveč jim preprosto pusti, da so, kar so: živali. Mačka je samotarska žival, a ker je njen dom opustošila velika povodenj, poišče zatočišče na čolnu, polnem različnih živalskih vrst… združiti se bo morala z njimi kljub vsem razlikam.

FLOW - Official US Trailer

Brez povratka: Nasledstvo

  • Kdaj? 15. maj

Brez povratka: Nasledstvo ponovno oživlja priljubljeno franšizo grozljivk, tokrat z osveženim pristopom in poglobljenim ozadjem. Film tokrat raziskuje svet prvih posredovalcev – gasilcev, reševalcev in policistov – ki se soočajo z bizarno smrtjo tistih, ki so “prevarali smrt”. Vrača se ikonični lik William Bludworth (Tony Todd) in njegovo skrivnostno preteklost. Namesto žrtev je tokrat poudarek na tistih, ki prisostvujejo nenavadnim dogodkom.

Final Destination Bloodlines | Official Trailer

Pingvinove lekcije

  • Kdaj? 15. maj

Zgodba je dobila navdih po resnični zgodbi razočaranega Angleža, ki se je leta 1976 zaposlil v šoli v Argentini. Tom Michell je pričakoval, da ga čaka lahka pot, a je v državi naletel na razdeljen narod in razred neučljivih učencev. Vendar se mu, potem ko reši pingvina z onesnažene plaže, življenje obrne na glavo. Pingvina prinese k pouku, kjer se učenci postopoma učijo, kako se spopadati s spremembami.

Lili in žverca

  • Kdaj? 22. maj

Igrana adaptacija klasične animirane Disneyjeve družinske pustolovščine iz leta 2002, ki pripoveduje o nenavadnem prijateljstvu med deklico in vesoljskim bitjem.

V osrčju Havajev živi živahna deklica Lili, ki posvoji nenavadnega psa, ki pa je v resnici vesoljski ubežnik po imenu Žverca. Ubežnik je bil ustvarjen za uničevanje in povzroča na otoku pravi kaos. Kljub njegovi nagajivosti ga Lili nauči pomena družine in ‘ohane’ – havajskega koncepta, da nihče ne sme biti zapuščen ali pozabljen. Skupaj se morata soočiti z lovci na glave, galaktičnimi silami in navsezadnje tudi z razlikami med njima, da dokažeta, da lahko tudi najbolj nenavadna bitja najdejo svoj dom.

Lilo & Stitch | Official Trailer | In Theaters May 23

Misija Nemogoče: Zadnje maščevanje

  • Kdaj? 22. maj

V kinematografe prihaja osmo poglavje ene uspešnih filmskih franšiz v glavni vlogi Toma Cruisea v akcijski pustolovski srhljivki Misija: Nemogoče – Zadnje maščevanje. »Naša življenja so seštevek vseh naših odločitev,« sporoča napovednik.

Mission: Impossible – The Final Reckoning | Official Trailer (2025 Movie) - Tom Cruise

Nova pravila za vozniška dovoljenja – vse to nas čaka

Teenager driver commited a minor offence and handing over her licence to a police officer reaching towards the open window.Police officer controlling traffic on the road
Foto: Anastasija Vujic iz iStock

Predstavniki Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili o novih pravilih za vozniška dovoljenja, ki bodo po uradni potrditvi Sveta EU in Evropskega parlamenta morale države članice v štirih letih prenesti v nacionalno zakonodajo.

Ker je prometna varnost še vedno pomemben izziv v Evropskih državah, želi Evropska komisija s spremembami izboljšati varnost udeležencev prometa.

Kaj nas čaka?

Med ključnimi novostmi so:

  • uvedba digitalnega oz. mobilnega vozniškega dovoljenja,
  • enotna ureditev začasnega odvzema dovoljenja za hude prometne prekrške ter
  • obvezen zdravniški pregled pred izdajo prvega dovoljenja.

Evropska komisija pozdravlja dogovor o medsebojnem priznavanju odvzema vozniških pravic. »Začasni odvzem vozniškega dovoljenja bo veljal po vsej Evropski uniji za hude prekrške, kot so prekoračitev hitrosti za več kot 50 km/h, vožnja pod vplivom alkohola ter povzročitev smrti ali hude telesne poškodbe zaradi nepremišljene vožnje,« poudarjajo na Komisiji.

driving on highway road, closeup hands of car driver on steering wheel, road trip at sunset
Foto: anyaberkut iz iStock

Podpora strokovnjakov digitalnemu dovoljenju

Za portal Žurnal24 so spregovorili tudi strokovnjaki na področju varne vožnje. Med drugim so omenili, da je digitalizacija vozniških dovoljenj deležna široke podpore. V AMZS odločitev pozdravljajo, saj ocenjujejo, da bo glavna oblika vozniškega dovoljenja enotno digitalno oziroma mobilno dovoljenje, ki bo dostopno prek pametnega telefona, ob hkratni možnosti izdaje fizičnega dovoljenja.

Zavod Varna pot pa ob tem opozarja: »Digitalizacija ne sme postavljati v slabši položaj starejših ali tistih, ki ne uporabljajo pametnih telefonov.« Po besedah Roberta Štabe in Tine Klemenčič iz Zavoda Varna pot je pomembno zagotoviti dostopnost za vse.

Glede strožjih pravil pri odvzemu vozniškega dovoljenja, pa so v zavodu povedali: »Na cestah EU letno umre več kot 20.000 ljudi, več kot 110.000 pa se jih hudo telesno poškoduje. Čeprav so pravila in sankcije v državah članicah različni, mora biti osnovno načelo jasno – vozniki, ki so zaradi hudih prekrškov dokazano nevarni, ne smejo imeti pravice, da za volan sedejo kjerkoli znotraj držav članic

Andrej Brglez, strokovnjak za trajnostno mobilnost in direktor inštituta za civilizacijo in kulturo, pa je ob tem poudaril: »Uvedba enotnega digitalnega vozniškega dovoljenja je korak k modernizaciji, a moramo ostati pozorni na izkušnje drugih držav. EU ima višje standarde zaščite posameznika in drugačno raven demokracije, zato previdnost pri uvedbi novih rešitev ni nujno slabost.«

Driving license with car key
Foto: CalypsoArt iz iStock

Strožji zdravniški pregledi pred izdajo dovoljenj

Nova pravila predvidevajo obvezen zdravniški pregled, vključno s pregledom vida in stanja srca in ožilja, pred izdajo prvega vozniškega dovoljenja. Do sedaj se je pri pregledu za vozniški izpit pregledovalo predvsem vid, zdravniki pa so preverili tudi zdravniški karton, da bi izločili bolezni, ki pomembneje vplivajo na vožnjo. Zdravniški pregled bi bil sedaj torej obširnejši. Pri podaljšanju dovoljenja bodo imele države članice možnost uporabiti tudi samooceno zdravstvenega stanja.

V AMZS menijo, da samo samoocena ni sprejemljiva za podaljšanje vozniškega dovoljenja in zagovarjajo pogostejše zdravniške preglede, še posebej v primeru poškodb ali težav z vidom.

Zavod Varna pot opozarja: »Ljudje z zmanjšanimi sposobnostmi pogosto nerealno ocenjujejo svoje zmožnosti, kar predstavlja nevarnost za ostale udeležence v prometu.«

Andrej Brglez pa dodaja, da »je uvedba zdravniških pregledov v skladu s prizadevanji za večjo prometno varnost, a je pomembno vzpostaviti mehanizme, ki bodo učinkovito odkrivali voznike, ki niso sposobni varne vožnje.«

Physicians view diagnostic documents and hold medications in hospital rooms, treating diseases from specialists and providing targeted treatment. Concepts of medical treatment and specialists.
Foto: KamiPhotos iz iStock

Izzivi pri prenosu novih pravil v Slovenijo

Slovenija bo imela štiri leta časa za prenos sprememb v svojo zakonodajo. AMZS poudarja potrebo po vseživljenjskem učenju voznikov: »Sistematično osveževanje znanja s področja varne udeležbe v prometu je ključno za dolgoročno izboljšanje prometne varnosti.« Predlagajo, da bi vsak voznik na vsakih deset let opravil osvežitveno uro v šoli vožnje, pri čemer stroške izobraževanja predlagajo kriti iz državnih virov, saj bi to dolgoročno zmanjšalo družbene stroške prometnih nesreč.

Zavod Varna pot dodaja, da gre pri spremembah za »odgovornost do vseh, ki so življenje izgubili na naših cestah, in do tistih, ki jih želimo obvarovati pred enako usodo.« Andrej Brglez pa ob tem opozarja na potrebo po manj zapletenih pravnih rešitvah: »Direktive EU nam lahko pomagajo poenostaviti slovenski pravni okvir in povečati učinkovitost ukrepov, če jih bomo pametno prenesli.«

 

Najvišji kres na svetu je pravi velikan, toliko metrov je dosegel

Najvišji kres na svetu
Foto: on Guinness World Records

V Avstriji so 16. marca 2019 v mestu Lustenau postavili najvišji kres na svetu, ki je dosegel impresivnih 60,64 metra višine. Konstrukcijo je pripravila skupina Hofstalder Funkenzunft Lustenau, ki vsako leto organizira tradicionalno kresovanje. Ta običaj sega v srednji vek in je še danes pomemben del lokalne kulturne dediščine.

Najvišji kres je imel tekmeca

Postavljanje kresov je v mnogih evropskih državah povezano z različnimi praznovanji, pogosto z obredi, ki simbolizirajo prihod pomladi, očiščenje ali odganjanje zlih duhov. V Avstriji, predvsem na Predarlskem, kjer leži Lustenau, je tradicija »Funkenfeuer« močno zakoreninjena. Veliki leseni stolpi, sestavljeni iz hlodovine, desk in odpadnega lesa, so pravo arhitekturno delo, saj morajo biti stabilni in varni do trenutka, ko jih zaneti ogenj.

Čeprav so v zadnjih letih v različnih državah poskušali preseči ta rekord, uradno ostaja najvišji prav avstrijski kres. Leta 2022 so v mestu Larne na Severnem Irskem zgradili kres, ki naj bi bil visok več kot 202 čevlja (približno 61,5 metra), vendar Guinnessova knjiga rekordov tega dosežka še ni potrdila. Ključna ovira za priznanje je bila odsotnost uradnega sodnika Guinnessove organizacije na dogodku, ki bi moral potrditi izpolnjevanje vseh pravil.

Stroga pravila in zahteve

Guinnessova knjiga rekordov ima stroga pravila za tovrstne dosežke: konstrukcija mora biti v celoti sestavljena iz gorljivega materiala, postavljena mora biti na varen način in v skladu z lokalnimi varnostnimi predpisi. Prav tako mora biti zagotovljena natančna in neodvisna meritev višine pred začetkom sežiga.

Kljub številnim poskusom preseganja avstrijskega rekorda pa uradno najvišji kres na svetu še vedno ostaja tisti iz Lustenaua. Organizatorji tovrstnih dogodkov morajo poleg gradbenih in varnostnih zahtev upoštevati tudi okolijske predpise. Zaradi visokih temperatur in širjenja dima v ozračje se vse pogosteje pojavljajo zahteve za omejevanje velikih kresov ali vsaj za nadzor njihovega vpliva na okolje.

3d rendering of big bonfire with sparks and lot of particles in front of snowy pine trees and moonlight sky.
Foto: BrilliantEye iz iStock

Slovenska kresovanja dosegajo visoke številke

Slovenija se lahko pohvali z izjemnim dosežkom iz leta 2007, ko so v Boštanju postavili kres, visok 43,44 metra. Ta konstrukcija je bila sestavljena iz približno 50 ton lesa in lesnih odpadkov, njena postavitev pa je zahtevala več kot 3.000 delovnih ur.

Kres je bil zgrajen na šesterokotni osnovi, pri gradnji pa so sodelovali številni prostovoljci ter lokalna podjetja, ki so prispevala stroje in gradbeni material. Dogodek je pritegnil med 15.000 in 18.000 obiskovalcev iz vse Slovenije, kar kaže na veliko priljubljenost takšnih tradicionalnih prireditev.

»Kresovanje je več kot le ogenj – je priložnost za skupnost, da se zbere, ohranja tradicijo in skupaj praznuje prihod novega letnega časa,« je ob dogodku leta 2007 dejal eden od organizatorjev iz Boštanja.

Nova sprememba pri obračunu omrežnine – kaj vse se spreminja?

Detail of electricity bills with light bulb and coins
Photo by michelangeloop on iStock

Po več burnih odzivih javnosti, parlamenta in vlade na nov sistem obračuna omrežnine, ki velja od 1. oktobra 2024, so pri Agenciji za energijo pripravili že tretjo spremembo pravil. Ta prinaša pomembne olajšave za vse odjemalce električne energije.

Lanski obračun omrežnine je sprožil val nezadovoljstva zaradi občutnih razlik v tarifah in povečanja stroškov predvsem za uporabnike obnovljivih virov energije, toplotnih črpalk in električnih avtomobilov. Po ostrih zahtevah poslancev in vlade je agencija sistem postopoma prilagodila.

Ključne spremembe: manjše minimalne moči in konec zaračunavanja presežkov

Kot poroča Žurnal, so z agencije sporočili, da so že uvedli enoletno prehodno obdobje tudi za poslovne odjemalce ter znižali minimalne obračunske moči. Zdaj pa je agencija sprejela še odločitev, da se presežne moči ne bodo več obračunavale pod pogojem, da uporabnik ne spremeni svoje dogovorjene moči.

»Če dogovorjene moči ne boste spremenili, vam presežnih moči ne bodo zaračunali,« so pojasnili na Agenciji za energijo in dodali, da bo to veljalo tudi po izteku prehodnega obdobja 30. septembra 2026. Podatki kažejo, da večjih prekoračitev v visoki sezoni ni bilo, kar dodatno potrjuje, da »dogovorjena obračunska moč v glavnem dovolj dobro odraža potrebe po zmogljivosti omrežja,« so pojasnili.

Tisti, ki pa se bodo odločili za spremembo svoje moči, bodo še naprej plačevali presežke. »Ohranitev obračunavanja presežne moči za tiste uporabnike, ki jo bodo spreminjali, je ključna z vidika spodbujanja učinkovite uporabe omrežja in preprečevanja prenašanja stroškov na ostale odjemalce,« opozarjajo na agenciji.

Close Up Of Woman Opening Euro Energy Bill During Cost Of Living Crisis
Foto: monkeybusinessimages iz iStock

Možne prihodnje spremembe: manj blokov in nižje tarife

Agencija razmišlja tudi o drugih prilagoditvah. Med njimi je možnost znižanja tarif najdražjega časovnega bloka v višji sezoni, kar bi lahko začelo veljati že novembra letos ali pa januarja 2026. »Izračuni in analize so pokazali, da je smiselno pripraviti spremembo časovnih blokov,« pravijo na agenciji, kar pomeni prehod iz petih na štiri bloke letno in poenostavitev v dela prostih dnevih. Časovni bloki so ob prenovi tarifnega sistema povzročili veliko zgražanja, saj so bili ljudje zelo zmedeni glede tega, kdaj se jim sploh splača kuhati in prati. Poenostavitev sistema bi bila tako, v očeh mnogih, dobrodošla sprememba.

Obenem proučujejo tudi spremembo sistema določanja dogovorjenih moči. Ena možnost predvideva več vplivnih konic, druga pa določitev moči na podlagi doseženih vrednosti v krajših obračunskih obdobjih, npr. mesečno. Odločitev o teh spremembah še ni sprejeta.

a white electric cap, a light bulb and euro banknotes on an electric bill. Increase in the cost of electricity for residential customers and business users. Payment of electricity bills. Increasing the concept of electricity prices.
Foto: Renata Hamuda iz iStock

Sončne elektrarne in zelene tehnologije: brez posebne obravnave

Čeprav je bil eden od glavnih očitkov, da novi sistem kaznuje uporabnike sončnih elektrarn in drugih zelenih rešitev, agencija pri tem vztraja.

»Posebna obravnava bi pomenila neenakopravno obravnavo odjemalcev,« so jasni. Po njihovem mnenju vsi uporabniki, tudi lastniki sončnih elektrarn, obremenjujejo omrežje in zato ni mogoče, da bi bili oproščeni plačevanja dela stroškov. »Omrežnina ni socialni korektiv,« so poudarili že januarja.

Tako bo vreme za prvi maj!

thermometer shows 40 degrees in summer heat
Foto: filmfoto iz iStock

Medtem ko so prvomajske praznike v preteklosti pogosto spremljale nestanovitne razmere, vključno z oblačnostjo, dežjem in nizkimi temperaturami, vremenska napoved za letošnji 1. maj 2025 prinaša precej bolj optimistično sliko. Po dolgem obdobju spomladanske nestanovitnosti vremenoslovci letos pričakujejo stabilno, pretežno sončno in nadpovprečno toplo vreme, kar pomeni idealne pogoje za vse, ki praznik dela nameravajo preživeti na prostem.

Stabilno in sončno vreme

Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) bo v četrtek, 1. maja, nad Slovenijo prevladovalo pretežno jasno vreme z nekaj občasne oblačnosti. Jutra bodo še razmeroma sveža, temperature se bodo gibale med 5 in 10 °C, čez dan pa naj bi se živo srebro povzpelo do okoli 25 °C. Veter bo šibak, ponekod lahko pričakujemo rahle sunke severovzhodnega vetra.

Meteorolog Anže Medved je za portal N1 poudaril, da »vremenske razmere kažejo na stabilno obdobje brez omembe vrednih padavin, ploh ali neviht.« Dodal je še, da se bo otoplitev nadaljevala tudi v dneh po prazniku, z najnižjimi jutranjimi temperaturami, ki se bodo približale 10 °C.

Abstract Weather Concept - Sun In Serene Sky With Flare Effect
Foto: RomoloTavani iz iStock

Praznični dnevi bodo kot nalašč za dogodke na prostem

V nasprotju z lanskim letom, ko je prvi maj spremljal dež in nižje temperature, letos nič ne kaže, da bi vreme pokvarilo načrte za kresovanja, piknike, izlete ali druge praznične dogodke. Vremenoslovci so enotni, da bodo pogoji za preživljanje časa na prostem zelo ugodni. Optimistična napoved tako veseli vse organizatorje tradicionalnih prvomajskih kresovanj.

V Ljubljani se za 1. maj napoveduje pretežno jasno vreme z najvišjo dnevno temperaturo okoli 25 °C. Jutranje temperature bodo nekoliko višje kot v preostalem delu države in bodo znašale okoli 12 °C. Podobno vreme pričakujejo tudi na Primorskem. V mestih kot je Izola bodo najvišje dnevne temperature okoli 20 °C, jutranje pa okoli 13 °C. Vpliv morja bo nekoliko ublažil dnevno segrevanje, vendar bodo pogoji še vedno izredno prijetni.

Portrait of a beautiful woman walking alone on empty seashore in cold weather. Sunset. Lonely woman freedom concept. Travel, tourism concept.
Foto: Maksym Belchenko iz iStock

Vreme, ki ga moramo izkoristiti

Zaradi ugodnih vremenskih razmer je skoraj nujno, da praznične dni izkoristite za aktivnosti v naravi – naj gre za pohod, kolesarski izlet, obisk dogodkov na prostem ali le sproščen piknik v domačem vrtu. V teh dneh bodo regionalno možne posamezne ploh in nevihte, zato je dobro, da spremljamo tudi regionalne vremenske napovedi.

Vreme bo prijazno do vseh, ki želijo kar najbolje izkoristiti praznične dni. Za vse, ki načrtujejo večerne dogodke, kot je tradicionalno kresovanje, velja opozorilo, da bodo temperature po sončnem zahodu hitro padle, zato ne bodo odveč toplejša oblačila.

Boscarolova Odiseja razkrila prve dogodke in nastopajoče: Datumi že konec poletja

Odiseja Kolosej
Odiseja, bivši Kolosej, napovedal prve dogodke (vir: slika zaslona)

Ivo Boscarol je napovedal, da se Odiseja odpira kmalu, zagotovo pa bo to v septembru oziroma nekaj dni prej. Na spletni strani namreč že najdemo prve tri dogodke, ki se bodo v septembru zvrstili na odru Odiseje, bivšega Koloseja.

Prvi dogodek v Odiseji že v začetku septembra

Kot prvi bo nastopil Jan Plestenjak. To se bo zgodilo v sredo, 10. septembra 2025.

»Po razprodani vseslovenski turneji prihaja trenutek, ki smo ga čakali vsi — Jan Plestenjak končno tudi v Ljubljani. A ne kjerkoli. Odiseja odpira svoja vrata glasbi in Jan Plestenjak bo prvi glasbenik, ki bo nastopil na velikem Odisejinem odru in ustvaril nepozaben večer. Nova dvorana. Prvi zvoki. Edinstven večer. Piše se zgodovina, bodite del nje,« sporočajo na Odisejini spletni strani.

Priljubljenemu slovenskemu pevcu bo štiri dni kasneje (14. 9.) sledil nastop ameriške stand-up zvezdnice Iliza Shlesinger, znane po svojih Netflix specialih. V Ljubljano prihaja ekskluzivno, v okviru svoje svetovne turneje Iliza! Live.

Dva meseca kasneje, natančneje 22. novembra, pa po razprodanih Križankah in tik pred koncem turneje 2025 prihaja še zadnje poglavje letošnjega leta, a tokrat z vizualnim preobratom.

Nastopila bo skupina Flirrt. »Flirrt Special Edition bo prvič združil največje hite skupine z osupljivo video vizualizacijo na enem največjih LED zaslonov v Sloveniji. Oder Odiseje bo zaživel v sliki, zvoku in emociji,« sporočajo.

Kaj McDonald’s v Sloveniji ponuja drugače od tujine?

McDonald's sladoledi
McDonald's sladoledi

Sladoledi v McDonald’su so povsod priljubljeni, toda v Sloveniji jih jemljejo še dodatno resno. Medtem ko so sosednje države večinoma zvesto predane klasikam, slovenski McDonald’s redno preseneča s svežimi, lokalno navdihnjenimi sladolednimi inovacijami. Preverili smo slovensko ponudbo in jo primerjali s tisto v sosednjih državah. To smo ugotovili …

McFlurry žvečilni gumi: nostalgičen udarec iz otroštva

Eden najbolj nenavadnih in zabavnih okusov, ki jih ponuja slovenski McDonald’s, je McFlurry z okusom bubblegum. Ta pisan, sladek in igriv sladoled je prava popestritev – in nekaj, česar ne boste našli niti v sladoledno razvajeni Italiji niti v Avstriji, Madžarski ali na Hrvaškem. Gre za čisto slovensko posebnost, ki vabi k poskusu vsakogar z malo domišljije (in željo po cukru).

Najbolj trendovski okus zadnjih let je pistacija

shakeMedtem ko se drugod držijo Oreota in M&M’s, slovenski McDonald’s navdušuje z McFlurryjem pistacija. Ta kremasta, rahlo oreškasta različica združuje prefinjenost in udobje v enem – in je nekaj, česar Hrvaška, Madžarska, Italija in Avstrija nimajo v svoji ponudbi.

Slana karamela, ker samo karamela ni dovolj

Slana karamela je okus, ki je v zadnjih letih postal pravi hit, in McDonald’s Slovenija ga je vključil v svojo ponudbo shakeov. Gre za popolno ravnotežje med sladkim in rahlo slanim. Izkušnja, ki je v Hrvaški ali Avstriji (zaenkrat) še ne poznajo.

Sladoledna identiteta po slovensko

Slovenski McDonald’s pogosto uvaja začasne okuse in kombinacije, ki se menjajo z letnimi čas..

McDonald’s Slovenija dokazuje, da lahko tudi globalna veriga razvije lasten značaj. Z unikatnimi okusi, ki jih ne boste našli v Italiji, Avstriji, Hrvaški ali na Madžarskem, je postal pravi raj za ljubitelje sladic. Če želite preizkusiti nekaj, česar tuj turist doma nima – veste, kam zaviti.

Cerebelitis: Ko norice niso več nedolžne

naslovna

Norice. Ena tistih klasičnih otroških bolezni, ob katerih večina staršev zamahne z roko. Saj veste – nekaj dni srbečih izpuščajev, vročina, mogoče kakšna brazgotina. Spadajo med tiste »neškodljive« bolezni, ki jih skoraj vsi prebolimo in pozabimo. Skoraj vsi.

A včasih se pod površjem dogaja nekaj veliko bolj nevarnega. Nekaj, na kar ne pomisliš – dokler se ne zgodi tvojemu otroku. Takrat se svet ustavi. Takrat postane vsak korak negotov, vsak dih težak.

norice otrokRedki zaplet, ki ga norice lahko povzročijo – cerebelitis, vnetje malih možganov – je prav to: nepredvidljiva, tiha nevarnost. Zgodba mame, katere otrok je pri komaj dveh letih in pol prebolel cerebelitis, nam odpira oči.

Spominja nas, kako krhko je zdravje in kako pomembno je, da tudi na splošno poznane “neškodljive” bolezni pogledamo z večjo odgovornostjo, previdnostjo in sočutjem.

Ob omembi noric – kakšna je bila vaša prva asociacija, preden ste doživeli to izkušnjo z vašim otrokom?

Norice? Nekaj čisto vsakdanjega, skoraj nujnega v otroštvu. Povezovala sem jih s srbečimi pikicami in morda kakšno nočjo slabega spanca. Nisem jih videla kot nevarnost. Zdelo se mi je, da jih mora vsak otrok preboleti, kot neko stopnjo v odraščanju. Nikoli si nisem predstavljala, da lahko iz takšne skorajda klasične otroške bolezni nastane nekaj tako strašljivega.

Je vaš otrok pred tem že prebolel kakšno drugo otroško bolezen? Kako so te bolezni potekale?

Seveda, prebolel je že več manjših viroz in prehladov. Klasika. Bili so dnevi, ko sem z njim presedela ob postelji, mu merila vročino in mu kuhala čaje. Vedno sem bila prepričana, da gre samo za tisti običajni, predvidljiv potek bolezni. In vedno je šlo hitro mimo. Zato me je ta izkušnja zadela kot strela z jasnega.

Katera od teh otroških bolezni je bila do takrat za vas kot mamo najtežja?

Pred noricami? Verjetno kakšna viroza z zelo visoko vročino, ko je bil še majhen in sem bila neprespana, v skrbeh. Ampak to je bil le trenutni strah. Nikoli se ni zgodilo nič takšnega, kar bi v meni pustilo dolgotrajnejšo bolečino ali občutek nemoči. Tisto, kar pa se je zgodilo z noricami, pa je vsekakor bilo nekaj popolnoma drugega. Nekaj, kar mamo spremeni in vcepi podzavestni strah.

Se spomnite, kako so se pri vašem otroku začele norice? Je bilo sprva videti povsem običajno?

norice1Da, začelo se je povsem »šolsko«: nekaj pikic, prve štiri dni je bila prisotna malo povišana temperatura, ki je nato minila. Čisto nič alarmantnega. Celo razmišljala sem, da bomo morda imeli srečo in bo potek zelo blag. Nekje 8 dni po prvih znakih noric se je ponovno pojavila visoka vročina, nekajkrat je bruhal. Tudi takrat si še nisem znala predstavljati, da te majhne pikice skrivajo nekaj, kar nas bo iztrgalo iz lepega družinskega vsakdana in pahnilo v neznano.

Kdaj ste začeli opažati, da potek bolezni ni tak, kot ste pričakovali?

Nekje med osmim in desetim dnem po pričetku noric, se mi je njegovo obnašanje v nekem trenutku zazdelo čudno. Njegovi gibi niso bili več takšni kot prej. Bila je tista tiha sprememba, ki jo mame začutimo, še preden jo opazimo. Otrok je nekajkrat padel, vendar sem mislila, da se je spotaknil. 10. dan po pričetku noric je bila hoja nestabilna, zanašalo ga je, večkrat je padel, ni bil sposoben samostojne hoje.… in takrat sem sama sebi odkrito in naglas rekla: »Tole niso več samo norice.«

Kaj točno vas je zaskrbelo – kakšni so bili prvi znaki, da se nekaj dogaja izven “normalnega”?

Najprej je bil to izgubljen korak. Kot da ne ve, kam postaviti nogo. Potem je padel. Večkrat. Med hojo ga je tudi zanašalo. Kot bi mu telo nenadoma postalo tuje. Bilo je, kot da se za tančico znanega otroka skrivajo simptomi, ki jih ne prepoznaš in ki te ohromijo od strahu. Takrat sem vedela, da morava takoj poiskati pomoč.

Kaj ste v tistih trenutkih čutili kot mama? Strah, nemoč, dvomi?

V meni je bil orkester čustev – predvsem pa ledena tišina strahu. Srce mi je razbijalo, a sem na zunaj morala delovati umirjeno, zaradi njega. Po glavi so mi rojile misli, ali sem karkoli spregledala, ali bi morala prej ukrepati. A hkrati sem vedela, da zdaj ni čas za krivdo – zdaj moram biti ob njem.

Kako hitro ste poiskali zdravniško pomoč in kakšen je bil prvi odziv zdravnikov?

Ko sem opazila težave z gibanjem, nisem več oklevala. Usedli smo se v avto in šli. Sprejet je bil na infekcijsko kliniko, kjer so opravili številne preiskave, da bi odkrili vzrok.

Zaključili so, da gre za akutno cerebelarno ataksijo ob prebolevanju noric, za kar ni zdravila. Zelo pomembna pa je bila fizioterapija. Že na infekcijski kliniki nam je fizioterapevtka pokazala vaje, nato pa smo z nevrofizioterapijo nadaljevali v razvojni ambulanti.

Se spomnite, kaj vam je v tistem trenutku šlo skozi glavo?

mama1

Moj svet se je za trenutek ustavil. Cerebelitis – vnetje malih možganov. Slišala sem jo prvič, a takoj začutila njeno težo. Zdelo se mi je, kot da stojim na robu prepada in ne vem, kaj sledi. Samo upala sem, da bo z mojim otrokom vse v redu.

 

Ali ste pred tem vedeli, da lahko norice povzročijo tako resen zaplet, kot je vnetje malih možganov?

Iskreno? Ne. Bila sem ena tistih mamic, ki so si mislile: “Norice? To imajo vsi in enkrat jih bo prebolel tudi moj otrok. Nič takega.” Nihče mi ni nikoli rekel, da lahko pride do takšnih zapletov. Če bi to vedela, bi gotovo vpraša, če obstaja kakšna zaščita.

Kaj vam je bilo najtežje gledati kot mami med potekom bolezni in zdravljenjem?

Najtežje mi je bilo, da mu nisem mogla vzeti bolečine. Da sem ga videla boriti se s stvarmi, ki bi jih moral doživljati šele v starosti oziroma tudi takrat ne. Občutek popolne nemoči, ko otroku ne moreš pomagati takoj, je nekaj, kar ti ostane v kosteh.

bolnisnica

Kako je otrok doživljal hospitalizacijo? Ste se z njim pogovarjali o tem, kaj se dogaja?

Kolikor je zmogel razumeti, sem mu razložila. Rekla sem mu, da zdravniki pomagajo njegovemu telesu, da bo spet lahko tekel, se igral, pel. Pokazala sem mu, da se ne bojim, četudi sem se v sebi tresla.

Kako je potekalo okrevanje? Je bilo dolgotrajno, je vključevalo fizioterapije, vaje, podporo strokovnjakov?

Okrevanje je bilo dolgo in naporno, zahtevalo je ogromno energije. Po odpustu z infekcijske klinike je takoj pričel obiskovati nevrofizioterapijo. Takrat ga je še vedno zanašalo in ni mogel hoditi. Desna stran telesa je bila bolj šibka, raje je uporabljal levo stran. Tresle so se mu roke. Trajalo je več mesecev, da je ponovno pričel normalno hoditi, da je počasi je okrepil in spet začel normalno uporabljati desno stran telesa. Več mesecev smo obiskovali tudi delovno terapijo.

Kakšno je danes otrokovo zdravstveno stanje – so posledice ostale ali je popolnoma okreval?

Danes? Je spet on – teče, se smeje, pleza po drevesih. Zaplet po dolgem okrevanju na srečo ni pustil večjih posledic.

Če bi imeli možnost spregovoriti vsem staršem – kaj bi jim želeli povedati iz srca, po vsem, kar ste doživeli?

2aaNe čakajte, da vas izkušnja pripelje do obžalovanja, ker otroka niste zaščitili. Cepljenje ni stvar teorije, je stvar realnosti. Če imate možnost, da zaščitite svojega otroka pred tem, kar je doživelo moje srce – jo vzemite. Otroci si zaslužijo otroštvo brez boja za ravnotežje, brez pogledov, ki sprašujejo: »Zakaj jaz, mami?«

Ko otrok zboli, svet postane majhen. Vse, kar obstaja, je ta trenutek, ta soba, to telo, ki se bori. Vse drugo odpade. In ko gre za nekaj tako redkega, nepredvidljivega in strašljivega, kot je cerebelitis, je vsak nasmeh, vsak premik, vsak korak nazaj v normalnost – zmaga.

V tej izkušnji ni bilo prostora za zanikanje, niti za čakanje. Le za instinkt, vztrajnost in upanje. Pokazala je, kako hitro se lahko spremeni nekaj, kar imamo za samoumevno. In kako pomembno je, da zaupamo občutku, ne odlašamo in poslušamo svojega otroka – tudi ko ne zna povedati z besedami.

Včasih ena mama reši drugo. Ena zgodba prižge luč tam, kjer se zdi, da je ostala le tema.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.