Revija Nature je ob Mednarodnem letu kvantne znanosti in tehnologije anketirala številne fizike o njihovih najljubših filmskih trenutkih. Čeprav se znanstveniki pogosto ne strinjajo o tem, kako kvantna mehanika razlaga resničnost, so se skoraj soglasno strinjali o dveh naslovih: Medzvezdje (Interstellar, 2014) in Skrivnostna sled (The Prestige, 2006). Oba je režiral Christopher Nolan.
Christopher Nolan kot navdih za znanstvenike
Nolan, ki je za Oppenheimerja (2023) prejel oskarja, je večkrat dejal, da ga je k fiziki pritegnila znanstvena fantastika, predvsem Vojna zvezd in Saganova serija Cosmos. »Pokazala nam je, kako dramatično in vznemirljivo je lahko gledanje vesolja skozi znanstveno perspektivo,« je povedal leta 2023.
Skrivnostna sled: znanost kot iluzija
Film prikazuje tekmovalnost dveh iluzionistov iz 19. stoletja, ki skušata preseči drug drugega s trikom teleportacije. Eden uporabi svojega dvojčka, drugi pa izum Nikole Tesle, ki vsakokrat ustvari njegovo kopijo. Fizik Barry Luokkala iz Carnegie Mellon University pravi, da film »odlično združuje znanost, domišljijo in človeško tekmovalnost«. Druga raziskovalka, Rithya Kunnawalkam Elayavalli, ga opisuje kot »steampunk upodobitev znanosti, ki je še ne razumemo – teleportiramo lahko informacijo, ne pa ljudi«.
Medzvezdje: resnična fizika na meji možnega
V Medzvezdju astronavt Cooper (Matthew McConaughey) potuje skozi črvino, da bi rešil človeštvo in odkril nov dom blizu črne luknje Gargantua. Film temelji na realnih fizikalnih principih, poudarja Claudia de Rham z Imperial Collegea London. Kip Thorne, Nobelov nagrajenec in Nolanov znanstveni svetovalec, je s svojim znanjem o gravitacijskih valovih prispeval k izjemni natančnosti prikaza. »Spremenil je naš način razmišljanja o gravitaciji,« pravi Laura Green iz National High Magnetic Field Laboratory.
The Science of Interstellar with the Science Advisor, Kip Thorne
Ostali favoriti
Med drugimi filmi, ki so jih znanstveniki omenili, so:
Vojna zvezd IV (Star Trek IV, The Voyage Home, 1986) – prikazuje časovno potovanje in napredno »prozorno aluminijasto« snov,
Nazaj v prihodnost 2 (Back To The Future II, 1989),
Spider-Man: Into the Spider-Verse (2018) – ki presenetljivo realistično prikaže podzemni pospeševalnik delcev.
Dobra znanstvena fantastika ne le zabava, ampak tudi odpira vrata k resnični znanosti in pogosto napove prihodnost.
Obžalovanje je že drugi film v zadnjih dveh letih, ki je bil posnet po knjižni uspešnici Coleen Hoover. To je že za marsikoga pojasnilo, kam bo usmerjena zgodba in kakšen bo njen potek. In če nekateri menijo, da bi bil zadnji čas, da se avtorici vzame računalnik za pisanje knjig, so te še vedno uspešnice. Film morda ne bo uspešnica, lahko pa rečemo, da ni tako slab, kot bi mislili.
Obžalovanje, zgodba z zgodbo o zgodbi v zgodbi
Morgan Grant (Allison Williams) je odločena, da bo hčeri Clari (McKenna Grace) preprečila, da bi storila iste napake, kot jih je sama. S tem, ko je zanosila in se poročila prezgodaj, je Morgan svoje sanje postavila na čakanje. Clara noče slediti materinim stopinjam. Njena predvidljiva mama nima v sebi niti kančka spontanosti.
A v ospredju začetne zgodbe je Morgan z možem Chrisom (Scott Eastwood), svojo sestro Jenny (Willa Fitzgerald) in njenim možem Jonahom (Dave Franco), sicer Chrisovim najboljšim prijateljem. Četverica se pozna že iz srednješolskih časov, tragedijo pa udari, ko Chris in Jenny umreta v avtomobilski nesreči. Kaj se bo zgodilo z Morgan, Jonahom in Claro, ki se zaljubi v Millerja Adamsa (Mason Thames) in s tem poskrbi za nekaj vročih glav.
Film je na prvo žogo romantična komedija, a je to le eden izmed številnih elementov. Večino časa je drama, to prepleska z nekaj romance in utopi v tragikomedijo. Tako se ukvarja z odnosom najstniške hčere in matere, ki žalujeta za možem oz. očetom in sestro oz. teto. Tu je še mož slednje, ki mora vzgajati dojenčka brez žene. Hči se zaljubi v fanta, ki skrbi za bolnega dedka, a ga mama okliče za razbojnika, ki bo njeno hči speljal na kriva pota. A vsega še ni konec, saj je zgodba popestrena še z dejstvom, da sta imela preminula v resnici afero. Pa tudi tu še ni konec, saj v tragediji Morgan in Jonah najdeta bližino v drug drugemu. Koktejl idej, tematik, zgodb in niti.
Obžalovanje? Najverjetneje
Kljub temu je Obžalovanje delno gledljiv film, ki pa ima preveč vsega. Nekoliko bolj celo z vidika nekoga, ki ponesreči pade v zanimanje in želi zgolj iz radovednosti videti, kako se bo vse odvilo. In odvije se precej pričakovano oziroma tudi nepričakovano, ko govorimo o količini klišejev, ki jih je moč stisniti v zaključek.
Naslov filma se ponuja za končno oceno, a je krivda bolj na ramenih knjižne predloge. O zvestobi predelave žal ne moremo govoriti, saj je knjiga v slovenskem prevodu izšla sočasno, a glede na do zdaj prebrane Hoover-knjige ne more biti bistveno bolje.
Aksolotl (Ambystoma mexicanum) je posebna dvoživka, ki prihaja iz gorskih jezer v okolici Ciudad de Méxica. Najbolj znan je po svojem »nasmejanem« obrazu in sposobnosti regeneracije – izgubljene okončine, škrge, oču ter celo deli srca ali možganov mu lahko ponovno zrastejo.
Za razliko od večine dvoživk aksolotl nikoli ne preide v kopensko fazo, temveč vse življenje ostane v vodi, z zunanjimi škrgami, ki mu dajejo edinstven, skoraj vesoljski videz.
Hišni ljubljenček, a s posebnimi zahtevami
Čeprav je aksolotl izjemno zanimiv hišni ljubljenček, ni primeren za vsakogar. Potrebuje mirno, hladno in čisto vodno okolje. Idealna temperatura vode je med 16 in 18 °C. Previsoka temperatura (nad 22 °C) lahko povzroči stres in bolezni, zato je potrebno hlajenje. Akvarij mora imeti vsaj 110 litrov vode na odraslega aksolotla, z učinkovitim filtrom, vendar ne s premočnim tokom.
Načeloma velja, da je večji akvarij za aksolotla vedno boljši in je 180-litrski akvarij dosti boljši standard of 110-litrskega. Čistoča vode je ključna, saj koncentracija nitratovnikoli ne sme narasti nad 20 ppm. V akvariju se poleg tega ne smejo kopičiti nitriti in amonijak, pH pa mora znašati med 6,5 in 8,0. Potrebuješ torej termometer, posebne senzorje in redno čiščenje.
Med redno čiščenje tako spada tedenska menjava vode, pri čemer odstraniš približno 20 odstotkov vode v akvariju in jo nadomestiš s svežo. Poelg tega moraš odstraniti iztrebke in drugo nesnago z dna akvarija. Vode nikoli ne zamenjaj v celoti, saj se pri tem lahko preveč spremeni njena kemijska sestava, kar za žival predstavlja stres.
Axolotl Tank Setup (Complete Guide)
Akvarijski habitat
Na dno akvarija je priporočljivo dati droben pesek ali pustiti golo dno, saj lahko večje kamenčke po nesreči pogoltne. Za razliko od številnih akvarijskih živali aksolotl ne potrebuje posebne lučke. Ker je navajen teme, mu v akvarij postavi temno skrivališče, kot je lonček za rože ali kupljeno akvarijsko skrivališče. V akvarij lahko dodaš tudi žive rastline, a ne pozabi, da aksolotli ne marajo svetlobe, zato pridejo v poštev le rastline, ki uspevajo v poltemi.
Pri vzgoji raslin v akvariju aksolotla ne uporabljaj gnojil, saj je koža aksolotla polprepustna, zato za raliko od rib lahko absorbira dosti več v vodi raztopljenih snovi. Aksolotli imajo radi tudi posebne kroglice alg, a morajo biti te večje od njegove glave, da jih ne pogoltnejo. Ker nekateri aksolotli ponesreči lahko skočijo iz akvarija, mora biti nivo gladine nekaj centimetrov nižji od roba akvarija. Namesto tega lahko uporabiš tudi pokrov, a ne vzemi kovinske mreže za plazilce, ki bo s časoma začela rjaveti in bo rja pronicala v vodo.
Aksolotl v naravi spada med kritično ogrožene vrste. Populacije ogroža izguba habitata, slabša kakovost vode in urbanizacija. Ulov iz naravnega okolja je zato prepovedan. Kljub temu je nakup osebkov, vzrejenih v ujetništvu, povsem zakonit.
Pomembno pa je, da ga kupiš pri preverjenem vzreditelju in ne iz ilegalnih virov, saj s tem podpiraš odgovorno ravnanje z živalmi. V povprečju stane aksolotl med 30 in 80 evrov, kar je za eksotično žival relativno poceni. A ne pozabi, da boš za vso opremo potreboval dosti več denarja.
V naravi aksolotli lovijo polže, deževnike, manjše ribe in dvoživke ter rakce. V ujetništvu jih lahko hraniš s kupljenimi rakci, majhnimi rezinami govedine ali jeter, deževniki, pijavkami, nekaterimi vrstami črvov, posebno zmrznjeno ribjo hrano ali komercialnimi ribjimi peleti. Nikoli jih ne hrani z deževniki in ribami, ki si jih ulovil sam, saj ti lahko prenašajo parazite. Tudi žuželke in njihove ličinke niso primerne, saj vsebujejo hitin, ki ga aksolotli ne morejo prebaviti.
Aksolotli ne potrebujejo dodatnih vitaminskih ali mineralnih pripravkov. Mlajši osebki jedo vsak dan, odrasli pa vsakih nekaj dni (običajno dva- do trikrat tedensko). Aksolotla najlažje hraniš tako, da mu s pinceto ponudiš deževnika neposredno pred njim. Po hranjenju vedno odstrani ostanke hrane, saj lahko hitro ti poslabšajo kakovost vode. Ker so aksolotli zvečer bolj aktivni, je tudi hranjenje najbolje opraviti takrat.
Aksolotli v povprečju živijo 10 do 15 let, zato pred nakupom dobro premisli, če boš toliko časa pripravljen skrbeti zanj in čistiti akvarij. Zrastejo lahko med 15 in 45 centimetrov v dolžino, najpogosteje okrog 23 centrimetrov. Ker pri aksolotlih ne pride do metamorfoze, se nikoli ne razvijejo do konca: zaradi odsotnosti posebnega hormona njihove okončine ostanejo nerazvite, v ustih pa imajo le zametke zob. Hrano zato sesajo, namesto grizejo.
Aksolotli so lahko različnih barv: rjavi, črni, rožnati s črnimi očmi ali albino (nežno rožnati z rožnatimi očmi). Poleg teh naravnih barv obstajajo še genetsko spremenjene variante z zelenim fluorescentnim proteinom (GFP, green fluorescent protein). Te so bile prvič vzgojene v laboratoriju za potrebe znanstvenih raziskav, danes pa so na voljo tudi hobi gojiteljem. Pod modro ali črno lučjo te živali svetijo zeleno.
10 Axolotls Facts That Will Surprise You!
Ostale potrebe in vedenje
Zaradi mehkega telesa in občutljive kože tudi niso namenjeni božanju in prijemanju. Če ga moraš nujno prestaviti v drug akvarij, ga raje premakni s posebno (gosto, da se ne zatakne) mrežo kot z golimi rokami. Aksolotli niso socialne živali, zato ne potrebujejo družbe. V istem akvariju tudi ne moreš imeti drugih živalskih vrst. Če v akvarij dodaš ribe, jih bo aksolotl pojedel, ribe pa lahko grizljajo njegove škrge in ga poškodujejo.
Mladi aksolotli se pogosto obnašajo kanibalistično, zato potrebujejo ločene akvarije. Odrasli osebki potencialno lahko živijo v istem akvariju, a je to zanje vse prej kot idealno. Aksolotli večino dneva ležijo nekje v akvariju. Tudi v naravi plena ne lovijo, ampak počakajo, da se jim ta zadosti približa. Občasno boš aksolotla opazil tudi pri hoji po dnu akvarija ali plavanju po akvariju.
V vrstah prvega letnika se ‘po pravilu' znajdejo dijakinje in dijaki, ki so napolnili štirinajst in petnajst let. Ker Slovenija statistiko meri zelo natančno, smo preverili, koliko »fazanov« je bilo v preteklih letih starih trinajst ali manj ter več kot osemnajst.
V prvem letniku tudi mlajši od 14 let in starejši od 19 let
V lanskem letu je bilo v prvi letnik naštetih izobraževanj vpisanih z naskokom največ petnajstletnikov. Kar 9.638 dijakov in 9.571 dijakinj.
Med izobraževanja tako spadajo nižje poklicno, srednje poklicno, srednje tehniško in drugo strokovno (tudi 4-letni program), poklicno tehniško, poklicni tečaj, srednje splošno, splošna in strokovna gimnazija in maturitetni tečaj.
Šestnajstletnikov je bilo manj, 2.329 dijakov in »le« 1.670 dijakinj. Številke nato strmoglavijo z vsakim letom starosti, ki ga dodamo. V prvem letniku je bilo tako 620 sedemnajstletnikov in 389 sedemnajstletnic.
Še manj osemnajsletnikov (148 dijakov in 109 dijakinj) in devetnajstletnikov (40 dijakov in 45 dijakinj).
V prvem letniku je bilo tudi 9 dijakov, ki so stari dvajset let – dvajsetletnih dijakinj je bilo kar dvajset. Statistika razkrije tudi 5 dijakov in 4 dijakinje, ki so stari enaindvajset let in več.
Če pa statistiko obrnemo in leta odštevamo, je bilo lani v prvem letniku 44 dijakov in 49 dijakinj, ki so šteli 14 let.
Tudi mlajši so bili, saj sta bila v prvem letniku dijak in dijakinja, ki sta imela 13 let ali manj. Oba sta bila vpisana v kategorije splošne in strokovne gimnazije.
Ko smo izbrali oba »ekstrema«, torej trinajst let ali manj ter dvajset let ali več, smo primerjali zadnjih pet šolskih let.
Nova mednarodna raziskava fizikov iz Kanade, ZDA, Velike Britanije in Italije postavlja pod vprašaj eno najbolj priljubljenih hipotez sodobne znanosti – idejo, da živimo v računalniški simulaciji. Ekipa je s pomočjo matematičnih dokazov pokazala, da našega vesolja ni mogoče v celoti opisati z nobenim algoritmom, saj temelji na nečem, kar presega izračunljivost.
Vesolje ni program
Fizik dr. Mir Faizal z Univerze British Columbia je pojasnil, da so znanstveniki že dolgo razmišljali o možnosti, da je vesolje simulirano. Če bi bilo to res, bi lahko življenje v takšni simulaciji ustvarilo svojo simulacijo – in tako naprej v neskončnost. »Toda naše raziskave kažejo, da to ne drži,« pravi Faizal.
V središču je ideja kvantne gravitacije, po kateri sta prostor in čas sama po sebi zgolj posledici nečesa globljega – čiste informacije. Fiziki to imenujejo Platonova raven resničnosti, nekakšno matematično ozadje, iz katerega izhaja vse, kar zaznavamo.
Avtorji so uporabili matematične dokaze, med njimi tudi Gödlov izrek o nepopolnosti, ki pravi, da noben logični sistem ne more dokazati vseh resnic o samem sebi. Podobno so raziskovalci pokazali, da nobena računalniška teorija – pa naj gre za kvantne algoritme ali hipotetično »teorijo vsega« – ne more v celoti opisati fizične realnosti.
»Računalnik sledi pravilom, korak za korakom,« pojasnjuje Faizal. »Toda obstajajo resnice, ki jih ni mogoče izračunati – razumemo jih le z nealgoritmičnim razumevanjem.«
Resničnost presega izračun
Čeprav se zakoni fizike zdijo kot matematična koda, jih ni mogoče reducirati na računalniško simulacijo. »Vsaka simulacija mora slediti pravilom,« pravi Faizal. »A ker je temelj vesolja nealgoritmičen, ga ni mogoče simulirati. Naše vesolje ni in nikoli ne more biti računalniški program.«
Soavtor dr. Lawrence M. Krauss dodaja, da ima odkritje velike posledice: »Temeljni zakoni fizike ne morejo obstajati znotraj prostora in časa, saj ju ustvarjajo. To pomeni, da je za razumevanje vesolja potrebna raven dojemanja, ki presega izračunljivost.«
Letos so na Islandiji prvič odkrili nekaj komarjev vrste Culiseta annulata. Tri primerke – dve samici in enga samca – je lokalni prebivalec ujel na severu Reykajvika s trakcem namočenim v rdeče vino.
Komarji na otoku, kjer jih prej ni bilo
Komarji sicer tam ne prenašajo bolezni, a njihova prisotnost je novost na otoku, ki je bil doslej skoraj povsem prost teh insektov.
Ali bodo preživeli zimo, še ni jasno. Islandija ima sicer mrzle zime, a odrasli C. annulata lahko preživijo nizke temperature, saj so razširjeni tudi v hladnejših delih Evrope, kot sta Švedska in Finska. Če bodo našli zatočišče in hrano, obstaja možnost, da bodo vzpostavili stalno populacijo.
Znanstveniki opozarjajo, da so komarji in drugi insekti pogosto »kanarčki podnebja« – njihova širitev lahko napove spremembe v ekosistemih zaradi globalnega segrevanja. Če bodo komarji ostali, bi lahko na Islandijo kmalu prišle tudi druge vrste, na primer velikanske kačje pastirice, ki te komarje lovijo.
Pametna telefona Huawei Pura 80 Pro in Pura 80 Ultra z najsodobnejšimi tehnologijami in inovativnimi funkcijami premagujeta meje mobilne fotografije.
Z novo generacijo premijskih modelov Huawei ohranja značilno minimalistično oblikovanje, navdihnjeno z brezčasnimi motivi sončnih žarkov, ki so pogost element oblikovanja nakita in prestižnih ur. Sijoč vzorec očara z zapleteno globino in harmoničnim prepletanjem svetlobe in sence, medtem ko bleščeča obroba poudari izboklino z objektivi na modelu Pura 80 Ultra. S tem sta popolnoma skladna z novimi pametnimi urami Huawei Watch GT 6 Series in Watch Ultimate 2, ki so ravno tako že na voljo v lokalnih trgovinah.
Revolucionarna dvojna periskopska kamera
Revolucionarna 1-palčna kamera Ultra Lighting v modelu Huawei Pura 80 Pro maksimira zajem svetlobe in poskrbi za osupljive podrobnosti tudi v slabih svetlobnih pogojih. Kamera Ultra Chroma zagotavlja natančno barvno reprodukcijo, kar omogoča živahne, jasne in realistične nočne posnetke.
Model Huawei Pura 80 Ultra gre še korak dlje z dvojno periskopsko kamero, največjim tipalom v industriji in preklapljanjem med 3,7- in 10-kratno optično povečavo, kar omogoča dramatične in izjemno ostre portrete ter bližinske posnetke. Napredni algoritmi XMAGE skrbijo, da so fotografije odlične in ostre tudi v zahtevnih svetlobnih razmerah ter pri velikih povečavah.
Od zapletenih arhitekturnih detajlov do prostranih mestnih obzorij. Pametna telefona serije Pura 80 ustvarjata čudovite in živahne nočne prizore. S podrobnimi in naravnimi barvami postavljata nove mejnike tudi pri snemanju videoposnetkov v ločljivosti 4K.
Sproščena uporaba s pomočjo umetne inteligence
Huawei Pura 80 Pro in Pura 80 Ultra nadgrajujeta fotografske zmogljivosti z revolucionarno funkcijo umetne inteligence AI Smart Controls Button, ki omogoča takojšen dostop do nastavitev fotografske aplikacije. Za nemoteno in varno uporabo poskrbi izboljšano zaznavanje prstnih odtisov, medtem ko napredno zmanjševanje hrupa AI Noise Cancellation izolira glas govorca in učinkovito odpravlja hrup iz okolice.
Neustavljiva moč in zmogljivost
Nova telefona poganja robustna baterija s kapaciteto 5170 mAh, združena s 100-vatnim hitrim žičnim in 80-vatnim brezžičnim polnjenjem Huawei SuperCharge. Ta dinamična kombinacija visoke zmogljivosti in hitrega polnjenja zagotavlja neprekinjeno delovanje, da ostanete povezani in aktivni ves dan.
Brezkompromisna vzdržljivost
Model Pura 80 Ultra se ponaša z utrjenim steklom Crystal Armor Kunlun druge generacije, ki nudi izjemno zaščito – do 16-krat večjo odpornost proti praskam in 25-krat večjo odpornost proti padcem. Ta napredna zaščita zagotavlja izjemno vzdržljivost ter varuje napravo pred vsakodnevno obrabo, kar omogoča zanesljivo in brezskrbno uporabo.
Cene in razpoložljivost
Vrhunska pametna telefona Huawei Pura 80 Pro in Pura 80 Ultra sta že dosegljiva na slovenskem trgu po priporočenih cenah 1.119 oziroma 1.599 evrov.
Oba nova telefona, pametne ure, brezžične slušalke, kjer je novost model Huawei FreeBuds 7i, in tablične računalnike, med katerimi izstopa Huawei MattePad 11.5, si zdaj lahko v živo ogledate v ljubljanskem BTC-ju, kjer je vrata odprl Huawei Iconic Shop!
Vstop na koncert v zadnjih letih postaja čedalje dražji. Povprečna cena vstopnice za 100 največjih koncertnih turnej v letu 2024 je dosegla 135,92 dolarjev, kar je občutno višje kot v preteklih letih. Leta 2019 je bila povprečna cena 96,17 dolarjev, leta 1996 pa le 25,81. Enak trend je moč opaziti tudi pri nas.
Zakaj cene naraščajo?
1. Prihodki glasbenikov so preslikani v turneje
Zaradi padca dohodkov od albumov in pretočnih storitev, si mnogi izvajalci ustvarjajo glavni vir dohodka prek koncertov. To pritiska na povečanje cen vstopnic, saj je tudi organizacija turnej bistveno dražja kot pred leti.
2. Stroški produkcije, logistika in kompleksnost koncerta
Večji spektakel, kompleksna scenografija, svetlobni in zvočni učinki – vse to pomeni večjo produkcijo, večjo porabo opreme, prevozov ter više stroške prostora in osebja. Organizatorji in izvajalci čutijo hud pritisk, da predstave nadgradijo in da pritegnejo pozornost v digitalni konkurenci.
3. Mehanizem ponudbe in povpraševanja ter dinamične cene
Organizatorji in prodajalci pogosto uporabljajo dinamično določanje cen, ki prilagaja ceno glede na povpraševanje. Če vstopnic ni dovolj, cena naraste že v predprodaji.
Nekatere države so uvedle zakone, ki omejujejo prodajo vstopnic nad njeno vrednostjo ali dovoljujejo preprodajo le preko uradnih kanalov. Takšne omejitve so pri nekaterih koncertih znatno zmanjšale število vstopnic na preprodaji in dobičke posrednikov.
Transparentnejše določanje cen in formul
Če bi organizatorji razkrili osnovne stroške, marže in logiko dinamičnih cen, bi potrošniki lažje razumeli, zakaj vstopnica stane toliko kot stane in bi lahko zahtevali pravičnejše modele. Določeni sistemi omogočajo, da izvajalci sami nadzorujejo cenovno strategijo.
Javna regulacija in protimonopolni ukrepi
Več držav je začelo preiskovati monopole v industriji koncertov. Omejitev ekskluzivnih pogodb in regulacija provizij lahko tako omejita zlorabe. Novi igralci, ki bi ponujali inovativne platforme za prodajo vstopnic, bi prav tako vnesli konkurenčnost.
Višje cene so posledica kompleksnega nabora dejavnikov: od stroškov turnej in zapletene produkcije do tržne moči velikih igralcev in strategij prodaje. Zato ni enega samega »krivca«. Z ustrezno regulacijo, inovativnim pristopom v prodaji vstopnic, večjo transparentnostjo in omejitvijo preprodaje je mogoče zmanjšati nepotrebne dodatke in znižati končne cene.
A dokler je povpraševanje visoko in med ljubitelji glasbe močan pritisk po doživetjih v živo, bodo cene še naprej predstavljale pomembno oviro.
Predvsem pozimi večina Slovencev trpi za pomanjkanjem vitamina D. To je povezano z večjo geografsko širino in posledično manjšo izpostavljenostjo sončni svetlobi v zimskih mesecih. Suplementacija z vitaminom D je zato pogosto smiselna in ni le zapravljanje denarja. Nova raziskava pa ugotavlja, da je pri tem ključno, v kateri obliki se vitamin nahaja. Vitamin D2 ali D3, katera oblika je dobra, katera potencialno nevarna?
D2 in D3, dve obliki istega vitamina z različnimi učinki
Vitamin D kot prehranski dodatek obstaja v dveh glavnih oblikah: D2 in D3. Ljudje ga običajno jemljejo za ohranjanje kostne gostote in kot podporo imunskemu sistemu. Vitamin D3 je oblika, ki jo telo naravno proizvaja ob izpostavljenosti sončni svetlobi. Je tudi oblika, ki je najbolj učinkovita za izboljšanje stanja vitamina D v telesu. S stimuliranjem signalnega sistema interferona I lahko vpliva na imunski sistem. Tako telesu pomaga v boju proti virusnim in bakterijskim boleznim. Vitamin D2 te stimulacije ne doseže. Oblika vitamina D zato še zdaleč ni nepomembna.
Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nutrition Reviews, je pokazala celo, da lahko jemanje vitamina D2 zniža koncentracijo vitamina D3 v telesu. Posamezniki, ki so jemali dodatek vitamina D2, so imeli nižjo koncentracijo vitamina D3 kot tisti, ki so jemali neposredno vitamin D3. A kar je bolj presenetljivo: koncentracija vitamina D3 je bila pogosto celo nižja kot v kontrolni skupini, ki dodatka vitamina D sploh ni uživala v nobeni obliki.
Vprašanje, ali se gravitacijo da uskladiti s kvantno mehaniko, ostaja ena največjih skrivnosti sodobne fizike. Večina znanstvenikov meni, da vsa narava temelji na kvantnih zakonitostih, a ti se z Einsteinovo splošno teorijo relativnosti ne skladajo.
Že leta raziskovalci iščejo načine, kako dokazati, da bi gravitacija lahko povzročila kvantno prepletenost: pojav, pri katerem sta dve telesi nerazdružljivo povezani v skupnem kvantnem stanju.
Sporna ideja iz Londona
V novi študiji, objavljeni v reviji Nature, sta fizika Richard Howl in Joseph Aziz z univerze Royal Holloway predlagala drzno idejo: gravitacija bi lahko povzročala kvantne učinke, čeprav sama ne deluje po kvantni teoriji. Izračune sta izvedla znotraj kvantne teorije polja, kjer se vse – tudi snov – obravnava kot valovanje v polju.
Po njunem mnenju se mase ne povezujejo le prek gravitacijskega polja, temveč tudi prek ostalih »polj snovi« (npr. elektronsko polje), ki lahko ustvarjajo prepletenost. »Ko razmišljamo širše o tem, iz česa je sestavljena gravitacijska interakcija, potem je mogoče, da klasične interakcije ustvarijo prepletenost,« pravi Howl.
S tem se ne strinjajo vsi. Jonathan Oppenheim z University College London opozarja, da v resnici kvantna interakcija povzroča prepletenost, ne pa gravitacija sama. Kljub temu priznava, da gre za zanimiv pojav, »ki bo spodbudil razpravo«. Drug fizik, ki je želel ostati neimenovan, pa meni, da je govoriti o učinku gravitacije v tem kontekstu »čista semantika«.
Kaj to pomeni za prihodnje poskuse?
Po mnenju raziskovalcev teorija Howla in Aziza ne bo bistveno vplivala na trenutne poskuse. Avtorja sta izračunala, da bi bila prepletenost, povzročena s klasično gravitacijo, zelo šibka v primerjavi s tisto, ki bi jo ustvarila resnično kvantna gravitacija. Markus Aspelmeyer z Univerze na Dunaju, ki dela na eksperimentalnem dokazovanju kvantne gravitacije, pravi, da bi zaznava kvantne prepletenosti pomenila dokaz, da mora Einsteinova teorija odstopiti mestu novi.
