ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Delavnica bo potekala v sredo, 8. junija 2016, ob 17.00, v prostorih Zavoda Študentska svetovalnica (Kersnikova 4, 1. nadstropje).

Si prejel informativni izračun dohodnine s katerim se ne strinjaš oziroma je napačen ter bi rad podal ugovor, pa ne veš kako? Želiš plačati manj dohodnine z uveljavljanjem dejanskih stroškov? Želiš biti uveljavljan kot vzdrževani družinski član le določeno število mesecev? Na vsa ta in ostala vprašanja v zvezi z ugovorom vam bomo odgovorili pravni svetovalci. Pridi in izvedel boš, kako lahko znižaš svojo davčno obveznost in plačaš manj dohodnine. Po delavnici bo tudi čas za individualna vprašanja. Delavnica spada v cikel pravnih delavnic, ki potekajo enkrat mesečno.

Udeležba je BREZPLAČNA. Zaradi lažje organizacije dogodka vse zainteresirane prosimo za predhodno prijavo nainfo@svetovalnica.com.

Vabimo vas na premiero Interpretacija sanj Alexandra McQueera v Stari mestni elektrarna Ljubljana, 7.6.2016 ob 20.00. Ponovitvi sta, 8.6.2016 in 9.6.2016.

Opis projekta:Avtor drame Sandi Jesenik, študent magistrskega študija dramaturgije na AGRFT, se bo prvič predstavil s celovečerno dramo, ki jo je razvijal na akademijah v Ljubljani in v Zagrebu. Protagonist Jaz se sooča z vsakodnevnim življenjem in destrukcijo, v katero ga sili družba. Njegov glavni cilj je najti pot na grad. Drama z metaforo gradu odpira tematiko borbe človeka, o iskanju spolne identitete, samozavesti, volje do življenja in o tem, kako pekel na tem svetu spremeniti v raj.Projekt je del Festivala Parada ponosa 2016.

Kreativna ekipa:
Režiser: Stevan Bodroža
Asistent režiserja in dramaturg: Sandi Jesenik
Kostumograf: Andrej Vrhovnik
Scenografinji: Sanja Gergorić, Tina Bonča
Skladatelj in aranžer: Matija Krečič
Izbor glasbe: Stevan BodrožaIgrajo: Alida Bevk, Anja Drnovšek, Matevž Biber, Rok Kravanja, Viktor Meglič
Svetovalka za govor: Alida Bevk
Oblikovanje svetlobe: Andrej Reza Petrovčič
Fotografije in plakat: Jakob Jurkošek
Produkcija: Sandi Jesenik (Društvo VLU)
Koprodukcija: Bunker Ljubljana, Društvo Parada ponosa, ŠKUC gledališče, KUD Pozitiv

Zahvala za pomoč in/ali navdih: Žanina Mirčevska, Tomislav Zajec, Simona Ješelnik, Tanja Zgonc, Denis Poniž, Blaž Lukan, Mojca Jug, Jasna Vastl, Janko Ljumović, Nina Vombergar, Robert Špan, Žan Žveplan, Urška Sajko, Varja Hrvatin, Dijana Božič, ŠOU AGRFT in AGRFT Ljubljana.

Muro, kraljico biološke raznolikosti rib, ogroža izgradnja hidroelektrarn.

Ceršak – Danes so z izpustom 30 osebkov kečig v reko Muro nevladne organizacije opozorile na izjemen pomen, ki ga ima prosto tekoča reka Mura za ohranjanje ribjih vrst, saj v njej živi kar 2/3 slovenskih domorodnih vrst rib (51 od 76), s čimer je reka z največjo biotsko raznovrstnostjo rib v Sloveniji. Največjo grožnjo reki Muri in vrstam, ki živijo v in ob njej, predstavlja načrtovana izgradnja hidroelektrarne Hrastje – Mota in še sedmih hidroelektrarn.

»Simbolični izpust kečig je del kampanje Rešimo Muro – Naj Mura teče brez hidroelektrarn, za vse nas in še dolgo!, s katero pozivamo Ministrstvo za okolje in prostor, da ne dovoli uničenja slovenskega in evropskega naravnega zaklada ter ustavi načrte za izgradnjo hidroelektrarn na Muri. Le-te bi povzročile izumrtje skoraj polovice domorodnih vrst rib ter prizadele že tako redko populacijo kečige in drugih selitvenih vrst rib, kot sta sulec in podust, ki bi tudi najhitreje izginile,« je ob izpustu povedala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje pri WWF.

Dravske elektrane (DEM) že več kot 10 let želijo spremeniti reko Muro v verigo osmih hidroelektrarn in akumulacijskih jezer. Prva hidroelektrarna je načrtovana pri vasi Hrastje – Mota, za katero se celovita presoja vplivov na okolje izdeluje že od leta 2012, končna odločitev Ministrstva za okolje in prostor pa se pričakuje letos. Območje, kjer želi DEM graditi hidroelektrarne je območje Nature 2000 in jedro slovenskega dela čezmejnega UNESCO Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava t.i. Evropska Amazonka, ki si ga deli pet držav (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Srbija in Madžarska).

»Izgradnja hidroelektrarn bi nepopravljivo posegla v habitate 19 vrst domorodnih rib, kar bi pomenilo njihovo dolgoročno izginotje, predvsem zaradi nihanja gladine vode, ki onemogoča drstenje, ter povišanja temperature vode, ki povzroči spremembo ribjih pasov. Navsezadnje imamo ribiči slabe izkušnje že z reke Drave, kjer od izgradnje hidroelektrarn opažamo velik upad domorodnih vrst rib. Negativne posledice delovanja hidroelektrarn bodo vidne tudi na drugih področjih, kot je onesnaženje podtalnice, kopičenje težkih kovin v mulju in izpusti toplogrednega metana.,« je povedal dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške Zveze Slovenije.

»Kečiga je riba selivka in redki primerki vsako leto ujeti v reki Muri dokazujejo, da še vedno prihaja v Slovenijo iz hrvaškega dela Drave ter celo iz Donave. Na poti od Donave na hrvaško-srbski meji pa vse do Spielfelda v Avstriji ni namreč nobene pregrade. Z izgradnjo HE Hrastje – Mota bi presekali ta edinstven rečni koridor in povzročili nepopravljivo škodo edinstveni biotski raznolikosti rib v Sloveniji,« je povedal Arno Mohl iz WWF.

»V Sloveniji sta dve od treh velikih rek že zajezeni, Drava in Sava. Mura je zadnja slovenska nižinska reka brez hidroenergetskih pregrad in takšna bi morala tudi ostati. Naše preostale naravne reke moramo ohraniti in zavarovati za bodoče generacije, ne pa vse uničiti zaradi kratkoročnih interesov,« je dejal Rok Rozman, olimpijec in vodja projekta Balkan Rivers Tour ter ambasador reke Mure.

Pred izpustom so ribe označili s posebnimi T-oznakami, ki bodo omogočile sledenje posameznih osebkov in pomagale ugotoviti ali lahko samostojno preživijo v naravi.

V sredo, 25. maja 2016, je v sklopu Scufanega tedna zdravja, ki ga organizira Študentska Organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) pred Štukom stala miza dobrot.

Pa ne dobrot, kot so keksi, čokolade, peciva, čevapčiči, krompirček ali podobno. Ne, miza je bila polna sadja, zelenjave, oreščkov, jogurtov in kosmičev, ki so vabili študente k zdravi malici.

Dogodek je bil namenjen ozaveščanju mladih o zdravem življenju. Ker za malico ne obstajata sendvič ali kruh z Nutello, marmelado in drugimi namazi. Prav tako niso čokoladni, sadni, medeni in drugi kosmiči edina rešitev za vmesno potešitev lakote.

Morda res, da ni vedno časa za pečenje jajc, pripravo solate ali katerih drugih jedi, ki potrebujejo čas za pripravo. Zato pa ni hitrejše malice kot jogurta ali skute s sadjem in oreščki. Takšen jutranje-dopoldanski obrok vam bo priskrbel dovolj energije, ki jo potrebujete za dober začetek dneva.

V današnjem času je »biti fit« vedno bolj pomembno in priljubljeno. To vključuje zdravo prehrano, aktivno življenje, kvaliteten spanec in še bi lahko naštevali. Žal pa sta kljub temu debelost in nezdravo življenje med mladimi vse bolj razširjena pojava. Študentje le redko poskrbijo za svoje telo, večina jih raje sedi za računalniki ali na kavicah. Za zajtrk si namesto jogurta, jajc ali sadja raje naredijo sendviče, kosmiče ali popečene kruhe s sladkimi namazi. Za večerjo je na jedilniku ponovno kruh, za kosilo pa se prileže kakšen hamburger, krompirček ali testenine. Tak način življenja slabi naše telo, kar lahko vodi v nezadovoljstvo, depresijo ali druge bolezni.

ŠOUM je tako letos že drugo leto zapored organizirala Scufan teden zdravja, dogodek namenjen ozaveščanju mladih o pomembnosti zdravega in športnega življenja. Študentom so tako predstavili enostavne načine, ki pripomorejo k vsakodnevnemu zdravju in dobremu počutju.

Letos so poleg vadbe na prostem, ki je potekala v ponedeljek in pohoda na Kalvarijo, ki se ga lahko udeležite prihodnji teden, torek – 31. maj, želeli študente in tudi mimoidoče seznaniti z zdravo in kvalitetno malico. Vse projekte v sklopu Scufanega tedna zdravja sofinancira mestna občina Maribor.

Pred Štukom je stala samopostrežna miza, na kateri je bilo veliko zdravih in mamljivih sestavin. Obiskovalci so si lahko postregli s sadjem; od jabolk, hrušk, granatnih jabolk, do jagod, borovnic in češenj, z zelenjavo: razne solate, olive, paprike, paradižnik, h katerim je sodil kis, olje in sol, raznovrstnimi ovsenimi kosmiči, oreščki in pa seveda z jogurti in skuto, ki so omogočili mešanico vsega.

Sramežljivi študentje se mizi sprva niso približali, a ko so organizatorji pogumno pripravili jedi, so se tudi študentje hitro zbrali okrog mamljive mize in si naredili svojo slastno in zdravo malico. 

Krepitev Zveze študentskih klubov Slovenije preko njenih korenin

Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) je bila ustanovljena 16. junija 1994. Zgodovino Zveze je oblikovalo več kot 300 aktivistov, ki že od njenih začetkov izvajajo projekte, pomagajo klubom in pripravljajo vsebine za mlade. Skozi čas so člani Zveze pripomogli k razširitvi njenih osnovnih aktivnosti in večji notranji organiziranosti.

Več kot 70 aktivistov danes skrbi za delovanje petih vsebinskih odborov (Odbor za socialo in zdravstvo, visoko šolstvo, dijake, izobraževanje ter Mednarodni odbor) ter upravnega odbora, ki se ukvarja zlasti z informiranjem, podporo in pomočjo organom in članom Zveze ter izvedbo samostojnih projektov.

Pomemben del Odbora za izobraževanje je Bazen trenerjev, sestavljen iz 22 aktivistov, posebej usposobljenih za izvajanje različnih oblik izobraževanj. V politični del spadata tudi Nadzorna komisija in Varnostni svet Zveze ŠKIS, za pravno podporo Zvezi in študentskim klubom pa je bila vzpostavljena tudi Skupina za pravno pomoč.

Za ohranjanje in nadgradnjo največjega projekta Zveze, Škisove tržnice, vsako leto skrbi ekipa več kot 20 članov, ki se izpopolnjujejo na področju tehnike, gostinstva, marketinga, trženja, odnosov z javnostmi in protokola in festivalskega programa.

Namen Alumnega kluba Zveze ŠKIS

Namen vzpostavitve Alumnega kluba Zveze ŠKIS je podpora viziji Zveze preko združevanja vseh posameznikov, ki so bili aktivni pri oblikovanju Zveze ob njenem nastanku in uspešnem vodenju v vseh letih do danes, prav tako pa združiti in formalno omogočiti medgeneracijski prenos znanja.

Preko medgeneracijskega povezovanja in mreženja bomo okrepili tudi pripadnost Zvezi in omogočili povezovanje med strukturami Zveze ŠKIS in njenimi članicami.

Vizija Alumnega kluba Zveze ŠKIS

Alumni klub Zveze ŠKIS bo združeval ključne posameznike (predsednike, ključne člene vodstev), ki so Zvezo oblikovali od njenega nastanka naprej, in bo aktivno podpiral svoje člane, člane aktualnih vodstev in aktualnih članic Zveze ŠKIS.

Preko Alumnega kluba si bo Zveza povečala dostop dosocialnega kapitala v smislu prenosa znanja in podpore pri delovanju ter krepkejših stikov z gospodarstvom, politiko, nevladnim sektorjem in ostalimi akterji slovenske družbe, kar ji bo koristilo pri izpolnjevanju svoje strategije in vizije.

Sproti se bo dokumentirala in arhivirala zgodovina delovanja Zveze (vse od njenega nastanka naprej), ki bo vedno na voljo na vpogled novim in starim aktivistom Zveze ŠKIS ter širši javnosti.

Alumni klub se bo srečeval vsaj enkrat letno, in sicer na letnem srečanju članov, vendar bo ohranjal tudi redne medsebojne stike in stike z aktualnim vodstvom Zveze ŠKIS, ki mu bo na voljo za nasvete in pomoč.

Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo na današnjem EVROzajtrku, skupaj s predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) – predstavili projekt EVROŠTUDENT, ki pravkar poteka tudi v Sloveniji. Raziskava primerja podatke o študijskih razmerah, socialno-ekonomskem položaju in mobilnosti študentov iz skoraj 30 držav širšega evropskega visokošolskega prostora. Letos beležimo v Sloveniji še posebno dober odziv med študenti, kar priča o tem, da si študenti želijo izraziti svoje mnenje o študiju ter svojem socialnem položaju. Vse študente, ki še niso sodelovali, vabimo k izpolnjevanju vprašalnika, ki bo na spletu do 15. julija.

MIZŠ je pristopilo k šestemu ciklu izvajanja mednarodnega projekta EVROŠTUDENT. Pri nas raziskava pravkar poteka (aktivna bo še do 15. 7.), za izvedbo pa, poleg MIZŠ, skrbimo še ŠOS in Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – CMEPIUS.

Na današnjem srečanju je raziskavo predstavil dr. Stojan Sorčan, direktor direktorata za visoko šolstvo MIZŠ. Poudaril je, da je “ključni cilj raziskave pridobiti vpogled v to, kaj danes pomeni biti študent.” Prav tako je poudaril pomen raziskave za oblikovanje nacionalnih politik na področju visokega šolstva ter drugih povezanih področij. Kot osrednje izzive, s katerimi se sooča MIZŠ, je izpostavil vključevanje (študentskega) dela v študijski proces, saj po podatkih raziskave kot tudi uradnih statistik sodeč v Sloveniji delata več kot dve tretjini študentov – večina zato, ker se s tem preživljajo in krijejo stroške študija oz. s tem povezane stroške. Študenti iz socialno šibkejšega okolja morajo delati več, kar lahko študijski proces še oteži ali upočasni. Prav tako pa je študentsko delo pomembno iz vidika vključevanja na trg dela. »Raziskava je pomembna tudi za izvajanje bolonjskega visokošolskega študijskega procesa, zlasti v povezavi z ukrepi, ki se nanašajo na spodbujanje zaposljivosti diplomantov, mobilnosti, priznavanje izobrazbe in kakovosti visokega šolstva,« je še dejal dr. Sorčan.

Jelena Štrbac Nemec iz ŠOS pa je, na podlagi rezultatov pretekle raziskave, identificirala 3 ključna področja: položaj študentov s posebnimi potrebami, ovire pri doseganju večje mobilnosti ter problematično Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK). ŠOS si prizadeva za sistemsko ureditev položaja študentov s posebnimi potrebami, kar bo eno izmed osrednjih prizadevanj ŠOS pri pripravi sistemskega Zakona o visokem šolstvu. Gre za eno najbolj občutljivih skupin študentov, ki nimajo jasno definiranega statusa in pravic. Na področju mobilnosti ŠOS izpostavlja nizek delež mobilnih študentov, ki izhaja iz nezadostnih finančnih spodbud za mobilnost, saj so študenti iz socialno šibkejšega okolja manj mobilni od vrstnikov. Zato pozdravljamo namero MIZŠ, da bo zagotovilo dodatne finančne spodbude za mobilnost študentov iz socialno šibkejših skupin. Kot tretji problem pa na ŠOS vidimo težave pri zaposlovanju diplomantov 1. stopnje, saj ti dosegajo nižjo raven izobrazbe kot “pred-bolonjski” diplomanti, študij pa se dojema kot zaključena celota šele po petih letih – torej 1. in 2. stopnji. To pa med drugim vodi v podaljševanje študija. Ker MIZŠ z Zakonom o SOK ni izkoristilo priložnosti za sistemsko ureditev, bo zdaj treba delati na drugem koncu in delodajalce, študente ter visokošolske zavode ozaveščati o pomenu pridobljenih kompetenc in zmožnosti prehoda na trg dela že po prvi študijski stopnji.

Na ŠOS vse študente, ki v raziskavi še niso sodelovali, pozivamo k izpolnjevanju ankete, ki je dostopna na strani http://www.evrostudent.si/. Le na podlagi dovolj zbranih podatkov lahko dobimo informacije o položaju študentov v posamezni državi kot tudi širšem evropskem prostoru, kar nam je v pomoč pri oblikovanju politik, ki se dotikajo študentov in pri pogajanjih za več pravic. Sodelovanje pa bomo tudi nagradili. V okviru raziskave poteka tudi nagradna igra z bogatimi nagradami za sodelujoče v raziskavi.

V okviru projekta »Premisli« so Študentski domovi Univerze v Mariboru izvedli ZASADITEV PERMAKULTURNIH GREDIC v sodelovanju s prof. ddr. Ano Vovk Korže, za ŠD 7 v Kampusu Gosposvetska.

Permakulturne vrtove so pripravili po naslednjem vrstnem redu:

1.    Vejevje
2.    Karton
3.    Zemlja
4.    Ovčja volna
5.    Odpadno listje
6.    Zemlja

in nato pripravljene gredice zasadili z zelenjavo in začimbnicami.
 
Solatna gredica je zasajena z berivko, paradižniki, japonsko malino, v gredice začimb smo zasadili citronsko meliso, ananasovo meto, črno meto, rožmarin,  antibiotični del gredic pa vsebuje blitvo, česen, por, ognjič, trpotec.

V neposredni bližini gredic so uredili kompostnik in na drevo izobesili »hotel za žuželke«.

Za skrbnico gredic in njihovo vsebino je svojo prostovoljno pripravljenost izkazala stanovalka Študentskih domov Petra Arh.

Že četrto leto zapored prihaja Ultra Europe v Dalmatinsko prestolnico – Split. Prvi dnevi festivala se bodo odvijali na Poljudu, uradnem stadionu NK Hajduk, nato pa se bo festival preselil na otok Hvar, kjer bo legendarna zabava ob bazenu hotela Amfora, ki velja za vrhunec festivala Ultra Europe. Tudi letos so glavni adut festivala nastopajoči na vseh prizoriščih – med napovedanimi DJ-ji so velike svetovne zvezde, kot so David Guetta, Hardwell, Afrojack, Armin Van Buuren …

Karte za vse prireditve so še na voljo, vendar so cenovno najugodnejši paketi, ki vključujejo vstopnico in namestitev. Preveri tukaj!

Tekli bomo v četrtek 31. maja, s pričetkom ob 19.00 na Prešernovem trgu, in ciljem pred Ljubljanskim gradom. Letos bomo prijetno združili s koristnim in tako bo 23. Študentski tek na grad dobil tudi dobrodelno noto. S Karitasom bomo organizatorji (ŠOU šport, Športna zveza Univerze v Ljubljani in ŠŠK Zdrava Zabava), pod geslom ”Sem študent in pomagam”, zbirali živila za družine v stiski. Prijavnine ni, zato pa pozivamo vse tekače, da prinesejo kak kilogram hrane, bodisi testenin, moke, riža ali karkoli, kar bi lahko pomagalo slovenskim družinam. Tekaška pot je dolga 2,5 km, ki jo je v dosedanjih 22-ih tekaških izvedbah preteklo že več kot 20.000 tekačic in tekačev.

Podrobnejše informacije o prijavi in kategorijah: http://goo.gl/OuufzK ter https://goo.gl/GnBseM in spletna prijavnica: https://goo.gl/H3oN2k

Okoli 40 študentov se bo letos “potilo” v Radljah ob Dravi.

To poletje se že 18. Študentska delovna brigada ustavlja na Koroškem, natančneje v občini Radlje ob Dravi. Zato si kar rezervirajte čas med 22. in 31. julijem.

Okoli 40 študentov se bo letos ustavilo na že 18. Študentski delovni brigadi, ki bo letos potekala v občiniRadlje ob Dravi (Koroška). Vse kar potrebuješ, da čas med 22. in 31. julijem preživiš v dobri družbi, je dobra volja ter želja po prostovoljstvu. Svoje mesto si lahko rezerviraš preko spletne strani www.dostop.si/sdb.

Število mest je omejeno. Rok za prijavo se izteče v četrtek, 30. junija 2016.

In še 10 razlogov, zakaj se moraš udeležiti Študentske delovne brigade:

1. Aktivno in brezplačno preživet dopust;
2. Odličen občutek, ko pomagaš ljudem, ki to res potrebujejo;
3. Zaradi energije, ki je med mladimi nikoli ne zmanjka;
4. Nepozabnih noči preživetih v šotorih;
5. Zato, da na zanimiv način spoznaš lepote Slovenije;
6. Se naučiš marsikaterega dela, ki ti v življenju pride še kako prav;
7. Navežeš prijateljske vezi, ki trajajo še dolgo po študiju;
8. Ker se lahko na brigadi tudi zaljubiš 😉
9. Ker je na brigadi vedno polno smeha, obilica dobre volje ter energije;
10. Zaradi spominov, ki jih boš obdržal/a skozi celotno življenje.