Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) v predlagani noveli Zakona o visokem šolstvu (ZViS) pozdravljamo predvsem ukrepe, ki prinašajo več pravic študentom – to je trajanje statusa študenta ob diplomiranju in večja vključenost študentov v (bolj) demokratično vodenje visokošolskih zavodov. Veliko bolj smo zadržani do ključnih sprememb, ki posegajo v sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti, prav tako pa do ureditve financiranja, ki iz predlaganega besedila še ni dokončno razvidna. Upamo tudi, da predlagani ukrepi v smeri večje internacionalizacije ne bodo izgovor za komercializacijo javnega šolstva ali celo povečan obseg t. i. plačljivega “nadstandarda” v študijskih programih. Od Vlade RS pričakujemo, da bo visoko šolstvo prepoznala kot prioriteto in skladno s tem omogočila ustrezno rast sredstev za študijsko dejavnost.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je oktobra 2015 oblikovalo delovno skupino za pripravo novele ZViS, kjer smo bili zastopani deležniki v visokem šolstvu. Kljub zahtevam ŠOS, da se prenove visokošolske zakonodaje lotimo sistemsko, se zavedamo nujnosti implementacije rešitev na prioritetnih področjih, zato smo konstruktivno pristopili k pripravi novele, hkrati pa od MIZŠ zahtevali obljubo, da se nemudoma po sprejemu novele lotimo tudi izziva priprave sistemskega prenovljenega ZViS. Novela, ki je trenutno v javni razpravi, prednostno ureja področja internacionalizacije, financiranja in kakovosti. Ob tem pa se dotika tudi vprašanja demokratizacije javnih univerz ter pravic študentov.
Na ŠOS z veseljem pozdravljamo spremembo, s katero se bo študentom po diplomiranju (na 1. stopnji) omogočilo, da obdržijo status študenta do izteka študijskega leta,torej do konca septembra. S tem se jim omogoča socialno varno obdobje med diplomo in nadaljevanjem študija (ali zaposlitvijo), prav tako pa se razbremenijo tudi visokošolski zavodi, ki so se zdaj pogosto spopadali z goro postopkov, povezanih z zaključkom študija (pregledi diplom, zagovori …), s katerimi so študenti pogosto odlašali prav do septembra.
Študenti pa z novelo pridobimo tudi več pravic kot člani akademske skupnosti, in sicer kot enakopravni člani akademskih zborov fakultet; prav tako pa bodo po novem lahko vsi študentje sodelovali pri volitvah rektorjev in dekanov.
Vsekakor upamo, da novela za študente ne bo prinesla tudi dodatnih stroškov skozi “stranska vrata”. Predlagana dikcija namreč še vedno omogoča zaračunavanje t. i.nadstandarda tudi na rednem študiju, kljub temu, da ta ni jasno definiran niti v zakonu niti v drugih veljavnih podzakonskih aktih, temveč ga opredelijo fakultete same, za posamičen študijski program. Programe pa bodo odslej veliko lažje spreminjale, preoblikovale … same, brez NAKVIS. V preteklosti pa so se že jasno pokazale namere po zaračunavanju nadstandarda – tudi na račun izvedbe (delov) programov v tujem jeziku.
Na ŠOS smo v predlagani noveli najbolj skeptični do spremembe sistema zagotavljanja in spremljanja kakovosti, predvsem prehoda na t. i. institucionalno akreditacijo. V praksi to pomeni, da NAKVIS ne bo več izvajal ponovne akreditacije študijskih programov, pač pa bo preverjal samo še visokošolske zavode kot take. Za programe bodo zavodi skrbeli sami, kar naj bi pomenilo večjo fleksibilnost in odzivnost zavodov ter spodbudo za nadgrajevanje kakovosti. Žal pa izkušnje iz prakse kažejo drugo zgodbo. Programi se ne spreminjajo zaradi želje po večanju kakovosti, pač pa npr. zaradi varčevanja, pri čemer je kakovost izvedbe študija postala kolateralna škoda. Menimo, da kultura kakovosti v Sloveniji ni razvita do te mere, da bi lahko visokošolskim zavodom namenili tolikšno avtonomijo. Ne nazadnje tudi dogodki v visokošolskem prostoru, ki smo jim priča (spomnimo na afere “prodajanja diplom”, vpisovanja v neakreditirane programe in podeljevanja neveljavnih listin, plagiatorstvo v akademskih krogih, krčenje kontaktnih ur zaposlenim na račun dodatkov za vodstva …), kažejo veliko “inovativnosti” pri interpretaciji pravil, končno pa tudi, da zavodi niso pripravljeni prevzeti odgovornosti za storjene napake.
Veseli nas, da se končno zakonsko ureja financiranje visokega šolstva, in sicer na način, ki bo zavodom omogočal strateško načrtovanje. Ob tem izražamo skrb, da bomo želeni delež financiranja dosegali (pre)počasi, sploh v primerih negativne gospodarske rasti. Prav tako pa še ni oblikovana prehodna določba, s katero bo jasneje definiran model za dosego zastavljene skupne višine financiranja študijske dejavnosti.
V okviru definicije financiranja skozi dva stebra – temeljna in razvojna sredstva – smo na ŠOS v diskusiji predlagali oblikovanje ukrepa, s katerim bi se zavodom del sredstev zamrznil, če bi bile pri njihovem delovanju odkrite nezakonitosti. Predloga, ki bi kakorkoli sankcioniral nezakonito delovanje visokošolskih zavodov, v noveli ni in na ŠOS upamo, da se bo morda tudi med javno razpravo oblikovala primerna rešitev. Ravno številne afere in dokazane nezakonitosti v delovanju visokošolskih zavodov so namreč odraz tega, dasistem nadzora ni dovolj učinkovit. Nadalje pa pričakujemo, da se bo v postopku prirpave novega zakona tudi jasno definiralo postopke nadzora, pristojnosti in sankcije.
