Že 28. ŠKISOVA TRŽNICA – 8. Maj 2025

Dogajanje Škisova tržnica 2024

Škisova tržnica je največja študentska prireditev v Sloveniji, ki že 28. leto združuje mlade iz celotne države. Letošnji dogodek bo potekala 8. maja na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani kjer se bodo ponovno predstavili študentski klubi Slovenije.

Dogajanje na Škisovi tržnici 2024

Prireditev organizira Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS), ki združuje 51 študentskih klubov (in 7 pridruženih članov) iz lokalnih okolij po vsej Sloveniji. Škisovo tržnico organizira s pestrim programom, ki vključuje številne stojnice študentskih klubov, mednarodni otoček ter bogat glasbeni program. Popoldanski del bo zaznamovan z aktivnostmi na stojnicah, nagradnimi igrami in tekmovanji med klubi. Skupaj z organizacijo Študentski tolar pa zberemo 15.000 € sredstev za socialno ogrožene študente. Zvečer bodo obiskovalce zabavali številni glasbeni izvajalci na kar dveh odrih, glavnem in elektro odru.

Letošnja Škisova tržnica bo potekala pod sloganom “Odlepljena od pravil,” kar simbolizira svobodo in sproščenost. Organizatorji obljubljajo številna presenečenja, interaktivne vsebine in odlepljeno vzdušje za vse obiskovalce.

Vstopnice za dogodek so na voljo že od začetka marca preko spletnega mesta Entrio.si in na prodajnih mestih Entrio. Prvo leto si lahko študenti in dijaki privoščijo karto tudi po študentski ceni, prav tako pa je prvo leto na voljo tudi dvo nadstropni VIP prostor za vse, ki bi se radi izognili gneči in vrstam za šankom.

Škisova tržnica je več kot le dogodek; je praznik študentov, ki združuje različne kulture, klube in glasbo ter ustvarja nepozabne spomine. Vabljeni, da se nam pridružite 8. maja na Kardeljevi ploščadi in postanete del te edinstvene, odlepljene izkušnje.

SE VIDIMO!

Dogajanje Škisova tržnica 224

Slovnični nasvet: poševnica

Leaning tower of Pisa, Italy
Foto: swisshippo iz iStock

Najbolj nedaven slovenski pravopis izpred štiriindvajsetih let SP 2001 za poševnico pravi, da je načeloma stično ločilo, ki se uporablja v petih različnih primerih. V treh izmed njih je poševnica stična:

  • Lahko nadomesti besedi ali ali oziroma:

Koper/Capodistria, Celovec/Klagenfurt

Sošolec/sošolka naj ti pomaga.

  • Rabi se za pomen »del enega in drugega«:

Šolsko leto 2018/19

  • Za pomen »ulomljeno, skozi, na« v primerih:

Št. 26-32/76; NUK, Ms 580/69

500 l/min

V ostalih dveh pa že deluje bolj kot tehnično ločilo in postane nestična:

  • Uporabljamo jo za zapisovanje verzov, kadar jih ne pišemo vsakega v svoji vrstici:

Nazadnje še, prijatlji, / kozarce zase vzdignimo, / ki smo zato se zbrat’li, / ker dobro v srcu mislimo.

  • In za pojav, ki ga bom citiral kar naravnost iz Slovenskega pravopisa, saj ga v živo še nisem videl:

Rabimo jo v jezikoslovju kot znamenje za mejo med deli besede (brez presledka), povedi ali slovarskega sestavka (s presledki); Če so deli različne stopnje, uporabljamo tudi dvojno poševnico: del/a-m proti Moral je živeti ne samo s telesom, // ampak tudi s fantazijo / in premišljevanjem.

Action of a safety supervisor hand is checking on checklist of chemical and hazardous material form to verify the risk with blurred background of factory storage workplace. Industrial working scene.
Foto: Thank you for your assistant iz iStock

Poševnica pri razločevanju spolov

Obstaja še ena zelo pogosta raba poševnice, ki je SP 2001 ne omenja, najdemo pa jo večinoma v pravnih besedilih. Kombinacija poševnice in vezaja raznih obrazcih tipa udeleženec/-ka, voznik/-ca.

Zapomnimo si, da se vezaja ne uporablja, kadar se obrazili ne medsebojno izključujeta. Torej udelženec/-ka vendar profesor/ica in še zdravnik/-ca vendar avtor/ica.

Taka raba poševnice je načeloma nezaželjena razen, če smo na tesnem s prostorom. Uporablja se v obrazcih in pravnem jeziku, za pogovorno ali celo leposlovno pisanje pa je neprimerna. Raje napišimo: Spoštovane in spoštovani.

Prihajajoče spremembe

Od 3. decembra 2019 Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, ki deluje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, objavlja posodobljena pravopisna pravila in počasi ustvarja material za Slovenski pravopis 8.0, katerega datum izida je še neznan. Spremembe se bodo zgodile tudi pri rabi poševnice.

Poševnica bo lahko nestična

Večkrat omenjena sprememba na strani Jezikovne svetovalnice SRC SAZU je »uzakonitev« rabe nestične poševnice. Navajajo primere, v katerih bi bilo to bolj primerno, saj je stična poševnica moteča ali zavajajoča. Razložimo na primeru.

Nekdo sprašuje: Zanima me, ali je zapis v ocenjevalnem centru/fazi dopusten, če se pridevnik ocenjevalni nanaša tudi na fazo. Bi bilo treba ocenjevalni ponoviti, torej zapisati:
v ocenjevalnem centru/ocenjevalni fazi?

Odgovor Svetovalnice se glasi, da »ocenjevalnega« ni treba ponavljati. Razumljivo je, da poševnica ločuje besedi »center« in »faza«, na kateri se »ocenjevalno« navezuje.

Po drugi strani pa najdemo zapis za kraj Ovčja vas/Valbruna. Po logiki prejšnjega primera govorimo o kraju Ovčja vas ali kraju Ovčja Valbruna, vendar to ne drži. V tej situaciji bi nestična poševnica jasneje razločila pomen.

Photo taken in Inverness, United Kingdom
Foto: EyeEm Mobile GmbH iz iStock

Sodelavci pri novem Pravopisu si prizadevajo uveljaviti nestično poševnico še pri navajanju v podpisu na poslovni vizitki. Torej: Direktor prodajnega sektorja / Sales Director.

Velika začetnica in poševnica na začetku stavka

Pri uporabi poševnice kot nadomestilo za ali in oziroma, ki stoji na začetku stavka, se tudi znajdemo v dilemi. Ali se tudi druga beseda začne z veliko začetnico? Odgovor je ne. Po besedah Jezikovne svetovalnice: Če med začetnima besedama povedi uporabimo poševnico, ki je v skladenjski rabi, potem velika začetnica besede za poševnico ni upravičena: Uspeh ali neuspeh slovenskih nogometašev.

In še: Sošolec/sošolka naj ti pomaga. Pomlad/poletje 2025. Na/pri Bavarskem dvoru.

V redkejših primerih, ko poševnica ni v skladenjski rabi, pa obe besedi zapišemo kot samostojni.

Po vnosu podatkov pritisnite: Zavrzi/Shrani

 

Se želite izogniti pogostim slovničnim napakam? Povprečen Slovenec jih naredi kar 10 na stran besedila – ni razloga, da bi bili med njimi tudi vi! Spletna lektorica Amebis Besana je prilagojena za enega najtežjih jezikov na svetu, našega. V spletni verziji ti bo hitro popravila napake, pokazala celo, kje manjkajo vejice in pomagala s skloni. Njena dodatna funkcija je še pregibanje vseh tistih težkih besed, kot so drva ali gospa.

Plačljiva verzija, ki si jo naložimo na računalnik pa ponuja vse to in še več. Za vse resne pisce, ki si zaslužijo kvalitetno in hitro lekturo, tu čaka Amebis Besana. Najdi prave besede z Besano, piši bolje.

Kateri papež je vladal najdlje? Papeži z najdaljšim pontifikatom v zgodovini

Statue of Pope Pius XII, born Eugenio Maria Giuseppe Giovanni Pacelli, in the Shrine Sanctuary of Our Lady of Fatima, Portugal
Foto: Joaquin Ossorio-Castillo iz iStock

Papež Frančišek je bil prvi Južnoameričan na vrhovnem sedežu Cerkve, svoje mesto pa je zasedal kar dvanajst let. Koliko časa pa so trajali najdaljši pontifikati?

Papeži z najdaljšim obdobjem vladanja

Papež Urban VIII. je bil italijanski duhovnik Maffeo Barberini, ki je vladal med letom 1623 in 1644. Izvoljen je bil pri 55 letih, svojemu poslanstvu pa je bil predan do mere, da je določil štirideseturno češčenje pred Najsvetejšim. Nakopal si je tudi veliko število nasprotnikov, čas njegove vladavine pa ni bil najlažji, saj so Evropo pestile Tridesetletne vojne.

Papež Leon I. je vladal med letoma 390 in 461. Bil je 45. papež po vrsti, pomen papeštva pa je poudarjal kot Petrovega naslednika in Kristusovega namestnika. Tudi njegovo obdobje je bilo polno vojnih obdobij, med katerimi je v ospredju stik z bičem božjim, Atilo, nasprotnikom Rimljanov.

Le deset mesecev dlje je kot papež obstal Silvester I., ki je vladal med letoma 314 in 335.

Papež Aleksander III. oziroma Rolando Bandinelli (papež od 1159 do 1181 ) je bil toskanski menih, ki mu pripisujemo slavne besede: »Od koga pač ima vladar vladarstvo, če ne od gospoda papeža?« Te so bile izrečene v soočenju s Friderikom Barbarosso, nemškim kraljem in cesarjem Svetega rimskega cesarstva. Tako so pri Aleksandrovi izvolitvi in njegovem papeštvu potekali prostesti in nestrinjanja z njegovo izvolitvijo. V njegovem času so bili izvoljeni tudi štirje protipapeži, v sporu pa je bil tudi z angleškim kraljem Henrikom drugim. Za Slovenijo je pomemben zaradi navodila, da se v Žičah naselijo kartuzijani, vzpostavil je koprsko škofijo in druge odreke.

Papež Pij VII. je vladal med letoma 1800 in 1823. Italijanski duhovnik, škof in kardinal je bil izvoljen na polno leto, njegovo papeštvo pa je zapisalo tudi obdobje Napoelona in vseh pridruženih trenutkov. V njegovem času se je pomembno okrepila Katoliška Cerkev v Združenih državah Amerike, kjer je ustanovil več novih škofij. Bil je nasprotnik suženjstva, v njegovem času pa je bil izdan prvi odlok o obveznem cepljenju proti črnim kozam.

Papež Hadrijan I. je bil izvoljen leta 1772 in vladal do božičnega dne leta 795.  Vladal je 23 let, 10 mescev in 17 dni. V času svoje smrti je bil njegov pontifikat najdaljši za apostolom Petrom. Bil je eden najbolj spoštovanih papežev v zgodovini. Tudi Karel Veliki ga je imenoval za »očeta«.

Med letoma 1775 in 1799 je vladal Papež Pij VI., ki je podobno kot njegov naslednik padel v obdobje razvestljentsva, Napoleona in Marije Terezije. Na razsvetljenstvo je gledal kot na znak nasprotovanja družbenemu redu in kot zaroto proti Cerkvi. Podpiral je razvoj katoliške cerkve v ZDA, razširil je Vatinske muzeje in dodal novo zakristijo Baziliki svetega Petra.

Le štirje papeži so vladali več kot četrt stoletja

Papež Leon XIII. je vladal 25 let, 5 mesecev in en dan. Čeprav so od njega pričakovali kratek pontifikat, je trajal dolgo in svoj čas kazal neverjetno vzdržljivost. Papež je imel za najpomembnejšo nalogo približevanje krščanstva sodobnim tokovom, vendar brez odstopanja od temeljnih krščanskih načel. Zanimivost je zagotovo ta, da je bil prvi papež, ki je bil rojen v 19. stoletju in prvi, ki je umrl v 20. stoletju. Bil je najstarejši papež v zgodovini, saj je ob smrti štel častitljivih 93 let.

Papež Janez Pavel II. je zagotovo eden najbolj znanih papežev v zgodovini, saj je Vatikan in Cerkev vodil v času medijske in internetne revolucije. Po 455 letih je bil prvi neitalijanski papež in prvi papež slovanskega porekla. Rojen na Poljskem kot Karol Jozef Wojtyla je bil za papeža izvoljen leta 1978. Po Piju petem je bil prvi papež, ki je obiskal Slovenijo in to storil kar štirikrat, nazadnje na beatifikaciji Antona Martina Slomška.

"Vatican City, Vatican City State- July 10,2011:Tourists walking  in St. Peter\'s Square in front of the manifest with the face of Pope John Paul II"
Foto: SerafinoMozzo iz iStock

Drugi najdaljši pontifikat je imel Papež Pij IX., ki je Cerkev predstavljal med letoma 1846 in 1878. Z izjemo apostola Petra je papež z najdaljšim obdobjem vladanja. To je neverjetnih 31 let, 7 mesecev in 23 dni. Italijani so menili, da bo papež v Papeški državi ne le zajamčil državljanske svoboščine, ampak da bo vodilna osebnost pri zedinjenju Italije. Ko je zasedel sedež je bil star 54 let, z dovolj moči, da bi reševal vprašanje Cerkve in vere, a se je po desetletjih bojev in reform to končalo s koncem Papeške države. V času njegovega vladanja je razglašena verska dogma o Marijinem brezmadežnem spočetju. Vsebina te izjave pravi, da Marija niti en sam trenutek svojega obstajanja ni bila pod gospostvom greha, da jo je Kristusovo vnaprejšnje odrešenje kot edino izmed ljudi odtegnilo postavi izvirnega greha. Sklical je prvi vatikanski koncil. Čeprav je ta koncil najbolj znan po razglasitvi dogme o papeževi nezmotljivosti, pa ni nič manj pomemben zaradi dokumenta o katoliški veri, s katerim je jasno razložil katoliško vero in mišljenje na temelju razodetja.

Sveti Peter, Jezusov apostol, je papež z najdaljšim obdobjem vladanja. V upodobitvah ga prepoznamo po dveh atributih – v eni roki ima ključe (s katerimi »odpira nebeška vrata«), v drugi pa knjigo. 34 let papeštva je še danes nepresežen mejnik.

Potovanje v Kaliningrad: Kako do tja, kaj morate vedeti in kakšni so vtisi!

The Cathedral of Kaliningrad in winter
Foto: castenoid iz iStock
Kaliningrad je rusko obmorsko mesto, ki se nahaja med Poljsko in Litvo, a je geografsko popolnoma izolirano od preostalega dela Rusije. Ker nima neposredne meje z drugimi deli države, lahko v mestu zaznamo edinstveno politično in kulturno dimenzijo.
Nekdaj znan kot Königsberg, glavno mesto Prusije, je po drugi svetovni vojni postal del Sovjetske zveze in kasneje Rusije, čeprav je ohranil svojo evropsko identiteto.
Danes Kaliningrad predstavlja pomembno povezavo med vzhodno in zahodno Evropo, a njegova izolacija pomeni, da je v številnih pogledih drugačen od preostale Rusije – tako v smislu zgodovine, kulture kot tudi vsakodnevnega življenja.

Kako do tja in organizacija poti

Za popotnike, ki iščejo ugodne možnosti za dostop do Kaliningrada, je priporočljivo najprej priti v Gdansk, ki je od Kaliningrada oddaljen le nekaj ur vožnje. Gdansko letališče je dobro povezano z večino bližnjih italijanskih mest, kot so Benetke, Trst in Treviso. Leti iz Italije so pogosto poceni, a moramo vedeti, da je prihranek na letalskih kartah lahko nekoliko izničen z dodatnimi stroški, ki jih prinese viza (približno 50 EUR). Povratne letalske karte za Gdansk lahko sicer najdete že od 70 evrov naprej, vendar bodite pozorni na dodatke za prtljago.

Ko ste v Gdansku, se lahko odločite za udoben avtobusni prevoz do Kaliningrada, ki traja okoli 4-5 ur. Vozovnice je najbolje kupiti vnaprej preko interneta, kar vam omogoči, da izberete najcenejšo možnost in zagotovite sedež v času, ki vam ustreza. Cene avtobusnih vozovnic so približno 40 EUR v eno smer.

V vsakem primeru je pot naporna, saj moramo (če letimo iz Italije) prestopiti 3 državne meje.

Ruska viza in prehajanje meje

Pred potovanjem v Kaliningrad morate nujno pridobiti rusko vizo. Postopek za pridobitev vize je dokaj enostaven, saj jo lahko uredite preko uradne spletne strani ruskega konzularnega servisa. Odobrena ali zavrnjena bo v štirih delovnih dneh. Vendar pa so pristojbine za vizo lahko precej visoke, približno 50–70 EUR, odvisno od vrste vize in hitrost obdelave. Še zmeraj pa je to veliko ceneje kot pred leti, ko vize še niso bile digitalne. Poudarimo lahko še to, da je za vlogo potrebno potni list.

Pri prečkanju ruske meje bodite pripravljeni na dolgotrajen postopek preverjanja, saj so varnostni postopki zelo strogi. Včasih lahko vse skupaj traja tudi več kot 3 ure. Zanimivost: v redkih primerih lahko obmejni uradniki zahtevajo, da vam pregledajo mobilni telefon in druge elektronske naprave, kar je precej nenavadno za popotnike iz Evropske unije.

Telefon in internet v Kaliningradu

Ko vstopite v Kaliningrad, se hitro pokaže ena od prvih nevšečnosti: vaša evropska SIM kartica tam ne deluje. Za dostop do mobilnega interneta in klicev si boste morali priskrbeti rusko telefonsko številko, kar pa ni povsem enostavno. Nakup SIM kartice običajno zahteva predložitev osebnih dokumentov, postopek pa poteka v ruščini, saj zaposleni pogosto ne govorijo angleško.

Še več – brez ruske številke boste ostali tudi brez javnega Wi-Fi, saj je za prijavo vanj potreben SMS s potrditveno kodo.

Če v mesto prispete pozno, ko so trgovine z mobilno opremo že zaprte, vas to lahko pusti brez kakršnekoli povezave. Da boste v takih situacijah lažje shajali, priporočamo, da si pred potovanjem prenesete Google Translate in shranite jezikovne pakete za ruščino in angleščino – aplikacija vam bo pomagala pri osnovni komunikaciji tudi brez interneta.

Premikanje po mestu in nastanitev

Ko boste rešili birokratske postopke, boste pripravljeni na raziskovanje mesta. Za prevoze po Kaliningradu je priporočljivo uporabiti aplikacijo Yandex Go, ruski ekvivalent Uberju. Z njo lahko hitro najdete poceni taksi in se udobno premikate po mestu. Za nastanitev pa lahko uporabite spletno stran Sutochno.ru, ki je priljubljena med domačini in turisti, saj ponuja širok spekter možnosti – od zasebnih sob in apartmajev do hotelov. Cene nastanitev so precej dostopne, vendar morate biti pripravljeni, da boste v bolj turističnih območjih našli višje cene, predvsem za hotele premium razreda, kot je Hotel Kaliningrad.

Mestno jedro in Hotel Kaliningrad.

Cene in življenjski stroški v Kaliningradu

Čeprav so cene v Kaliningradu nižje kot v mnogih evropskih mestih, še posebej v primerjavi z Ljubljano, to ni nujno razlog za veselje. V nekaterih primerih so cene presenetljivo visoke, če upoštevamo ruske plače in lokalno gospodarstvo.

Na primer, kosilo v povprečni gostilni vas bo stalo približno 800 rubljev (9 EUR), kar ni nujno poceni, glede na to, da je povprečna mesečna plača v Kaliningradu okoli 30.000 rubljev (350 EUR). Seveda so na voljo tudi poceni možnosti, kot je hitra hrana, ki stane približno 250-400 rubljev (3-5 EUR), vendar so restavracije veliko boljša izbira.

Tudi nakupovanje v trgovinah ni najcenejše. Mlečni izdelki, kruh, meso in zelenjava so dostopni, vendar cene niso toliko nižje od tistih v drugih evropskih državah. Mnogi obiskovalci pričakujejo bistveno nižje cene, vendar v resnici Kaliningrad, čeprav ni najdražje rusko mesto, nikakor ni najbolj ugoden kraj za nakupovanje, predvsem zaradi dvigovanja cen v turističnih območjih.

Zlate kupole in tišina: Pravoslavne cerkve v mestu

V Kaliningradu boste našli tudi nekaj zanimivih pravoslavnih cerkva, ki dajejo mestu poseben duhovni in arhitekturni pečat. Najbolj impresivna med njimi je Katedrala Kristusovega vstajenja (Храм Христа Спасителя), ki stoji na glavnem trgu Ploschad Pobedy in s svojimi zlatimi kupolami že na daleč pritegne pogled. Zanimiva je tudi Cerkev svetega Aleksandra Nevskega, ki stoji nekoliko izven središča in ponuja bolj lokalno izkušnjo verskega življenja v Rusiji. Vse cerkve so odprte za obiskovalce, a ne pozabite na spoštljivo obnašanje in primerna oblačila, saj gre za aktivne verske objekte.

Katedrala Kristusovega vstajenja

Mesto z dušo

Kaliningrad morda ni tako urejen in spoliran kot številna večja evropska mesta, vendar ima svojo edinstveno rusko dušo, ki popotnikom ponuja posebn čar. Najbolj znana znamenitost v mestu je Kantov otok.

Današnji Kaliningrad je namreč mesto, kjer je bil rojen filozof Immanuel Kant. Na otoku si lahko ogledate njegov muzej, kjer je tudi pokopan, nato pa si privoščite sprehod po urejenih poteh. Mesto ponuja tudi številne muzeje in galerije, vendar morate biti pripravljeni, da so ti pogosto nekoliko slabše vzdrževani kot v drugih evropskih državah. Vseeno pa je to mesto, ki ga raziskujejo tisti, ki so zainteresirani za odkrivanje ne samo turističnih, ampak tudi bolj skritih, pristnih kotičkov.

Immanuel Kant memorial. Kaliningrad, Koenigsberg, Russia .
Foto: agitons iz iStock

Kaliningrad ponuja drugačno izkušnjo – je mestni miks ruskih in evropskih vplivov, ki bo popotnikom omogočil vpogled v preteklost, prihodnost in vse tisto, kar je med tem. Vse te detajle pa boste odkrili le, če se boste odpravili izven uveljavljenih poti in raziskovali mesto na svoj način.

Kaj bomo brali letošnjo pomlad?

Lisbon, Portugal, October 10, 2022. Bookstore in the city center of Lisbon.
Foto: Joao Manita iz iStock

Ob uvodo v spomladansko knjižno uverturo smo se pogovarjali z Matejo Arnež, urednico knjižnih izdaj pri založbi Beletrina. Izpostavila je nekaj knjižnih naslovov, ki jih ne smete izpustiti iz seznama knjižnih vrhuncev leta 2025.

Pomlad bo prinesla številne sveže knjižne naslove

Kot je dejala Mateja Arnež, urednica knjižnih izdaj pri Beletrini, se v letu 2025 veselijo številnih novih romanov domačih avtorjev, med drugim: nadaljevanja Karantene Alojza Ihana z naslovom Pozabi!, ki se ukvarja s fenomenom človeškega spominjanja; družinske sage, Ko jagenjčki obmolknejo Irene Svetek, ki skozi usode treh likov – babice, hčere in vnukinje – raziskuje vprašanja preživetja, identitete in generacijskega prenosa travm; novega romana Aleša Štegra Ogenj, ki črpa iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, kasnejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj; romana Učne ure Eve K. pisateljice Tine Vrščaj, ki je nekakšna »črna knjiga« o šoli, v njej pa v vlogi učiteljice biologije nastopa Eva Krhlikar, ki jo bralci že poznajo iz avtoričinega nagrajenega romana Na Klancu; ter Gala Samorastnika – biografskega romana o Prežihovem Vorancu izpod peresa Toneta Partljiča.

Irena Svetek
Irena Svetek se po uspešni trilogiji psiholoških kriminalk predstavlja z novim romanom, družinsko sago, Ko jagenjčki obmolknejo. Leta 2021 je izdala Rdečo kapico, prvo v seriji psiholoških kriminalk, ki je postala uspešnica, po njej je napisala tudi scenarij za televizijsko serijo. Drugi roman iz serije je Beli volk (2022) in ga prav tako pričakujemo na malih zaslonih. Črni princ (2023) v velikem slogu zaključuje trilogijo. Foto: on Beletrina

Prihajata biografiji Petra Lovšina in Nikole Jokića

Izpostavila je tudi, da bodo med biografijami, ki bodo leta 2025 izšle v zbirki Žametna Beletrina, bralce zagotovo navdušile Ostani z nami – biografija misijonarja Pedra Opeke, ki jo je v navdihujočo pripoved ujela Anja Kovačič; udarna in slikovno bogata biografija prvega slovenskega pankerja Perota Lovšina, ki bo izšla hkrati z novim albumom tega legendarnega glasbenika, napisal pa jo je Dušan Čater; pozno spomladi bo izšla tudi ena od najbolj pričakovanih igralskih biografij – Sonny Boy o navdihujočem življenju legendarnega Ala Pacina.

Sledila ji bo še prva biografija košarkarskega superzvezdnika Nikole Jokića Nikar tako resno izpod peresa Mika Singerja.

Humanisti se bodo spomladi razveselili knjige Liberalizem in njegove tegobe priznanega misleca Francisa Fukuyame, ki v njej proučuje izzive, s katerimi se liberalizem sooča tako na politični desnici kot na levici, ter Dinamike nezavednega, novega dela enega najpomembnejših psihologov 20. stoletja, C. G. Junga.

Peter Lovšin
Prihaja tudi udarna in slikovno bogata biografija prvega slovenskega pankerja Perota Lovšina, ki bo izšla hkrati z novim albumom tega legendarnega glasbenika, napisal pa jo je Dušan Čater. Foto: on Beletrina

Zgodovinske novosti

»Med posebnimi izdajami je treba omeniti še knjigo Rimski Cesar. Vladati antičnemu rimskemu svetu, v katerem Mary Beard, zaslužna profesorica za klasične študije Univerze v Cambridgeu in urednica pri Times Supplement za antično literaturo, raziskuje dejstva in izmišljotine o vladarjih starega Rima ter Srečanja s Stalinom, v kateri politik, pisatelj in prevajalec Milovan Đilas, ki je ob koncu 2. svetovne vojne veljal za najverjetnejšega Titovega naslednika, razkriva blišč dekadentnega življenja sovjetskega vrha in Stalinovo željo, da bi podjarmil svet,« je povedala Mateja Arnež.

V zadnjem četrtletju leta 2025, tako kakor običajno prihaja nov, VI. letnik Klasične Beletrine, ki bo, kot je dejala, vključeval nov, celoten prevod kratkoprozne zbirke Groteske in arabeske E. A. Poeja, ki raziskuje temne plati človeške narave, Zolajev Plen, ki mojstrsko upodobi družbeni in moralni propad v času intenzivnih sprememb, Samoto (Victor Catala), eno temeljnih del katalonske književnosti, ki še danes odpira razpravo o položaju žensk v družbi, roman italijanske pisateljice Grazie Deledde Elias Portolu, ki skozi zgodbo na smrt zaljubljenega mladeniča obravnava zelo kompleksne družbene teme ter nov prevod temeljnega dela o zgodovini Balkana – Most na Drini Iva Andrića.

Katerih ne smeš izpustiti?

Pripravili smo izbor desetih knjižnih naslovov, ki jih po izboru našega uredništva ne smeš spregledati!

Irena Svetek: Ko jagenjčki obmolknejo

Ko jagenjčki obmolknejo, je novi roman Irene Svetek, v katerem raziskuje zgodbo lastne družine, ki skozi preplet resničnih in fiktivnih dogodkov razkriva usode treh generacij žensk. Začenja se leta 1916 na Gorenjskem, kjer plaz nad Vršičem predstavlja prelomno točko v življenju protagonistov, nato pa nas pripoved popelje v Vršac, kjer se v času vojn, političnih preobratov in družbenih sprememb odvija ljubezenska zgodba, ki bo zaznamovala prihodnje rodove. Gre za družinsko sago, ki skozi usode treh likov, babice, hčere in vnukinje, raziskuje vprašanja preživetja, identitete in generacijskega prenosa travm, prav tako pa v ospredje postavlja moč ljubezni in družinskih vezi.

»Popa Lupu je bila odlična ljubimka, bila je strastna in glasna, in to je Josefu Garaju pasalo.«

Tina Vrščaj: Učne ure Eve K.

Na svetlo prihajajo Učne ure Eve K., nekakšna »črna knjiga« o šoli izpod peresa Tine Vrščaj. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestecu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji dobi službo kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Časić. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha proč od njegovega bistva. To se pozna otrokom. Odnos med učiteljico in učenci je zapleten.

Avtorica slika najrazličnejše situacije, ki vznikajo v učilnici, na šolskem hodniku in v zbornici ter proučuje vzvode (ne)moči. Zraven spleta širši kontekst, v katerem odraščajo današnji otroci. Če se podate na učne ure z Evo, zagovornico nenasilja, boste spoznali, kakšno je vzdušje v 8. K. Šolski prostor ni le kraj za tiste, ki morajo guliti klopi. Pametna interaktivna tabla, pribita čez zeleno, je stvar celotne družbe. Mar ni učilnica v tekmi s časom postala nekakšen inkubator, v katerem se na otrocih izvajajo poskusi za prihodnost?

»Ta prekleti čas je scvrl v ognju škatlo s triki.«

Mojca Kumerdej: V očesu odblesk

Na prelomu 19. in 20. stoletja se v ležerni letoviščarski atmosferi ob jezeru srečujejo različne družbene ideje in utopije, koncepti telesa in zdravja, tesnoba pred industrijskim in tehnološkim napredkom, obenem pa se polaga parket rasističnim in šovinističnim idejam, ki ga bodo ideologi zbrusili v novem stoletju. Mlada gostja nenavadnega hotela je ob prihodu zdolgočaseno anemična in pasivna, ob stiku z letoviščarji in domačini pa postopoma doživi temeljito preobrazbo.

Dobro stoletje kasneje se v zdaj razpadajočem hotelu po spletu okoliščin znajde ženska srednjih let, ki s potvarjanjem spominov in oklepanjem fantazem utajuje razkroj svoje realnosti in identitete. Med sprevračanjem realističnega dogajanja v fantastiko se protagonistka sooča z vozlišči lastne in kolektivne preteklosti ter možnimi scenariji prihodnosti, njen svet se spodvija v vzporedne svetove in časovnosti, vzročno-posledično logiko spodnašajo paradoksi. Rdeča nit romana so vprašanja svobode, nasilja, ustvarjalnosti, želje in užitka ter strategije preživetja v svetu, ki je pahnjen s tečajev.

»Lote je že dolgo odhajala,
verjetno še pred prihodom
ob jezero, morda je odhajala
vse od otroštva, morda nikoli
ni bila prav zares tu in se je
tako oklenila nečesa, kar bi
jo zanesljivo vrnilo tja, od
koder je bila iztrgana.«

Mojca Kumerdej
Mojca Kumerdej (1964) je slovenska pisateljica, filozofinja in kritičarka, ki je diplomirala iz filozofije in socialne kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2017 je za roman Kronosova žetev prejela nagrado Prešernovega sklada in kritiško sito. Foto: on Beletrina

C.G. Jung: Dinamika nezavednega

Zvezek z naslovom Dinamika nezavednega vsebuje sestavke iz Jungove knjige O psihični energetiki in bistvu sanj in druga njegova dela, ki se ukvarjajo z enako tematiko, tako da nam v bistvu ponuja nekakšen povzetek teoretskih temeljev analitične psihologije iz obdobja, ko se je Jung oddaljeval od Freudovega učenja in začenjal ubirati svojo lastno pot. Jung pri tem seveda formulira rezultate svojih lastnih raziskovanj in novih spoznanj. Razvoj samostojnih in jasnih konceptov sam po sebi ni bil sklenjen sistem ukvarjanja z različnimi psihološkimi usmeritvami in teorijami, saj so njegova spoznanja čedalje bolj segala preko meja vsega, kar je prikazovala dotedanja psihologija, tako da so svoj pravcati vrhunec dosegla z revolucionarnim spisom o sinhroniteti kot načelu nevzročnih povezav, ki predstavlja zaključno poglavje tega Jungovega zvezka.

S svojim delom z naslovom Transcendentna funkcija je v raziskovanje vključeval načela s področja psihičnih empiričnih dejstev, kar predstavlja izhodišče njegovega raziskovanja problematike tako imenovane »aktivne imaginacije«, ki je izrednega pomena za posameznikov psihološki razvoj in njegovo psihološko dozorevanje. Ta zvezek torej ponuja podroben prikaz razvoja in teoretskega oblikovanja Jungovih na empiričen način pridobljenih konceptov s področja analitične psihologije.

»Polnost življenja zahteva več
kot zgolj jaz; potrebuje duha,
se pravi, neodvisni in nadrejeni
kompleks, ki lahko očitno edini
v žive pojave prikliče vse tiste
duševne možnosti, ki jih zavest
jaza ne more dosegati.«

Andrej Stare: Minister Gregor pa nič

Težko pričakovani življenjepis gotovo najbolj prepoznavnega televizijskega športnega reporterja, ki se je marca 2024 po ekipni tekmi skakalcev v Planici upokojil, letos septembra pa bo praznoval svoj 70. rojstni dan. Njegov klub oboževalcev šteje več kot 30.000 članov. Čeprav je šel njegov slog poročanja kdaj komu tudi močno v nos ali pa ravno zato, je ves čas užival močno podporo širše zainteresirane javnosti, saj ima ogromno znanja s področij športne zgodovine in medicine.

Avtobiografija ga ne predstavi samo kot športnega navdušenca in novinarja, temveč tudi kot zdravnika, saj je vse življenje združeval obe karieri in prepotoval več kot pol sveta. V knjigi legendarni Stare odkrito spregovori tudi o svoji družini – prednikih, materi in sestri, s katerima si je bil zelo blizu, odtujenem očetu, s katerim razen v sinovih redkih slikarskih poskusih nikoli nista našla skupnega jezika, svoji muzi in zakonskem brodolomu ter sinu Urbanu, ki se je v mlajših kategorijah uveljavil na dirkaških stezah. Krpan mu bo ob branju marsikdaj navdušeno zaploskal, Brdavs pogledal v tla … Minister Gregor pa nič.

»Televizija me je tako prevzela, začutil sem nekaj, česar ne znam opisati, morda klic resnice, klic notranjosti, ki mi je kričal: ‚To je zate, to si ti! Vztrajaj!‘ Temu notranjemu glasu se nisem mogel upreti.«

Andrej Stare se dokončno poslavlja iz komentatorskega mesta

Vesna Milek:  Kleopatra: Novi svet

Če se Vesna Milek v prvem delu Kleopatre posveča razburkanemu razmerju s Cezarjem in se ta del tudi konča z njegovo smrtjo, je osrednji moški junak drugega dela tega modernega biografskega romana slavni rimski politik in general Mark Antonij, s katerim je Kleopatra »napisala« morda eno največjih ljubezenskih zgodb vseh časov. Čeprav v njej ne manjka s strastjo, včasih celo pohujšljivostjo prežetih prizorov, je avtoričin fokus v romanu Kleopatra: Novi svet vendarle (tudi) drugje; v globokem razkolu med Vzhodom in Zahodom, ki se iz vladavine zadnje ptolemajske kraljice vleče vse do današnjih dni.

Kakor smo vajeni že iz prvega dela, se roman pri tem osredotoča predvsem na Kleopatrina notranja občutja, poseben čar že tako hipnotičnemu pisanju pa dajejo »sprehodi« v sodobni čas, ki so polni lucidnih uvidov, pa naj ti obravnavajo družbenopolitično dogajanje nekoč ali danes. Obvezno branje za vse ljubitelje zgodovine, velikih osebnosti in odličnih ljubezenskih zgodb!

»V nočeh opoja in užitka sva postajala vse bolj opolzka, uživala sem v besedah, ki jih nihče nikoli ni izrekel kraljici in ki jih ne bom zapisala.«

Dušan Čater: Roker: Na poti s Perotom Lovšinom

Dušan Čater v knjigi Roker popisuje druženje s frontmanom legendarnih Pankrtov in glasbenikom, za katerim je tudi uspešna samostojna kariera, ki traja že več kot 30 let. Peter Lovšin je avtor mnogih uspešnic, ki nas razveseljujejo z radia, pa tudi tistih, ki se jim komercialne radijske postaje raje izognejo. Kljub temu da je njegova družbena angažiranost, ali bolje rečeno, kritičnost, večkrat neposredno okrcala politično gardo, ki se je v času njegovega ustvarjanja večkrat zamenjala, cilji tistih na vrhu pa so, ne glede na politično usmerjenost, nekako vseskozi ostali isti, je bil deležen kar nekaj nagrad in priznanj, od tiste 7. sekretarjev SKOJ-a leta 1980 pa do nagrade mesta Ljubljana in državnega odlikovanja za Pankrte.

A Pero, kot ga kliče večina oboževalcev, ostaja zvest samemu sebi. Tako v knjigi z njim potujemo na koncerte, na snemanje novega albuma in videospotov, na predavanja in razne zabave v prostoru nekdanje skupne države, vmes pa bralec dobi vpogled v njegove ljubezni, v njegovo mladost, v čas, ko so se na Kodeljevem rodili Pankrti, prvi pank bend pri nas, prav tako pa se bo lahko seznanil z mnenjem, ki ga ima legendarni Pero o današnjem precej čudnem svetu. Skratka, cel rokenrol. Knjiga, opremljena s številnimi črno-belimi fotografijami, bo izšla hkrati z novim albumom Za 100 let naprej, z njima bo legendarni slovenski glasbenik obeležil svojo sedemdesetletnico.

»Nobene alternative ni več. Nobenega uporništva. Cukrarna, recimo, se zdi še najbolj podobna predsobi kakšnega vladnega kabineta …«

Peter Lovšin & Prismojeni profesorji bluesa - Na dobri poti (Official video)

Beatrice Salvioni: Prekleta

Ko je Beatrice Salvioni leta 2022 izdala svoj literarni prvenec in ga naslovila Prekleta, si niti v sanjah ni predstavljala takšnega odziva domače in tuje javnosti. Knjiga je namreč skoraj čez noč postala prodajna uspešnica, kritiki so govorili o »novi italijanski literarni senzaciji«, roman pa so doslej prevedli že v več kot 35 jezikov.

Monza, marec 1936: na obrežju reke Lambro pretreseni, napol slečeni dekleti poskušata skriti truplo moškega, ki ima na prsih značko s fašističnim snopom in trobojnico. Francesca v prvi osebi pripoveduje zgodbo, ki ju je pripeljala do tega trenutka.

»Klicali so jo Prekleta in
nihče je ni maral.
Izgovarjanje njenega imena
je prinašalo smolo. Bila je
čarovnica, ena izmed tistih,
ki te zaznamujejo z dihom
smrti. V sebi je imela hudiča.«

Al Pacino: Sonny Boy

Al Pacino, eden najbolj priljubljenih igralcev, ki ga tako kritiki kot gledalci redno uvrščajo na vrh lestvice najboljših, je pri štiriinosemdesetih izdal svojo avtobiografijo Sonny Boy. Gre za knjigo, ki je nastajala več let, v njej pa slavni igralec opiše svojo pot od otroštva pa vse do danes. Pacino, ki je bil devetkrat nominiran za oskarja, devetnajstkrat za zlati globus, štirikrat za tonnyja in trikrat za emmyja, je v svoji karieri ustvaril ogromno odmevnih f ilmskih in tudi gledaliških vlog. Boter, Brazgotinec in Vonj po ženski so le nekateri izmed filmov, na katere pomislimo, ko zaslišimo njegovo ime.

V knjigi Sonny Boy, ki je dobila naslov po vzdevku, s katerim je slavnega igralca v mladosti prva začela klicati mama, Al Pacino nadvse iskreno in z veliko mero čutnosti spregovori o odraščanju brez očeta ob izjemno ljubeči, a duševno bolni materi, o obiskovanju slovite newyorške srednje šole za scensko umetnost, vlogah, ki jih je študiral, razlikah med življenjem pred in po preboju, pa o slavi in dvakratnem bankrotu, o vseh ženskah, ki jih je ljubil, predvsem pa z vso gorečnostjo piše o popolni predanosti igranju, ki je bilo zanj vedno življenjskega pomena. Ljubile so ga lepe in nadarjene kolegice, ki so bile zanj vedno na drugem mestu – takoj za vlogo, ki jo je trenutno študiral. Avtobiografija, ki vsebuje precej fotografskega gradiva, je nastajala več let, pri njej pa je slavnemu igralcu pomagal novinar Dave Itzkoff.

»Al je imel srečo, da se je
globoko zaljubil v igralski
poklic, še preden se mu
je vsaj približno sanjalo,
kakšno bo plačilo na tem
svetu, zaljubljenost pa ga
ni nikoli minila. To je bilo
odločilno.«

Dora Šustić: Psi

Posameznik v sebi nosi številne plasti osebnosti, pretkane z raznolikimi izkušnjami, še zlasti, če gre za mlado dekle, ki zapusti domačo Reko in se odpravi študirat filmsko režijo v Prago, piše roman in se zaplete v strasten odnos s turškim fotografom, ujetim v žalovanje za pokojno ženo iz Andaluzije. Pripovedovalkina pot se pretaka v hipnotično pripoved o neustavljivem hrepenenju in notranje razklanem svetu sodobne milenijske generacije, ki se ne more znebiti grenkega priokusa razpetosti med materialnim obiljem in duhovno praznino, emancipacijo in seksualno svobodo, do soočenja z duševnimi in telesnimi omejitvami. Roman Psi brez ovinkarjenja odkriva surove trenutke samodestruktivnosti, ki prekinjajo valove mladostniške zanesenosti.

»Predstavljam si, kakšni so bili ljudje pred vsem, kar se jim je zgodilo.«

Dora Šustić
Roman Dore Šustić Psi brez ovinkarjenja odkriva surove trenutke samodestruktivnosti, ki prekinjajo valove mladostniške zanesenosti. Foto: on Beletrina

Nikar jih ne zavrzite po Veliki noči! Uporabite jajčne lupine na več načinov …

Close Up of a Cracked Peeled Shell Broken Egg on White Background
Foto: Shelly Still iz iStock

Po Veliki noči bo tako ali drugače ostalo veliko jajčnih lupin. Ne vrzite jih proč! Mnogi ljudje se ne zavedajo, kako dragocena je lahko ponovna uporaba jajčnih lupin. Ker so polne hranil, so jajčne lupine primerne za najrazličnejše uporabe na vašem vrtu in v domu.

Uporabite jajčne lupine na vrtu

Ker jajčne lupine vsebujejo veliko hranilnih snovi, postanejo odlično naravno gnojilo, ko se razgradijo. Zaradi visoke vsebnosti kalcija, so še posebej uporabne za vrtnarjenje. Paradižnik in paprika imata največ koristi od dodatnega odmerka kalcija, vendar je ta metoda odlična ideja za vse vaše rastline in rože. Dodate lahko dve do tri zdrobljene jajčne lupine v vsako sadilno jamo. Lupine lahko zmešate z nekaj žličkami uporabljene kavne usedline, nato pa posadite svoja semena.

Jajčne lupine lahko uporabite tudi na lokaciji vrta, ki jo napadajo polži. Potresite jih tja in znebili se boste polžev. Tega nasveta se držijo mnogi vrtnarji.

Crushed eggs shells around plants as natural garden organic fertilizer
Foto: Eva-Foreman iz iStock

Če kompostirate, potem morda že veste, da so jajčne lupine odličen dodatek k vašemu kupu komposta. Vse odpadne lupine lahko gredo naravnost v vaš kompost. To pomaga okrepiti kompost in mu doda še več hranil. Z jajčnimi lupinami lahko pripravite tudi kompostno tekočino, pri čemur v petlitrsko vedro zdrobite petnajst jajčnih lupinm, dolijte vodo in jih namakajte približno teden dni (enkrat dnevno premešajte). To lahko uporabite za prelivanje rastlin in zelenjave, kot nekakšno takojšnje gnojilo.

Ne kompostirate? Ne skrbi. Namesto da vržete odvečne lupine, jih lahko daste v vrečko in shranite v zamrzovalnik, dokler ne boste pripravljeni za uporabo.

Očistite ponve in skodelice s pomočjo jajčnih lupin

Tako kot na vrtu, obstaja peščica preprostih trikov za ponovno uporabo jajčnih lupin v vašem gospodinjstvu. Tudi v te namene se boste želeli izogniti uporabi lupin, ki so bile pobarvane za velikonočno uporabo.

Hrano, ki se je zataknila na ponvi, lahko preprosto odstranite. Dodajte nekaj jajčnih lupin in zdrgnite z gobo. Razpršila v tem primeru ne boste potrebovali.

Vsakdo ima nekaj skodelic, ki se zdijo večno umazane zaradi kave ali čaja. Znebite se jih tako, da v skodelico s toplo vodo dodate nekaj zdrobljenih jajčnih lupin. Pustite stati čez noč in madeži bodo izginili do jutra.

Tu so pa še ustvarjalne poti, za katere lahko uporabite jajčne lupine. Uporabite domišljijo in jajčna lupina je lahko odličen delček mozaikov, okvirjev in drugih umetnin.

Po četrt stoletja se vrača legendarna serija o dinozavrih

BBC Sprehod z dinozavri
BBC Sprehod z dinozavri Foto: on bbc

Četrt stoletja po premieri šestdelne serije Sprehod z dinozavri, ki je navdušila milijone gledalcev po celem svetu, se ta vrača na televizijske zaslone. BBC je napovedal novih šest epizod dokumentarne serije o dinozavrih, ki je predstavila tudi prvi napovednik.

Sprehod z dinozavri se vrača

Oddaja združuje resnična zgodovinska odkritja z računalniško ustvarjenimi posnetki dinozavrov. Ustvarjalci pravijo, da bodo epizode gledalce popeljale od iskanja fosilov do dramatičnih prizorov, ko so tavali po Zemlji.

Serija se bo fokusirala na šest aktualnih najdišč fosilov, preko njih pa nas ponesla v preteklost. V seriji naj bi tako videli spinozavre, triceratope, lusotitane, kecalkoatle, pakirrinozavre, albertozavre in druga bitja.

Prvič bo serija predvajana v maju 2025.

Sprehod z dinozavri
Foto: on bbc

»Si predstavljate, da bi lahko potovali v preteklost? V čas dolgo pred človekom. 65 milijonov let v preteklost,« je takrat povedal Kenneth Branagh, ki je gledalce popeljal skozi vsako oddajo. Žal se priznani igralec in režiser ne bo vrnil, v njegove čevlje pa bo stopil britanski igralec Bertie Carvel, ki bo gledalce vodil skozi vsako od šestih prazgodovinskih zgodb.

Sprehod z dinozavri je navdihnila še vrsto oddaj, ki so z vizualnimi učinki pripovedovali zgodbo o naši zgodovini. Vključno s Sprehod z zvermi, Sprehodom z jamskimi ljudmi in Sprehodom s pošastmi.

Walking With Dinosaurs | Official Trailer (2025) - BBC

Učinkovita sprememba pri vsakodnevnem vplivu na planet

Snow Monkey
Snow Monkey

Ko se bližajo poletni meseci, ki s seboj prinašajo dodatno osredotočenost na okoljsko zavest, je pravi čas za razmislek o naših vsakodnevnih navadah in njihovem vplivu na planet. Ena preprosta, a učinkovita sprememba je prehod s plastičnih steklenic za enkratno uporabo na trajnostne alternative, kot so vakuumsko izolirane termo steklenice Snow Monkey.

Kako izdelki vplivajo na okolje in trajnost?

Izdelki Snow Monkey so izdelani iz visokokakovostnega nerjavečega jekla, kar zagotavlja vzdržljivost in odpornost proti rjavenju. Ta izbira ne le podaljša življenjsko dobo izdelka, ampak tudi zmanjša potrebo po pogostih zamenjavah, s čimer se zmanjša količina odpadkov. Pokrovi so izdelani iz plastike brez BPA, ki ustreza varnostnim standardom in skrbi za zdravje uporabnikov.

Z izbiro termo izdelkov za večkratno uporabo namesto plastenk za enkratno uporabo lahko posamezniki znatno zmanjšajo količino plastičnih odpadkov. To zmanjšanje je ključnega pomena za boj proti onesnaževanju in ohranjanje naravnih virov.

Izdelki Snow Monkey so zasnovani tako, da jih je enostavno čistiti in vzdrževati, kar spodbuja dolgotrajno uporabo in dodatno zmanjšuje vpliv na okolje.

Zmogljivost in praktičnost

Termo steklenice Snow Monkey imajo vakuumsko izolacijo z dvojno steno, ki ohranja temperaturo pijače – ohranja pijačo hladno do 24 ur in vročo do 12 ur. Ta funkcija je še posebej uporabna med aprilskimi nihajočimi temperaturami, saj se prilagaja tako toplim kot hladnim pijačam.

Freezie posodica
Freezie posodica za najhladnejše prigrizke Foto: on snowmonkey

Vsak mesec je lahko mesec za spremembe

April, poudarjen z dnevom Zemlje 22. aprila, služi kot globalni opomin o pomembnosti skrbništva nad okoljem. To je čas, ko se posameznike in skupnosti spodbuja k sprejemanju trajnostnih praks. Vključitev okolju prijaznih termo steklenic Snow Monkey v vsakodnevne rutine je praktičen korak k zmanjšanju lastnega ogljičnega odtisa in spodbujanju bolj zdravega planeta.

Sprejemanje trajnosti ne zahteva velikih sprememb; pogosto so majhne, ​​dosledne odločitve tiste, ki privedejo do pomembnega učinka.

Z odločitvijo za termovke Snow Monkey za večkratno uporabo posamezniki prispevajo k zmanjšanju plastičnih odpadkov in podpirajo bolj trajnostno prihodnost. Letos aprila se zavežimo sprejemanju odločitev, ki bodo koristile tako nam kot okolju.

Kako začeti z investiranjem v 2025? Poglej, kako odgovarja Andrej P. Škraba

Close up businessman using laptop, typing on keyboard, sitting at wooden desk with documents, writing email, accountant writing financial report, busy student studying online, searching information
Foto: fizkes iz iStock

Da je investiranje način, kako čez noč obogateti, je pogosto prepričanje začetnikov in investitorjev, ki iščejo »hitre zaslužke«. Na investiranje pa se nam po mnenju številnih strokovnjakov bolj izplača gledati na dolgi rok. Tako meni tudi Andrej P. Škraba, priljubljeni finančni strokovnjak. Na LIT webinarju je gledalcem odgovoril, kako se podati v svet investiranja, kakšno je trenutno stanje na trgu ter kako si pri investiranju pomagati z umetno inteligenco.

»Ni nujno, da vlagaš denar,« je eden od Andrejevih nasvetov za študente, ki šele začenjajo svojo investicijsko pot. Ena najbolj donosnih investicij v študentskih letih je lahko namreč čas. Čas, ki ga vložimo v udeležbo na brezplačnih dogodkih, ki jih organizirajo fakultete po Sloveniji, udeležba na okroglih mizah, srečanjih in konferencah, kjer lahko poleg znanja pridobimo tudi poznanstva. Andrej pravi, da je nekatere svoje poslovne partnerje, s katerimi sodeluje tudi danes, spoznal prav na študentskih dogodkih.

Investiranje ti mora »priti v navado«

Andrej je opisal enega od načinov, kako nam investiranje lahko pride v navado. Izpostavil je DCA (Dollar-Cost Averaging) strategijo – to pomeni, da izberemo fiksni znesek, ki ga bomo po vnaprej določenem urniku vlagali v izbrane naložbe, ne glede na nihanja v ceni. Tako bomo ustvarili pozitivno navado rednega vlaganja, s tem pa se bomo tudi lažje izognili »čustvenim« odločitvam, ko se na trgu dogajajo spremembe. Andrej pravi, da bo metoda DCA na dolgi rok večinoma prinesla višje donose kot lovljenje in poizkušanje predvidevanj kratkoročnih nihanj.

Razumeti moramo področje, v katerega vlagamo

Andrej meni, da kljub nekaterim večjim spremembam trg že okoli deset let še vedno sledi t. i. bikovskemu trendu. Ta se kaže v rasti borznih tečajev in zaupanju v izboljšanje gospodarskega stanja, to pa ne pomeni, da nam bo vsaka naključna in nepremišljena investicija prinesla želene donose.

Pomembno je namreč, da razumemo področje, v katerega vlagamo, in da investiramo premišljeno. Preden začnemo, pa si moramo odgovoriti na pomembna vprašanja: Kakšen je časovni okvir, v katerem želimo videti donose? Smo naklonjeni tveganjem oziroma v kakšni meri? Kakšne so naše zmogljivosti glede na trenutne osebne prihodke in odhodke? Na ta vprašanja si mora odgovoriti vsak sam, saj univerzalna rešitev, ki bi ustrezala vsem, ne obstaja. Andrej še dodaja, da sam investicije prilagaja svojemu trenutnemu prihodku. Torej v mesecih, ko razpolaga z višjim prihodkom, po navadi tudi več sredstev nameni v investicije.

Redhead European female accountant analyzes documents uses calculator makes report uses laptop computer sits at white desktop wears spectacles beige jumper poses against white home interior.
Foto: Viorel Kurnosov iz iStock

Umetna inteligenca kot finančni svetovalec – ja ali ne?

Nam lahko umetna inteligenca pomaga pri bolj dobičkonosnih naložbah? Andrej pravi, da moramo na umetno inteligenco gledati kot orodje, ki nam pomaga razumeti različne trende, aktualno dogajanje, izraze in za pridobivanje objektivnih informacij o trgu. Ne pa kot orodje, ki bo investiralo namesto nas in špekuliralo o tem, kam naj vložimo svoja sredstva.

Webinar si lahko ogledaš na Youtube kanalu KCEF, na povezavi.

Dodatne izobraževalne vsebine

LIT webinar je organiziralo Slovensko zavarovalno združenje (SZZ) v sodelovanju s Kariernim centrom Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (KCEF). SZZ sicer z namenom izboljšanja finančne in zavarovalne pismenosti mladih izvaja projekt LIT (Lajf = igra tveganja), ki na zabaven in zanimiv način predstavlja zavarovalništvo in osebne finance.

Če te zanimajo dodatne brezplačne izobraževalne vsebine ter spoznavanje kariernih priložnosti v zavarovalništvu, si lahko več prebereš na Instagramu @lajfjeigratveganja, Facebook strani, Tiktoku in spletni strani. Aktualne priložnosti za delo, izobraževalne dogodke, zabavne in poučne vsebine pa so vsak mesec zbrane v LIT novičniku za mlade (prijava na LIT novičnik).

Barvanje jajc s sodo bikarbono in lepilom? Rezultat so tie-dye velikonočna jajčka

Painted eggs and pussy-willow branch on the feast of Easter
Foto: elena_hramowa iz iStock

Poznate klasični postopek barvanja velikonočnih jajčk iz trgovinskih kompletov. V skodelice zlijete vodo, dodate barvo, pomočite trdo kuhana jajca in jih nato sušite na kartonastem podstavku. Ta postopek je že skoraj otročje lahek. A letos lahko poskusite bolj ustvarjalen in način barvanja jajčk.

Tie-dye učinek tudi na velikonočnih jajcih

Namesto potapljanja v eno samo barvo letos poskusite narediti pisan »tie-dye« učinek. Potrebujete le sodo bikarbono, kis in barvila za hrano.

Barvita jajčka so že sama po sebi lepa, lahko pa jih še dodatno popestrite tako, da pred barvanjem po lupini nakapate lepilo (opozorilo, naj bodo le za okras). Ko ga po barvanju odstranite, se pod njim razkrije bel vzorec, ki doda kontrast.

Pomembno: trdo kuhana jajca naj bodo zunaj hladilnika največ dve uri, če jih nameravate pojesti.

Jajčka, ki jih barvate samo s sodo in kisom, so varna za uživanje – tista z lepilom pa raje pustite za okras. Za vsak slučaj.

Kaj boste potrebovali: Steklena posoda, žlica, pekač za mafine, čopiči, merilne žličke, trdo kuhana jajca, lepilo, soda bikarbona, voda, gumijaste rokavice, kis in jedilna barvila.

tie-dyed easter eggs in a pink bucket with green and yellow paper grass
Foto: toddtaulman iz iStock

Navodila: Kako narediti pisan »tie-dye« videz s sodo bikarbono

Trdo skuhajte jajca in jih pustite, da se ohladijo. Če boste uporabili lepilo, ga s čopičem nakapajte na jajce in pustite, da se posuši. Kasneje boste lepilo odlepili in pod njim ostala bela mesta.

V skodelici zmešajte 1/3 skodelice sode bikarbone, 1 žlico vode in 3 kapljice jedilne barve. Mešajte, dokler ne nastane gosta pasta. Pripravite več različnih past za različne barve – priporočamo rdečo, rumeno in modro za izrazit tie-dye učinek.

Vsako jajce položite v ločen prekat pekača za mafine. Z gobastim čopičem nanesite različne barvne paste na jajca. Nosite zaščitne rokavice. Po želji lahko na jajca kapnete še nekaj kapljic gel barvila za intenzivnejše odtenke.

Z žličko ali kapalko nanesite majhne količine kisa po vsakem jajcu. Reakcija med kisom in sodo bo povzročila brušenje in razširila barvo po jajčni lupini – tako nastane efekt tie-dye.

Ko se soda popolnoma raztopi, jajca sperite v vodi. Nato (če ste uporabili lepilo) previdno odstranite gumijaste vzorce in razkrijete bele oblike.

How to Make Tie-Dye Easter Eggs with Baking Soda | Made by Me | Better Homes & Gardens

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.