ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Kampiranje v naravi, torej zunaj urejenih kampov, v Sloveniji ni dovoljeno, a se takšni primeri vseeno pojavljajo. Gorenjska policija je tako samo ta mesec obravnavala dve večji skupini kršiteljev.

Prekrškarji so sicer takoj upoštevali navodila policistov in kraj zapustili. Za prekršek je predvidenih 83,46 evra globe, kaznujejo pa vas lahko tudi občinski redarji. Kampiranje v Sloveniji je mogoče le na krajih, kjer je to dovoljeno, torej v avtokampih oziroma na zasebnem prostoru, a v soglasju z lastnikom.

Podobno kot v Sloveniji je kampiranje v naravnem okolju prepovedano tudi v nam sosednjih državah, medtem ko so pravila za avtodomarje najstrožja na Hrvaškem. Avtodom lahko parkirate samo v avtokampih in na dveh ali treh avtocestnih postajališčih. Težava je tudi v mestih, kjer je mogoče parkirati le na točno označenih mestih.

Do avtodomarjev je sicer najbolj prijazna Italija, kjer je ogromno postajališč in avtokampov, večina je celo brezplačna, zelo razvejano infrastrukturo, prijazno do avtodomarjev, pa imata tudi Avstrija in Madžarka.

Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije (sklad) je včeraj objavil Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2015/2016 (razpis). Kljub vtisu, da bi morali na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) v času nenehnega krčenja sredstev (in posledično pravic) za mlade, nove štipendije sprejeti z navdušenjem, je naše navdušenje na žalost precej omejeno. Tako vsebinski temelji t. i. deficitarnih štipendij, kot tudi sam političen proces sprejema so namreč precej sporni.

Krovni zakon, ki ureja področje štipendiranja, je leta 2013 sprejeti Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1). Čeprav Zštip-1 nalaga sprejem Politike štipendiranja do začetka uporabe zakona (1. 1. 2014), na podlagi česar je nastal tudi pričujoči razpis, se zakonska določba ni realizirala leta 2014. Tako smo priča razpisu z letom in pol zamude. Ob tem je potrebno dodati, da naj bi deficitarne štipendije nadomestile “dodatek za vrsto in področje izobraževanja” k štipendijam. Študenti so tako, kljub zakonski obvezi, zaradi omenjene zamude leta 2014 ostali brez dodatka k štipendiji in brez štipendij za deficitarne poklice. Prva očitna težava je torej, da ministrstvo ne spoštuje lastnih zakonov.

Razlogov za neizvajanje zakonskih določb glede štipendij za deficitarne štipendije je več. Najbolj očiten razlog je varčevanje. Težavno pa je tudi samo definiranje t. i. deficitarnih področij. Očitno se je piscem dokumenta (MDDSZ, sklad in ZRSZ) zalomilo že pri identifikaciji ciljev politike štipendiranja. Zato želimo na ŠOS poudariti, da so temelji, na katerih se je formirala Politika štipendiranja (sami cilji in namen štipendij) precej porozni. Precej nelogičen je tudi postopek, kjer se najprej zakonsko obvežeš razpisati štipendije, naknadno pa jih pričneš definirati in ugotavljati, kaj sploh te štipendije so in komu so namenjene.

Dalje je zavajajoča napoved, da bo “Republika Slovenija za deficitarne poklice letno zagotavljala do 1,2 mio EUR”. To pomeni, da bo sklad vsako leto najpozneje do konca januarja objavil javni razpis za dodelitev do 1.000 štipendij za deficitarne poklice. Napoved zmoti, ne samo zato, ker smo že julija, temveč predvsem zato, ker je 1,2 mio EUR dovolj sredstev za 1.000 štipendij samo v prvem letu. Že leta 2016 bi za 1.000 že podeljenih in 1.000 novih štipendij potrebovali 2,4 mio EUR itd. To v praksi pomeni, da vsako naslednje leto ne bo novih štipendij, ali pa bodo lahko kandidati štipendijo prejeli samo za eno leto in ne celoten čas trajanja izobraževanja.

Ob samem štipendiranju deficitarnih področij je paradoksalno, da država po eni strani strateško subvencionira tiste, ki so težje zaposljivi (nadomestila, usposabljanja, javna dela, subvencije prispevkov delojemalca ipd.), po drugi strani pa bo z deficitarnimi štipendijami subvencionirala tiste, ki so hitro zaposljivi. Kot piše v izhodiščih za pripravo Politike štipendiranja predstavlja “deficitarna štipendija dodatno spodbudo mladim, da se odločajo za izobraževanje za poklice, ki jih na trgu dela primanjkuje in ki so perspektivni glede na usmeritve na področju gospodarskega razvoja“. Predvsem je zapostavljen drugi del definicije, ki se sklicuje na “perspektivnost” in strateško usmeritev države. Izbira je namreč sledila zgolj kriteriju trenutnega pomanjkanja delovne sile, torej interesu delodajalcev. Temu namenu sicer služijo kadrovske štipendije. Namesto ciljnega razvoja posameznika in posledično družbe, se v tem primeru izobraževalne institucije dojema kot tovarne za “načrtovanje in razvoj ljudi za potrebe delodajalca”, tako tudi za potrebe Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki sta sodelovali pri oblikovanju Politike štipendiranja. Pri tem v dokumentu ni argumentacije izbire kriterijev ter njihove metodološke smotrnosti. Izhodiščno bi se lahko namreč tudi vprašali: Zakaj imajo delodajalci težave? Ali je smiselno poseganje države s takšno obliko subvencioniranja delodajalcev? Ali obstajajo za to tudi druge rešitve? Ali je to sploh težava in čigava je?

Ne gre samo za argument neprimerne ponudbe na trgu dela in številnih nezapolnjenih delovnih mest, temveč tudi za neprimerno ponudbo teh delovnih mest, zaradi česar določeni poklici niso konkurenčni. Hkrati imamo perspektivno delovno silo, ki pa ne najde dela. Dr.  Ignjatović (FDV) tako problem vidi tudi na strani gospodarstva: “Poudarjali smo, da gremo v družbo znanja, ob tem pa smo pozabili na gospodarstvo, ki se ni prilagodilo in je ostalo tradicionalno, industrijsko.“

V tem kontekstu se nam zdi problematično tudi, da so štipendije razpisane samo področje srednjega poklicnega oz. strokovnega izobraževanja.

Smiselno bi bilo torej predvsem sofinanciranje in spodbujanje “poklicev prihodnosti”, po katerih na trgu dela še ni povpraševanja, vendar država pričakuje, da bodo v prihodnosti konkurenčni in pokrivali panoge, ki so v nacionalnem interesu (npr. v skladu s Strategijo razvoja Slovenije in Strategijo pametne specializacije). Spodbujati velja predvsem visokotehnološke poklice in poklice z visoko dodano vrednostjo. Na sekundarni ravni so to torej predvsem podporni poklici za ustvarjanje visoke dodane vrednosti, na terciarni ravni pa tisti, ki bodo služili razvoju in sledili inovativnosti. Gre tudi za poklice, ki so iz tržnega vidika morda nezanimivi, saj služijo razvoju strateških temeljnih (za enkrat) ne-aplikativnih znanj.

Pri tem je potrebno spodbujati visoko stopnjo izobraženosti (ne samo formalno) ter interdisciplinarnost.
 Delo prihodnosti bo namreč sestavljeno iz mikro-poklicev oziroma množice mikro-karier. Menda bo več kot polovica današnjih študentov v prihodnosti opravljala poklic, ki danes še ne obstaja. Vsekakor pa bi morali slediti sodobnim tehnološkim in družbenim trendom, strategijam razvoja, konkurenčnim prednostim, ideji družbe znanja, itd., ter vsaj z minimalno mero vizije, poguma, strokovnosti, kritičnosti in ambicioznosti preseči zdajšnjo omejeno in liberalno usmerjeno razumevanje namena štipendij za deficitarne poklice.

V Študentskih domovih Univerze v Mariboru vas vabijo, da oddate vlogo za sprejem in podaljšanje bivanja za študijsko leto 2015/2016. Razpis je objavljen na njihovih spletnih straneh, prošnjo za sprejem pa boste tudi letos morali oddati na spletnem portalu EVŠ.

Prošnjo za sprejem in podaljšanje bivanja boste oddali elektronsko na spletnem portalu eVŠ.

ROK za oddajo prošnje za sprejem in podaljšanje bivanja je 14. avgust 2015.

Prijavite se lahko na dva načina

• Prijava z digitalnim potrdilom (priloge lahko pošljete elektronsko ali po pošti)
   
• Prijava z uporabniškim imenom in geslom. Ko prošnjo oddate elektronsko, jo OBVEZNO NATISNITE, PODPIŠETE in POŠLJITE priporočeno po pošti ali oddajte osebno do 14.8.2015!

Nepravilno in nepravočasno oddane prošnje na pošto so zavržene, zato z oddajo prošnje ne odlašajte do zadnjega dne!

Posebnosti v letu 2015

• Rok za oddajo prošnje za sprejem in podaljšanje bivanja je samo eden, to je 14. avgust 2015.
• Za izračun materialnega položaja študenta se upoštevajo vsi družinski člani, ki so na dan poizvedbe navedeni v gospodinjski evidenci, ki jo vodi Ministrstvo za notranje zadeve (lahko tudi stari starši, člani, ki se niso odjavili, čeprav živijo drugje).
• Če kateri od staršev ni prijavljen v skupnem gospodinjstvu, mora študent priložiti potrdilo o preživnini ali drug dokument, sicer prošnja ne bo rešena in posledično ne bo možna vselitev.

Prošnje za sprejem se točkujejo po kriterijih, ki so objavljeni v Pravilniku o subvencioniranju bivanja

• Materialni  položaj prosilca (cenzus je 2.310,38 EUR bruto mesečno na družinskega člana);
• Učna ali študijska uspešnost;
• Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija (najmanj 25 km ali izjeme, če imajo do najbližjega postajališča več kot 4 km);
• Niso izključeni iz študentskega doma;
• Dodatne točke (posebno težke socialne in zdravstvene razmere, izjemen študijski uspeh ali uspeh na državnih tekmovanjih itd.), dokazila študentje sami priložijo k prošnji.

Minuli teden je Ljubljana gostila ugledno mednarodno konferenco »Improving University Teaching«, ki jo že 40 let – v sodelovanju z gostitelji (pri nas CMEPIUS) – organizira ugledna Harvardska univerza, ki na svetovnih rangirnih lestvicah dosega 1. mesto. Tema letošnje konference je bila še posebej osredotočena na študente »Students as Partners in Innovation«, zato smo se konference udeležili tudi predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Konferenca je vsekakor pustila dober vtis, a z grenkim priokusom, saj smo vnovič videli, kako Slovenija marsikje zaostaja za drugimi državami, še posebej ko govorimo o kakovosti pedagoškega dela na visokošolskih institucijah. Zato na ŠOS vnovič poudarjamo, da bi morala biti kakovost pedagoškega dela in pedagoške usposobljenosti visokošolskih učiteljev ena od prioritetnih točk prenove visokošolske zakonodaje.

Ugledna mednarodna konferenca je v Ljubljano privabila več kot 100 strokovnjakov in visokošolskih učiteljev z vsega sveta; veseli nas, da je bilo nekaj udeležencev tudi iz Slovenije – naših univerz, CMEPIUS (ki je bil tudi gostitelj konference v Sloveniji) in NAKVIS; pogrešali pa smo predstavnike ministrstva za izobraževanje, ki v teh dneh pripravlja novelo visokošolskega zakona, tudi na področju kakovosti. Kakovost pedagoškega dela na ŠOS vidimo kot še posebej pomanjkljivo urejeno, saj merila za habilitacije v pedagoške nazive temu področju (sploh ob prvi izvolitvi) ne nalagajo prevelike teže – tako pedagoška usposobljenost kandidatov ponekod sploh ni zahtevana ali pa se jo preverja zgolj minimalno – s t. i. nastopnim predavanjem. Nadalje se pedagoško delo ocenjuje tudi s pomočjo študentskih anket, za katere pa študenti pogosto ne vidijo motivacije, saj ocenjujejo (tako predstavljeno tudi na konferenci) da nimajo realnega vpliva na spremembe, prav tako pa z rezultati – to je ocenami učiteljev – pogosto sploh niso seznanjeni. Tako klub formalnim mehanizmom, zagotovljenim z zakonodajo, slovenski študenti še vedno ocenjujejo, da imajo zelo malo vpliva na oblikovanje in spremembe študijskih programov ter njihovo izvajanje (izsledke raziskave med študenti sta na konferenci predstavili predstavnici NAKVIS in CMEPIUS).

Ob udeležbi na konferenci smo se seznanili s številnimi primeri dobrih praks iz tujine, ki jih bomo predstavili tudi tekom priprave zakonodajnih sprememb, saj menimo, da bi njihova implementacija v naš prostor prinesla dvig kakovosti pa tudi več inovativnosti pri oblikovanju in izvajanju visokošolskih študijskih programov. Zanimiv se nam je zdel primer ene švedskih univerz (Lund), kjer ob vlogi za habilitacijo kandidat natančno popiše svoje pedagoško delo, usposabljanja na tem področju ter napredek, ki ga je sam dosegel na podlagi že opravljenega dela s študenti ter identificiranimi težavami. Profesorji iz ZDA (Columbia Uni.) pa so npr. predstavili model, kako motivirati starejše »utrujene« profesorje h kakovostnejšemu poučevanju. Velik poudarek je bil na pozitivnem odnosu med učiteljem in učencem: odnos mora temeljiti na skupni ljubezni do odkrivanja novih spoznanj in akademske rasti. Visokošolski učitelj bi v tem primeru moral igrati vlogo mentorja, ki študenta usmerja pri njegovem avtonomnem raziskovanju dotičnega področja. Dobra motivacija je tudi večja svoboda učiteljev pri oblikovanju in spreminjanju vsebin predmeta oz. študijskega programa, pomembne pa so tudi finančne spodbude tako za pedagoško kot raziskovalno delo.

Z obžalovanjem ugotavljamo, da veliko naših visokošolskih učiteljev vsebin in metod poučevanja ne posodablja in ne sledi novim odkritjem na teh področjih. Na konferenci smo videli tudi nekaj slovenskih dobrih praks, zato menimo, da so spremembe izvedljive bo zadostni pripravljenosti vključenih. Prepogosto pa se odgovornost za slab študijski proces in slabše rezultate (prehodnost, trajanje študija, veliko število izpitnih rokov) lahkotno prevali na študente.

Med pogovorom z udeleženci smo lahko identificirali določene skupne trende, ki gredo predvsem v smeri usposabljanja za generične kompetence, saj se številna področja zelo hitro spreminjajo in ni smisla v učenju »zastarelih« informacij ali pa dejstev, ki so v času sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij dostopna »na klik«. Tudi delodajalci poudarjajo predvsem pomen generičnih kompetenc, fleksibilnosti in sposobnosti hitrega učenja, a smo tudi tukaj načeli debato o tem, koliko in kdaj se univerza prilagaja »trgu« ter da ni namen visokošolskega poučevanja v produkciji kadrov, ki v popolnosti ustrezajo zahtevam na trgu.

Z zanimanjem ugotavljamo, da se z določenimi problematikami spopadajo tudi drugi visokošolski sistemi, tako je bilo izpostavljeno vprašanje plagiatorstva in ne-avtorstva seminarskih in drugih del, ki jih za študente proti plačilu napiše nekdo drug. Drugo zanimivo opažanje pa se osredotoča na željo študentov po aktivni vključenosti – takih študentov je v povprečju okoli 20 % in veliko držav je izpostavilo, da se aktivno ukvarjajo s tem, kako študente motivirati za večjo vključenost in partnersko vlogo.

Na ŠOS bomo ugotovitve s konference vsekakor vključili v svoje nadaljnje delo na področju visokega šolstva. Primeri dobrih praks so odlično izhodišče za naše zahteve po izboljšanju kakovosti pedagoškega procesa na visokošolskih zavodih. Še več energije bomo vlagali tudi v povečanje deleža aktivnih študentov, ki bodo prepoznali pomen tvorne vključenosti študentov v študijski proces. Prav tako bomo tudi aktivni partnerji pri iskanju in implementaciji inovativnih pristopov k visokošolskemu poučevanju.

Klub koroških študentov (v nadaljevanju KKŠ) 14. in 15. avgusta v vodnem parku Radlje ob Dravi že četrto leto zapored organizira tradicionalni KKŠ Summer FEST, največji glasbeni festival na Koroškem. Dogodek bo v dveh dneh ponudil pestro in atraktivno dnevno dogajanje ter večerne koncerte s priznanimi glasbenimi izvajalci. Organizatorji pričakujejo množično udeležbo obiskovalcev iz celotne Slovenije, prav tako tudi goste iz tujine. Več o dogodku na www.kksfest.si.

Zaradi vsakoletne odmevnosti in priljubljenosti med mladimi se je KKŠ odločil za ponovno organizacijo največjega klubskega projekta – KKŠ Summer FEST-a. Dvodnevni glasbeni festival vsako leto znova pridobiva na svoji tradiciji in prepoznavnosti, letos pa bo 14. in 15. avgusta prvič potekal v vodnem parku Radlje ob Dravi, katerega del je tudi prvo naravno kopalno jezero v Sloveniji. Odločitev za teritorialni premik festivala je padla na osnovi prirejanja dogodkov KKŠ-ja v vseh koroških občinah, poleg tega sta občina Radlje ob Dravi in javni zavod ŠKTM Radlje ob Dravi kot upravitelja prizorišča v veliko pomoč pri sami organizaciji dogodka.

Letos se bodo na večernem odru KKŠ Summer FEST-a zvrstili tako uveljavljeni domači glasbeniki kot tudi priznani glasbeni ustvarjalci iz tujine. Prvo ime festivala sta tokrat hrvaški glasbenik Tony Cetinski in »kralj Balkana« Magnifico, nastopili pa bodo tudi: Tabu, Muff, Zablujena generacija, GoGs, Antioksidanti, Greg & Domine in The Sticky Licks. Organizatorji obljubljajo, da bo poskrbljeno za obširen žanrski glasbeni repertoar.

Poleg večernega bo prav tako poskrbljeno tudi za dnevno dogajanje. Zagotovo je prva atrakcija letošnjega festivala bungee jumping, udeleženci KKŠ Summer FEST-a pa se bodo lahko pomerili še v odbojki na mivki, zorbing nogometu, beerpongu in vleki vrvi. Za še bolj mokro dnevno dogajanje bosta poskrbela slip ‘n slide ter borba z vodnimi pištolami. Tekom dneva bo na kopališču vseskozi potekala zabava z DJ-ji.

 »Priprave na letošnji KKŠ Summer FEST so že nekaj časa v polnem teku. Glede na vsakoletni pozitivni odziv mladih po Sloveniji, je naš cilj, da tudi letos ustvarimo dogodek, kjer bo vsak našel nekaj zase. Pripravili smo zanimivo dnevno dogajanje, prav tako pripeljali uveljavljene glasbene izvajalce, ki so mladim všeč, zato tudi letos na KKŠ Summer FEST-u pričakujemo nekaj tisoč glavo množico, željno sprostitve in zabave. Ponovno si prizadevamo za prepoznavnost festivala izven meja naše države in upamo, da nam uspe privabiti čim večje število obiskovalcev tudi iz sosednjih držav. Upamo, da nam bo naklonjeno tudi vreme,« je vtise in pričakovanja o letošnjem festivalu strnil njegov vodja Grega Vidmar.

Dvodnevne vstopnice za KKŠ Summer FEST so v prodaji že od aprila, na Eventimovih prodajnih mestih se prodajajo po 15 €. Organizatorji so poskrbeli tudi organiziran prevoz na festival in iz njega. Več o dogodku na www.kksfest.si! 

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) podpira predloge, ki vodijo v izboljšanje položaja študentov, tako tudi predlog, da bi se podaljšal interval, ko študenti lahko koristijo subvencionirajo študentsko prehrano (SŠP). ŠOS je lani, ob pripravi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o subvencioniranju študentske prehrane, tudi sam podal vsebinsko podprt predlog za podaljšanje časovnega intervala koriščenja SŠP.
 
ŠOS je lani, ob pripravi amandmajev k spremembam zakona, ki ureja področje SŠP, podal vsebinske obrazložitve za podaljšanje časovnega intervala koriščenja SŠP, vključno s preračunom potencialnih dodatnih finančnih obremenitev za proračun. Na tem mestu se ne moremo strinjati z oceno ministrice Kopač Mrak, da bi podaljšanje časovnega intervala do 22. ure pomenilo 1,2 milijona evrov dodatnih stroškov. Ta ocena namreč temelji na stanju pred skrajšanjem časovnega intervala. Upoštevati pa je potrebno tudi to, da se je del študentov, uporabnikov SŠP že prenesel v interval pred 20. uro, ki trenutno velja, torej se število uporabnikov ne bi povečalo za celo število, ki je veljalo pred omejitvijo. Poleg tega na ŠOS tudi v splošnem beležimo upad koriščenja SŠP, ki ga poleg ukrepom ZUJF pripisujemo tudi drugim spremembam sistema SŠP (npr. zmanjševanja števila ponudnikov »hitre prehrane«), kot tudi številčnemu upadu študentske populacije. Po naših izračunih znaša tako prihranek iz naslova SŠP od leta 2013 do danes že slabih 6 milijonov evrov.
 
Predlog ŠOS lani sicer ni bil sprejet, kljub temu, da ni bilo čutiti ostrega nasprotovanja sami vsebini predloga (razvidno tudi iz magnetogramov), prevladal je predvsem strah pred finančnimi posledicami, za kar pa ima ŠOS pripravljene preračune, na podlagi katerih bi lahko izvedli dokaj natančno oceno finančnih posledic na proračun.

Tradicionalni kulturni festival TerasaFest bo že osmo leto zapored skrbel za odlično vzdušje in glasbeno spremljavo sproščenih poletnih večerov v idiličnem okolju Slovenskega trga. Na terasi Kavarne ptujskih študentov se bodo ob petkih in sobotah med 24. julijem in 22. avgustom zvrstili s kulturo prežeti, brezplačni večerni dogodki. Pri organizaciji festivala sta letos združili moči ekipi Kluba ptujskih študentov in Mladinsko – kulturnega centra Kolnkišta. Največji poudarek bodo znova dali kakovostni glasbi, ki pa jo bodo dopolnili z družbeno – kritičnim predavanjem, umetniškim workshopom, 3D projekcijo in pisano ponudbo lokalnih umetnikov.

PROGRAM FESTIVALA:

Petek, 24. 7. 2015 – ŠKM Banda (post rock & jazz) – Emiljo A.C. (hip-hop, electro hip-hop)

Sobota, 25. 7. 2015 – II/III Live! & VJ Mesec (experimental, ambiental)

Petek, 31. 7. 2015 – PTUJSKA NOČ – Siti hlapci (reggae) – J-Spencah DJ set (reggae)

Sobota, 1. 8. 2015 – PTUJSKA NOČ – Kula, Led Zeppelin Tribute (hard rock, classic rock)

Petek, 7. 8. 2015 – Orientalske zgodbe s poudarkom na ustnem izročilu Libanona – Oriyon (večer francoskih šansonov)

Sobota, 8. 8. 2015 – Martin Ramoveš Band (blues-rock)

Petek, 14. 8. 2015 – Drumlessness (jazz, blues) – NYC linEAR trio – Jure Pukl, Žan Tetičkovič, Marcos Varela (jazz, r&b)

Sobota, 15. 8. 2015 – predavanje in pogovor z Erikom Valenčičem – All Strings Detached

Petek, 21. 8. 2015 – Lady Sings the Blues (jazz, blues)

Sobota, 22. 8. 2015 – Denis Katanec (singer-songwriter) – Miki Solus (jazz, punk, rock)

Naš osrednji poletni elektronski festival, bo med 24. in 26. julijem v Novi Gorici gostil 70 didžejev s štirih kontinentov. Nosilci so DUBFIRE, JEFF MILLS, SAM PAGANINI, THE ADVENT & INDUSTIALYZER, sodeluje večina domačih tehno ekip, novost pa je tudi atraktivni Voodoo Garden za ljubitelje psy tranca.

Sonce, razbohotena pomlad in že skoraj poletne temperature prinašajo tudi prijetno festivalsko ščemenje. Osrednje srečanje domače in regionalne elektronske scene je zdaj že nekaj let ECO Festival v Opatjem Selu pri Novi Gorici, ki s 7. izdajo še utrjuje status enega najboljših butičnih festivalov v srednji Evropi. Letos namreč prinaša nastope več kot 70 didžejev, ob izvrstnem pregledu stanja na domači in regionalni tehno sceni pa bo gostil tudi zvezdnike največjih svetovnih elektronskih festivalov.

Detroitski pionir JEFF MILLS bo na Kras še enkrat spustil pionirski duh tehna iz časov, ko je le-ta pobegnil iz stekleničke in se podal na osvajalski pohod po svetu. Njegov naslednik, DUBFIRE iz z grammyjem okitenega dueta Deep Dish, bo odvrtel vizijo sodobnega tehna, ki jo širi s svojim kolektivom Sci+Tec. Ljubitelji tršega zvoka pričakujejo britansko-portugalski duo THE ADVENT vs. INDUSTRIALYZER, kot zadnji težkokategornik pa se falangi priključuje SAM PAGANINI, junak založb Drumcode, Cocoon in Plus 8.

Ena večjih osvežitev letošnjega ECO Festivala in poletne festivalske ponudbe nasploh bo VOODOO GARDEN – Psy Trance Stage, na katerem se bo predstavil cel ducat mojstrov žanra, ki je tudi pri nas že dobil domovinsko pravico. Posebnost letošnje izdaje pa bodo tudi predstavitve oz. ‘showcasi' najbolj propulzivnih domačih tehno kolektivov Innocent Music, Erotica Music, Second Music in Etia Creations.

Vse o ECO Festivalu izveste na www.facebook.com/ecofestival. Tam boste našli tudi podatke o najcenejših vstopnicah in druge potreben informacije o dogodku.

Celoten program 7. ECO Festivala:

DUBFIRE * JEFF MILLS * SAM PAGANINI * ADVENT vs INDUSTRIALYZER

MARIKA ROSSA * PET DUO * FERNANDA MARTINS * DAVID MOLEON vs HORACIO CRUZ  * DJ LINK * GUMJA * INSTIGATOR * CAROL FAIRY * CESAR ALMENA vs NUKE * LXS aka LEXIS * VEZTAX * OGI * REAKY pres. REAKSON * H00ZY

Tea Vuckovic * Rene Reiter * Mark Dee * Brlee * Goran Emkic * Shabain * CNC & Kobold * Christian Patti * Nikashy * Hsound & Giano * Drawle * Thom Peace Beat & Fourtin Mike * Sincronism * Numarex * Davide Rodogno * Mathias * Alti Bassi (Jacopo Ottini & Marco Saudella) * Raphael Simons * Abak Beat * Ranchie * Thomas Krammer

INNOCENT MUSIC Showcase with Aney F & Uno Taman * EROTICA MUSIC Showcase with Dave Haze & Uptech * SECOND MUSIC Showcase with Deyco, Gregor Striker & Michael Schorix * ETIA CREATIONS Showcase with Alex Long b2b Marta * SHAME Showcase with O/D (Der Johnson & Osvil D) & Davide Damoli * BLACK DIAMONDS Showcase

VOODOO GARDEN – PSY TRANCE STAGE ft. Changes * Recruit * Calixta * Nexetuku * Hi Gashi * Intip Churin * Nomix * Lopo Mapas * Mathias Chrepz * Sychometrix * Brothers of D-Light

VSTOPNICE / TICKETS

45 eur – REDNA PREDPRODAJA / REGULAR PRESALE

CENA VKLUČUJE:

– Vstop na festival za vse dni

– Uradni after party 

– Kampiranje 

– ECO Shuttle (camp – ECO – camp)

SPLETNE REZERVACIJE: ecofestival@hotmail.com