Sedaj je sezona belušev

Beluši, pa naj so beli, zeleni ali vijolični, vsi veljajo za cesarsko zelenjavo. Spadajo med stebelno zelenjavo iz skupine beluševk. Nekateri trdijo, da se izraz špargelj uporablja za zelene rastline, za bele pa beluš ali obeljeni špargelj. Spet drugi uporabljajo izraz beluši za gojene, za divje pa šparglji. Kakorkoli jih imenujemo, so zdrava, lahka in okusna zelenjava.

 

Beli, zeleni, vijoličasti, divji, gojeni…

Najpogosteje jih delimo na divje in gojene. Divji rastejo prosto v naravi, predvsem na gozdnih robovih in med grmovjem, pri nas na Primorskem. Poganjki so precej tanjši od gojenih, vendar je njihova prehrambena vrednost tudi večja. Bogatejši so z minerali in vitamini, saj rastejo na rudninsko bogatejših tleh kot gojeni.

Gojeni šparglji so lahko beli, zeleni ali vijoličasti. So trajnica, ki rastejo do 20 let in vsako spomlad poženejo mlade poganjke. Razlika med njimi je v načinu vzgoje. Zeleni beluši nastanejo iz belega poganjka. Pod vplivom sončne svetlobe v njem nastane klorofil.  Bela stebla nastanejo pod zemljo, zato ne doživijo fotosinteze in ostanejo bela. Vijolični, ki so novost, pa imajo večja vijoličasta stebla,  ki so manj vlaknasta, vsebujejo več sladkorja, imajo blag orehast okus.

 

Sedaj je njihova sezona na vrhuncu

Sezona nabiranja se začne marca in traja do sredine junija, ko olesenijo, vrhunec pa doseže okoli prvomajskih praznikov, ki se nam bližajo. Najlažje jih najdemo med grmovjem, po obronkih gozdov, pod daljnovodi, ki vodijo skozi gozdove, po nekdanjih požariščih, največ možnosti imate v primorskih gozdovih in na Krasu. Lahko jih pridelate tudi sami ali kupite na tržnici.

 

Številne pozitivne lastnosti

Vsebujejo vitamine B-kompleksa, ogromno količino vitamina A, C in E ter veliko mineralov in mikroelementov, veliko cinka in balastnih snovi. So odličen diuretik, zato se uporabljajo za zbijanje temperature in odvajanje vode iz telesa. Blagodejno vplivajo pri ledvičnih in sečnih tegobah, čistijo kri, krepijo imunski sistem, odpravljajo težave pri sladkorni bolezni, boleznih srca in ožilja, nižajo krvni tlak in holesterol. Zaradi nizke vsebnosti sladkorja in zanemarljive količine maščob so priljubljena sestavina diet za zmanjšanje telesne teže. So tudi bogat vir kalija in eteričnih olj, ki spodbujajo delovanje ledvic, fosforja, železa, bakra in joda. Glavna učinkovina, ki jim daje zdravilne lastnosti, je asparagin, ki povečuje dejavnost ledvic in pospešuje izločanje urina. Po večji zaužiti količini belušev ima lahko urin zaradi jantarjeve kisline in amonijaka nekoliko neprijeten vonj.

Grki in Rimljani so jih uporabljali celo kot zdravilo proti zobobolu,  korenina belušev kuhana v vinu naj bi bila odlično sredstvo proti zobobolu, in kot zaščitni ukrep pri čebeljem piku.

Poleg zdravilnih učinkovin veljajo tudi za odličen naravni afrodiziak, izboljševal naj bi spolno moč pri moških. Rimljani so njihov sok mešali v ljubezenske napoje. Njihove moči so se zavedali tudi francoski ljubimci; na predvečer pred poroko naj bi pojedli tudi po tri obroke belušev.

 

Rimljani so jih imeli za aristokratsko jed

Beluši sicer veljajo za dražjo zelenjavo, na kar vpliva dejstvo, da se jih nabira ročno. Uporabljamo sveže, največ dva dni stare beluše. Svežino ohranimo tako, da vlažne zavijemo v mokro tkanino ali kuhinjsko folijo. Če so res sveži, to prepoznamo po gladkem in svetlečem odrezanem delu. Ob blagem pritisku se na odrezanem koncu pojavi sok. Sveži so na otip čvrsti, ob upogibanju se morajo zlomiti, če podrgnemo dve palčki drugo ob drugo, se zasliši rahel, cvileč zvok. Pred kuhanjem jih moramo olupiti, očistiti in odstraniti oleseneli del. Kuhamo jih navpično, brstičke na vrhu pa le poparimo.

Pripravimo lahko okusno juho, omleto z jajci, zavitek, pito, musako, v omaki k testeninam, v solati, s škampi, najbolj znani pa so v kombinaciji s holandsko omako (omaka iz belega vinskega kisa, limoninega soka, rumenjakov in masla).

 

RIŽOTA Z BELUŠI

Potrebujemo: 200 g riža, 250 g belušev, večjo čebulo, strok česna, 2 dl zelenjavne juhe, 0,5 dl belega vina, 2 žlici olivnega olja, malo masla, 40 g naribanega parmezana, 2 žlici smetane, sol in poper.

Priprava. Čebulo in česen na sesekljamo in na vročem olju prepražimo. Zalijemo z vinom in kuhamo dokler vino ne izpari. Dodamo riž, zalijemo z juho in vodo ter kuhamo, dokler riž ni kuhan. Posebej skuhamo v šparglje v vodi, ki smo ji dodali maslo in sol. Beluše primešamo rižu, solimo, dodajmo sveže nariban parmezan in smetano.

Vse bolj popularni selfiji

Selfiji so dobesedno obnoreli svet. Mladi so nad njimi navdušeni in jih objavljajo na družbenih omrežjih, starejši pa se pogosto sprašujejo za kaj sploh tukaj gre. Torej, selfie ali po naše pogovorno selfi, je fotografija samega sebe, ponavadi posneta s pametnim telefonom ali spletno kamero in objavljena na katerem izmed spletnih družabnih omrežij.

 

Avtorortreti sodobne generacije najstnikov

Največ jih snemajo najstniki in ženske, ki želijo požeti odobravanje svojega videza. Nekateri jih objavljajo le občasno, enega ali dva na mesec, številni mlajši jih delajo vsak dan, med poukom, odmori, zunaj ali doma. Fotografiranje samega sebe postaja vse bolj samoumevno. Kakšne posledice bo to imelo za uporabnike profilov na družbenih omrežjih in zasebno življenje, pa bomo videli v prihodnjih letih.

 

Slabe in dobre plati selfijev

Gre za izpostavljanje lastne podobe, ki jo strokovnjaki razumejo kot radovednost ali samovšečnost. Kljub temu, da jih nekateri označujejo za kulturni narcizem, pa drugi zopet trdijo, da imajo tudi pozitivne lastnosti. Omogočijo namreč odkrivanje lastne identitete.

Zelo priljubljene so pri zvezdnikih, ki se s svojimi oboževalci pogosto povezujejo preko tovrstnih  spontanih fotografij. Selfiji slavnih dosegajo danes milijonske oglede. Igralka Merly Streep je avtoportret s Hillary Clinton naredila z mobilnim telefonom na slovesnosti v State departmentu. Clintonova je enako pozirala s hčerko Chelsea. Skupina mladih je objavila avtoportret s papežem Frančiškom. Jessie J, Rihanna ali Justin Bieber jih na Instagramu jih objavljajo vsakodnevno.

 

Več različic selfijev in rast družbenih omrežij v njihovo podporo

Obstaja več različic selfijev, npr. pri belfiju je fokus usmerjen na zadnjico, pri lelfiju na noge, pa selotejp selfi itd.

Na fotografskem družabnem omrežju Instagram, ki ima več kot 150 milijonov uporabnikov, je z oznako selfie označenih več kot 50 milijonov fotografij, 145 milijonov jih ima oznako me (jaz). Obstaja pa še veliko neoznačenih avtoportretov, na tem družbenem omrežju je vsak dan objavljenih kar 55 milijonov fotografij. Pred kratkim je nastala aplikacija Frontback, še en izgovor, da naredite selfija. Posameznik hkrati posname fotografijo s sprednjo in zadnjo kamero, ki sta objavljeni druga pod drugo. Dopisovanju skozi fotografije je namenjena  aplikacija Snapchat itd.

 

Kaj o selfijih meni psiholog?

 

Črtomir Bitenc, univ. dipl. psih.

»Večinoma je ustvarjanje selfijev značilno predvsem za mlajšo populacijo, predvsem za obdobje mladostništva. V tem obdobju se posameznik veliko ukvarja s preizkušanjem različnih identitet s ciljem najti tisto, ki bo njemu v interakciji z okoljem najbolj ustrezala. Pri tem se stalno primerja z vrstniki in pogosto išče tudi potrditve, da je to, kar je, tisto pravo in zaželeno ter da se bo na tak način lahko v družbi tudi primerno uveljavljal. Z eksplozijo različnih družabnih omrežij in pametnih telefonov je prišlo do tega, da so lahko mladi uporabniki teh omrežij naenkrat velik del socialnih interakcij prestavili v virtualni svet, kjer je preizkušanje različnih vlog in identitet manj osebno, pa tudi navidezno bolj varno, saj je morebitne zavrnitve s strani virtualnih prijateljev in znancev povečini lažje sprejeti, kot pa zavrnitve s strani prijateljev in znancev v resničnem življenju. Poleg tega virtualni svet običajno omogoča, da posameznik komentarje slik prijateljev in znancev sam po potrebi cenzurira oziroma jih umakne, prav tako pa lahko umakne tudi naloženo fotografijo, s čimer ima tako v celoti nadzor nad vsem. Omeniti je potrebno še to, da so najstniki po naravi v tem obdobju najbolj egocentrični in narcisistični, zato morda niti ne čudi dejstvo, da so bili oni tisti, ki so začeli z ustvarjanjem selfijev (seveda ob uporabi mobilne tehnologije, ki je to omogočala). Temu so potem sledili še drugi, a je težko reči, v kolikšni meri je to posledica modne muhe in v kolikšni meri bi lahko pri tem šlo za patologijo. Gre za relativno nov pojav, zato moramo biti pri prehitrem posploševanju in patalogiziranju previdni. Verjetno obstajajo primeri prekomernega ali obsesivnega ustvarjanja selfijev, a lahko o tem govorimo šele takrat, ko tako vedenje moti običajno vsakodnevno funkcioniranje posameznika. Pri zvezdniških selfijih gre najverjetneje za marketinške poteze, s katerimi si zvezdniki dvigujejo svojo popularnost.« pravi Črtomir Bitenc.

Dokazali smo, da imamo jajca!

Na Ekonomski poslovni fakulteti v Mariboru (EPF) smo letos izvedli že osmi Marketinški semafor, študentsko marketinško konferenco, v organizaciji Kluba za marketing.

Na Marketinškem semaforju želimo študentom in zainteresirani javnosti omogočiti stik z uveljavljenimi osebami na področju marketinga, ki krojijo slovensko oglaševalsko sceno. Študentska marketinška konferenca je celodnevni dogodek, ki se vsako leto odvije v prostorih mariborske ekonomsko-poslovne fakultete in postreže z mnogimi predavanji, okroglimi mizami in izzivi, na katerih marketinški »guruji« predstavijo svoje produkte, znamke in marketinške prijeme s katerimi privabljajo svoje stranke. O učinkih dobre komunikacije je govorila Judita Železnik iz Kozmetike Afrodita, o optimizmu pa zvezda slovenskega poslovnega prostora Sandi Češko iz Studia Moderna. Nekoliko več interaktivnosti je ponudila delavnica pod vodstvom Katarine Valentinčič, prav tako iz Studia Moderna. Na delavnici z naslovom Prilagodite sporočilo ciljni skupini so študenti razmišljali o tem, kako zares doseči svojo ciljno skupino in z njo skomunicirati svoje sporočilo ter s tem prodati oziroma ponuditi izdelek svojim potencialnim strankam. Zbranim so se predstavili tudi Jaka Jančič, Tamara Jančič in Nejc Leskovar iz podjetja Woodstock, ki iz lesa izdelujejo prepoznavna očala, vse bolj pa tudi lesene kravate in podobno. Predavanje je nadaljeval Kristjan Magdič iz podjetja Lušt, ki je govoril o uspehu njihovega svežega sočnega slovenskega paradižnika, ki ga lahko najdete tudi na prodajnih policah. Iz Slovenske oglaševalske zbornice so Barbara Krajnc, Tanja Mezga in Lučka Peljhan govorile o tem, zakaj in kje je zares pomembna kreativnost, sploh pri oblikovanju velike marketinške kampanje. Svoje delo in večno kreativnost sta predstavila tudi predstavnika oglaševalskih agencij, Simona Pirih iz agencije Pristop in Jernej Špende iz agencije Renderspace.

Osrednji dogodek dneva je bila okrogla miza, ki jo je vodil Aleš Lisac (Lisac & Lisac), govorili pa so tudi Zoran Gabrijan iz agencije Futura DDB, Niko Kušar iz Telekoma, Klavdija Vidic iz SiMobila ter Tin Vodopivec, standup komik, ki se zadnje čase veliko pojavlja v marketinških akcijah kot znana oseba, ki jo marketingarji razumejo kot dober »draw« za svoje potencialne stranke. Pogovor je torej tekel o uporabi znanih osebnostih v reklamnih akcijah.

Za zaključek pa je potekala še 7. Marketinška dirka, v kateri so se predstavile najboljše tri skupine, po mnenju strokovne žirije. Predstavili so elaborat za naročnika Večer, kateri je govoril o tem, kako pritegniti mlajše bralce k branju časopisa. Na podlagi obrazložitev, idej in nasvetov so izbrali zmagovalca. Zmagala je skupina BULB. Celodnevno dogajanje smo zaključili v sproščenem vzdušju z zabavo v klubu PlusMinus.

Hvala za udeležbo in se vidimo prihodnje leto na že 9. Marketinškem semaforju 2015!

Doživi izjemno z Vzajemno!

V Zavarovalnici Vzajemna imamo za študente in dijake, ki so ostali brez statusa ali dopolnili 26. let, pripravljen poseben paket zavarovanja  – Vzajemna Mladi. Letošnjo pomlad  jih presenečamo  tudi z nagradno igro Doživi izjemno z Vzajemno!, kjer imajo mladi možnost osvojiti atraktivne in adrenalinske nagrade.

Paket Vzajemna Mladi študentom in dijakom, ki so ostali brez statusa ali dopolnili 26. let, zagotavlja dodatno varnost s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja  in številne dodatne ugodnosti. Imamo najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. S sklenitvijo paketa mladim podarimo tudi majico za mlade »Respect«, bon za 15 EUR za vsa zavarovanja iz ponudbe Vzajemne in brezplačno včlanitev v Vzajemna Klub s številnimi prednostmi in ugodnostmi. Paket Vzajemna Mladi je mogoče skleniti v naših poslovnih enotah ali na spletni strani www.vzajemna.si.

V nagradni igri Doživi izjemno z Vzajemno! se mladi potegujejo za 11 izjemnih tedenskih nagrad, ki ponujajo pravo doživetje in izkušnjo adrenalina: vožnja s helikopterjem, rafting na Soči, vožnja s hovercraftom, polet v tandemu z jadralnim padalom, začetni tečaj potapljanja ipd. Nagradna igra poteka na uradni Facebook strani Ni statusa? Ni panike! in prek letakov od  20. marca do 6. junija 2014. SODELUJ v nagradni igri in poglej kaj te čaka …

Imate pekočo in razdraženo kožo po britju?

V velikem številu vodic po britju na trgu se nahaja alkohol, kar ima svoj namen, saj alkohol dezinficira kožo po britju. Vendar pa je alkohol tudi problematičen, saj ob bakterijah poškoduje tudi obnavljajočo se kožo in upočasni zdravljenje.

 

Obstaja tudi alternativa, osvežilni in vlažilni balzam za kožo po britju slovenskega podjetja Herbio, vsebuje naravne sestavine za zdravo kožo po britju. Formula, ki jo vsebuje balzam po britju aktivno deluje proti rdečici in draženju, hkrati pa pospeši celjenje, uravnava vlažnost izsušene kože in ji vrača gladkost.

 

V balzamu sta izvleček močvirske lopatice (Rananculus ficaria) in izvleček islandskega mahu, ki učinkovito, ki kožo po britju umirjata in preprečujeta nastanek rdečice. Ostale aktivne sestavine (pantenol (provitamin B5), alantoin, betain) pa kožo ohranjajo gladko.

 

Balzam preprosto nanesete na očiščeno in obrito kožo na obrazu in jo nežno s krožnimi gibi vtrete.

Herbio klub

Če želite izvedeti več o tem, kako s pomočjo naravne kozmetike lahko pomagate vaši koži se lahko včlanite v Herbio klub. Na brezplačnih predstavitvah naravne kozmetike Herbio boste izvedeli, kako različni naravni pripravki vplivajo na vašo kožo in počutje. Vas zanima? Prijavite se v Herbio klub in si zagotovite vse prednosti članstva.

(Oglasno sporočilo)

Vas zanima kako inteligentni ste?

Inteligenca je intelektualna sposobnost reševanja novih in zapletenih situacij, pa tudi sposobnost učenja iz izkušenj, prilagajanja, pravilnega sklepanja povezav in razmerij, ki nam pomagajo reševati nove probleme, z njihovo pomočjo se v danih situacijah orientiramo. Je najpomembnejša in najbolj preučevana izmed vseh človekovih sposobni. Razumska inteligenca se nanaša na določene sposobnosti, kot so matematično-logična inteligenca, obvladovanje jezika, prostorska predstavljivost, nadarjenost za glasbo in motorična spretnost. Pomembna, čeprav manj znana, pa je čustvena inteligenca, za katero mnogi strokovnjaki menijo, da bistveno pripomore k človekovemu uspehu v življenju.

IQ testi

Prvi se je lotil raziskovanja IQ testov angleški raziskovalec Frances Galton. Ljudi je proučeval glede na njihove dosežke in uspehe. V te namene je pripravil različne teste, ki so mu pokazale njihovo inteligentnost. Tudi psiholog Alfred Binet je iskal način, kako bi ločili normalno inteligentne otroke od manj sposobnih, da bi slednje poslali v posebne šole, kjer bi bili deležni več individualne pozornosti in dela.

IQ točke pridobljene z IQ testi služijo merjenju inteligentnosti posameznikov, največkrat otrok oziroma mladostnikov. Rezultati naj bi pokazali, kako doumljiv in inteligenten je testiran otrok. Višji rezultat pomeni višjo stopnjo inteligence.

IQ testi so po večinoma sestavljeni iz testov, ki merijo različne sposobnosti in obsegajo splošno znanje, kratkoročni spomin, abstraktne predstave, vizualno-prostorske sposobnosti in logično sklepanje. Merjenje inteligence poteka odvisno od določene kulture. Rezultati testov lahko zelo dobro predvidijo akademski uspeh posameznika, niso pa najbolj koristni pri merjenju obnašanja v medosebnih odnosih in ustvarjalnostjo.

 

IQ ali inteligenčni kvocient

Izraz IQ ali inteligenčni količnik izvira iz nemškega jezika, iz besedne zveze Inteligenz-Quotient. Gre za številčno vrednost, ki naj bi določala inteligentnost človeka. Določa se s standardiziranimi testi. Rezultat je izražen kot normalizirano število, tako da je povprečni IQ enak 100. Rezultat 115 tako pomeni nadpovprečno vrednost v isti starostni skupini. Testi so oblikovani tako, da so rezultati porazdeljeni po Gaussovi krivulji. Pri modernih tovrstnih testih je medianska ocena 100 in standardna deviacija 15. Približno 95 % procentov populacije ima IQ točke v vrednosti 15 točk od mediane. Kar 95% populacije naj bi imelo IQ med 70 in 130. Znotraj tega intervala se nahaja približno 70% vseh rezultatov, 25% jih spada med nadpovprečno (IQ med 115 in 130) ali podpovprečno (med 70 in 85) inteligentne, preostalih 5% pa predstavlja skrajnosti Gaussove krivulje (IQ pod 70 ali nad 130).

Nekateri ga opredeljujejo tudi kot razmerje med mentalno in dejansko starostjo. Prva je inteligenčna raven, ki ustreza povprečni inteligentnosti v določenem starostnem obdobju.

 

Vrednosti IQ:

  • nad 140: genialna inteligenca, absolutne lastnosti za kreativne dejavnosti, določajo smer učenja za druge (0,2 % ljudi)
  • 130 do 140: izjemno visoka inteligenca,  izredne sposobnosti za kreativne dejavnosti, to so odlični vodje ali specialisti (2,8 % ljudi)
  • 120 do 130: visoko nadpovprečna inteligenca, z lahkoto dokončajo univerzitetni študij, lahko dosežejo izjemne rezultate v kreativnih ali vodstvenih dejavnostih (6 % ljudi)
  • 110 do 120: nadpovprečna inteligenca, zaključijo univerzitetni študij, imajo dobre delovne navade, lahko dobijo zelo dobro službo (12 % ljudi)
  • 100 do 110: visoko povprečna inteligenca, študij zaključijo sicer s težavami, z vztrajnostjo in trdim delom pa lahko dosežejo prejšnjo kategorijo (25 % ljudi)
  • 90 do 100: povprečna inteligenca, oseba je zmožna opraviti maturo (25 % ljudi)
  • 80 do 90: rahlo podpovprečna inteligenca, zaključijo osnovnošolsko izobrazbo in so dobri ročni delavci (10 % ljudi)
  • 70 do 80: mejna nizka inteligenca, osnovnošolsko izobrazbo zaključijo s težavo, uspešni so v posebnih šolah
  • 50 do 70: nizka inteligenca, z dobrim vodenjem zaključijo posebno šolo (6,8 % ljudi)
  • 20 do 50: srednja stopnja nizke inteligence, niso se zmožni naučiti, vendar izurijo navade, tako da so samozadostni (2 % ljudi)
  • do 20: zelo nizka inteligenca, niso se zmožni ne naučiti ne izuriti (0,2 % ljudi)

Najinteligentnejši na svetu

V svetovnem merilu spadajo oziroma so spadali med ljudi z najvišjim IQ Američan ukrajinskih korenin in psihiater William James Sidis, katerega IQ naj bi bil kar 275, drugi je Avstralec in najmlajši redni profesor na ameriški UCLA Terrence Tao katerega IQ znaša 230, tretji je Američan Christopher Hirata z IQ 225, ki je za NASO delal na projektu poseljevanja Marsa, četrti je Korejec Kim Ung-Yong z IQ 210, ki je bil pri treh letih najmlajši študent fizike, peti pa Christopher Michael Langan z IQ vsaj 195, namesto akademske kariere je raje bil kavboj in pisatelj, delal pa je v  gradbeništvu in gozdarstvu. Med najinteligentnejših deset naj bi spadali še azerbajdžanski šahist Garry Kasparov z IQ 190, izraelski politik Benjamin Netanjahu z IQ 180, Stephen W. Hawking z IQ 160 ter Sharon Stone z IQ 154.

 

Združenje nadpovprečnih

Nadpovprečno inteligentne združuje organizacija Mensa. Vanjo se lahko včlani le 2 % najbolj inteligentnih ljudi. Gre za mednarodno organizacijo, ki sta jo leta 1946 v Oxfordu ustanovila odvetnik Roland Berrill ter znanstvenik in pravnik dr. Lance Ware. Namen je bil združevanje inteligentnih posameznikov ne glede na njihova politična prepričanja, raso, vero ali življenjski slog. Organizacija omogoča medsebojno spoznavanje, druženje in izmenjavo informacij članom. Za vstop v Menso je potrebno doseči na standardnem inteligenčnem testu tak rezultat, da vas  uvrsti med zgornja 2 odstotka inteligentnih. Zgornje starostne meje za članstvo ni, spodnja meja pa je v Sloveniji 16 let.

Testiranja inteligence se izvajajo pod nadzorom pooblaščenega psihologa na posebej pripravljenih testih, ki vsebujejo izključno grafične simbole in ne zahtevajo poznavanja matematike ali tujih jezikov.

Čemaž

Zelena rastlina z belimi cvetovi je za regratom drugi znanilec pomladi. Njegov močan vonj naj bi spomladi prebudil iz zimskega spanja medveda. Pri nas raste skoraj povsod, na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem, Notranjskem in tudi v prekmurskih ravninskih gozdovih.

 

Kaj je čemaž

To je 10 do 40 cm visoko trajno zelišče. V zemlji ima podolgovato čebulico. Spomladi poženeta iz nje dva dolga suličasta lista, med njima pa pokončno in robato stebelce. Veliki beli zvezdasti cvetovi cvetijo od aprila do junija. Raste v gosto poraslih v hrastovih, gabrovih ali bukovih gozdovih. Najboljši čas za nabiranje je aprila in maja, ko zacveti. Druga imena zanj so divji česen, medvedji česen, kačji lek, štrkavec in gozdni česen.

Za čemaž je značilen in prepoznaven močan vonj po česnu. Ta vonj mu dajejo sulfidi, ki sprva nimajo vonja, ko list zmečkamo pa zadišijo. V telesu delujejo razkužilno, razmaščevalno, spodbujevalno in krepčilno. Poleg tega so v listih še številne druge varovalne in krepčilne učinkovine (flavonoidi, karotenoidi, klorofil, vitamini in rudnine).

 

Koristne lastnosti čemaža

Čemaž vsebuje veliko antioksidantov, ki ščitijo celice pred prostimi radikali. Izboljšuje aktivnost želodca in črevesja, deluje antiseptično, znižuje krvni tlak, vročino in holesterol ter z izločanjem živega srebra, ki se je nabralo v tkivu, mišicah, živčevju in sluznicah, čisti telo. Uporabljajo ga pri zdravljenju drisk, proti napenjanju, zapeki, strjevanju krvi, vrtoglavici, nespečnosti in jetrnim boleznim. Sveže pripravljeni listi so uporabni pri čiščenju ledvic in mehurja, saj pospešujejo izločanje seča. Čisti tudi zasluzena pljuča, jetra in žolčnik, zvišuje pa tudi odpornost proti infekcijam.

 

Pri nabiranju bodite pozorni, podobni sta mu strupena šmarnica in podlesek

Pri nabiranju pazite, da ga ne zamenjate z na videz podobnima, a zelo strupenima rastlinama: šmarnico in jesenskim podleskom. Zato ga nabiramo list za listom, o pristnosti pa presodimo na podlagi vonja po česnu (tega ima le čemaž) in obliki listov. Čemaž ima trioglat in trd pecelj, ki ga zlahka otipamo in ki se nadaljuje kot trioglata žila v listu. Šmarnica ima drugačno cvetje, podlesek pa raste bolj navpično in je bolj tog.

V primeru prebavnih težav po zaužitju čemaža ali njemu podobnih rastlin, pomislite na morebitno zastrupitev z jesenskim podleskom ali šmarnico. Zastrupitev z jesenskim podleskom poteka v več fazah, od bruhanja in bolečin v trebuhu do krvave driske, okvar srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč. Po par dneh se zniža število belih krvnih celic in število ploščic, poveča se nevarnost okužb in krvavitev. Zato nujno poiščite medicinsko pomoč.

 

Slastne jedi iz čemaža

Čemaž so uživali že Rimljani, ki s ga imeli raje od česna. Užiten je v celoti, vendar ne smemo pretiravati v količinah. Zelo okusna je čemaževa juha, uporabljamo ga lahko presnega v solatah, namazih, z njim začinimo druge jedi, naredimo pesto, ga dodamo v špinačo, h krompirju, v rižoto, mesno omako, za pripravo enolončnic itd. Uporaben je povsod, le pri sladicah ne.

NAMAZ S ČEMAŽEM

Za čemažev namaz potrebujemo nekaj mladih listov čemaža, nekaj žlic puste skute ali masla in navadni jogurt. Skuto pomešamo z jogurtom ali pa uporabimo za osnovo maslo. Nato primešamo na drobno sesekljane čemaževe liste, solimo in namaz je pripravljen. Uporabimo ga takoj, kot samostojno jed s kruhom ali pa kot prilogo h krompirju ali narezku.

 

ČEMAŽEV PESTO

Čemažev pesto pravimo kot omako k testeninam. V možnarju stremo poper in pinjole, dodamo nasekljane čemaževe liste, parmezan in olivno olje. Sestavine vmešamo v lepo, gosto omako in prelijemo po vročih testeninah.

Bi imeli 7kg čokolade?

Za kaj pa ne!

Revija Študent podarja Gorenjko velikanko, mlečno čokolado, ki tehta kar 7 kilogramov in vsebuje 3 kilograme najboljših celih lešnikov.

Za edinstven izdelek brez konkurence všečkaj objavo na Facebooku in se poteguj za 7kg najboljšega posladka, ki traja.

Ne odlašaj, sodeluj takoj in preizkusi svojo srečo 🙂

Spremembe na letošnji Škisovi tržnici

Letošnja Škisova tržnica, ki bo potekala 7. maja 2014 na Letnem telovadišču Narodni dom Ilirija s pričetkom ob 12. uri, bo zaradi otežene finančne situacije in naraščajočih organizacijskih stroškov Zveze študentskih klubov Slovenije prinesla nekaj sprememb. Obiskovalcem bodo tekom dogodka na voljo vstopnice v enotni vrednosti 2 EUR, Zveza ŠKIS pa bo del vstopnine namenila v dobrodelne namene, in sicer za študentko Nino, ki zaradi okvare vida potrebuje psa sprehajalca.


Zveza ŠKIS tako že 17. leto pripravlja Škisovo tržnico, ki je prepoznana kot največja enodnevna kulturno-zabavna prireditev na prostem za mlade v Sloveniji. Dogodek bo potekal v dveh delih, in sicer se bo ob 12. uri pričel kulturni del s predstavitvijo študentskih klubov in značilno lokalno kulinariko vseh slovenskih regij, ob 18. uri pa se bo prireditev nadaljevala s koncertnim delom, kjer bodo nastopile tako slovenske kot tuje glasbene skupine. Na glavnem odru bodo letos nastopile glasbene skupine Anavrin, The Capitols, Katarina Mala, Zlatko in Optimisti, Muff, Lačni Franc, Klingande, S.A.R.S. in Queen Real Tribute Band. Škisova tržnica je prepoznana kot tudi prva EKO prireditev v Sloveniji, zato se bodo odpadki sproti ločevali, stiskali in odvažali, mlade pa se bo osveščalo o odgovornem ravnanju z odpadki.

Letošnja Škisova tržnica bo prinesla tudi nekaj sprememb, in sicer bodo obiskovalcem na voljo vstopnice po enotni ceni 2 EUR, ki jih bodo lahko dobili pred glavnim vhodom dogodka. Jaka Bassanese, predsednik Zveze ŠKIS: »Zaradi bistvenega upada proračunskih sredstev v zadnjih letih, naraščajočih organizacijskih stroškov ter zmanjšanja vložka sponzorskih sredstev zaradi težke finančne situacije partnerskih podjetij smo letos primorani uvesti spremembo, in sicer enotno vstopnino v vrednosti 2 EUR. Zavedamo se, da bo sprememba negativno vplivala na študente, ampak v primerjavi s podobnimi plačljivimi dogodki, gre še vedno za minimalni prispevek za dogodek, ki nudi enkratno kulinarično doživetje ter vrhunski večerni koncert. Del le-tega bomo namenili v dobrodelne namene, in sicer za študentko Nino, ki potrebuje psa sprehajalca.«

Vikend se v Cirkusu začne že danes!

V tem tednu, začenši z danes (danes je seveda torek, 22. aprila) ljubljansko zbirališče zabavoželjnih mladih (po letih in po srcu) – klub Cirkus – pripravlja kar 5-dnevni žurerski paket. Vsak dan od danes do sobote je tam namreč na sporedu zabava.

Tako je danes, v torek 22.. aprila na sporedu  ex-YU rock žur pravnikov in ekonomistov z ROCK PARTYZANI v živo.

V sredo, 23.4. se obeta v Cirkusu prava galama s popularno skupino KINGSTON, ki bodo seveda prav tako nastopili v živo.

V četrtek, 24.4. je na meniju MEDICINSKO BRUCOVANJE (pri čemer radoživi medicinci pravijo, da je prvi pregled brezplačen).

V petek, 25.4. ste vabljeni za zabavo z nazivom Road to FRESH ISLAND FESTIVAL. Z malo sreče lahko tam ujamete nekaj vstopnic za največji poletni hip hop / r&b festival v Evropi!

Teden se v Cirkusu zaključi v soboto, 26.4., ko si lahko privoščite DREAM with MIKE VALE, ki bo obenem 30th BDay Bash.