Čiščenje oken z robotom: funkcionira tudi doma?

Woman cleaning windows at home with robotic cleaner
Foto: Tinatin1 iz iStock

Kdaj si se nazadnje lotil čiščenja oken? Če tudi ti odlašaš s tem opravilom in bi se rad čiščenju oken izognil v čim večji meri, te morda lahko reši robot. Ja, tudi za čiščenje oken obstaja, ne le za sesanje in košnjo trave. V zadnjih letih so na trg vstopili številni modeli, ki so namenjeni uporabi v gospodinjstvih.

Sliši se super, pa je res? Kako funkcionira čiščenje oken doma, koliko dela imaš potem z robotom, kakšna okna sploh pridejo v poštev in ali se nakup (ki žal ni poceni) izplača, izveš v spodnjem prispevku. Na koncu ti bo jasno, ali gre le za nov tehnološki »gadget«, ki v praksi ne funkcionira, ali za uporaben ter kakovosten izdelek.

Kako deluje?

Večina robotov se »prilepi« na steklo z močno sesalno napravo, ki zagotavlja podtlak. Robot se nato premika po oknu in ob tem samodejno nanaša čistilo ter ga briše s krpo. Robota moraš torej na vsako okno najprej ročno postaviti, sprožiti čiščenje in nato prestaviti na naslednje okno.

V praksi je kakovost čiščenja običajno dobra, a vendarle ni enakovredna ročnemu čiščenju. Roboti se zato dobro obnesejo, če okna čistiš redno. Ko so okna enkrat že močno umazana (predvsem zunanje površine) pa jih je priporočljivo najprej očistiti ročno (in nato skrbeti za redno čiščenje z robotom).

Window cleaning robot and blue sponge on it, close up. Cleaning concept, on yellow background. Top view. Mechanism and parts of robot house cleaning assistant.
Foto: Ekaterina Bondaretc iz iStock

Katera okna sploh pridejo v poštev?

Roboti najbolje delujejo na ravnem, gladkem steklu. Za čiščenje notranjih oken, tušev in visokih sten so torej dobra izbira. Pri strukturiranem ali matiranem steklu imajo nekateri modeli že težave. Tudi za zelo ozka okna roboti ne pridejo v poštev: če je okno ožje od širine robota, ga ta ne more očistiti. Za večino modelov je minimalna širina okna približno 30 centimetrov, so pa za manjša okna primernejši ožji podolgovati modeli. Ker večina modelov pri čiščenju uporablja napajanje iz omrežja, je pogoj, da je v bližini okna vtičnica. Za varnost imajo sicer roboti vedno še rezervno baterijo, a ta ni namenjena napajanju med čiščenjem, temveč zgolj zagotavlja podtlak v primeru izpada elektrike, da robot ne pade z okna.

Nekateri sistemi vključujejo tudi samostojno postajo z večjo baterijo, ki robota med čiščenjem napaja preko 5-metrskega kabla. Ti za svoje delovanje ne zahtevajo vtičnice ob oknu. Je pa pomembno, da pred nakupom preveriš, da dolžina kabla zadošča tvojim potrebam: velikosti in višini okna. Nekateri modeli se lahko uporabljajo tudi za čiščenje strešnih oken, keramičnih ploščic in ogledal, a ne vsi.

The robot washes the tiles in the shower
Foto: Artem Zakharov iz iStock

Napredna tehnologija

Roboti za čiščenje oken so tehnološko dovršeni izdelki. Večina modelov vključuje aplikacijo, preko katere lahko nastavljaš različne načine čiščenja (hitro, temeljito, consko čiščenje …) in število obhodov površine ter spremljaš potek čiščenja. Nekateri roboti imajo celo možnost pametnega prilagajanja količine čistila vremenskim razmeram: na suh, vroč in sončen dan bo tako nanesel več čistila, saj bo to hitreje hlapelo.

Best Window Cleaning Robots 2025 (watch this before you buy)

Prednosti robotskega čiščenja

Glavne prednosti robotskega čiščenja sta varnost in udobje. Čiščenje težko dostopnih oken v višjih nadstropjih s pomočjo lestve je namreč nevarno opravilo. Robot se odlično obnese tudi za redno čiščenje velikih površin in razbremeni rutinsko delo.

Veliko modelov omogoča tudi čiščenje tušev, ogledal in celo ploščic v kopalnici, torej ga lahko uporabljaš za redna opravila. Če imaš veliko steklenih površin in so posamezne steklene površine velike, je investicija smiselna predvsem zaradi udobja in varnosti.

Woman cleaning windows at home with robotic cleaner
Foto: Sinenkiy iz iStock

Slabosti robotskega čiščenja

Roboti se težje spopadajo s trdovratnimi madeži, kot so ptičji iztrebki. Pri zelo umazanih oknih pogosto pustijo manjše sledi ali robne madeže, ki jih moraš obrisati ročno. Roboti so pri delovanju zelo glasni (pričakuj okrog 75 decibelov hrupa), zato so za nedeljske čistilne akcije manj primerni. Čeprav sami nanašajo čistilo in površino brišejo s krpo, potrebujejo stalen nadzor: vsakič, ko je čiščenje enega okna končano, ga moraš ročno prestaviti na naslednje okno.

Okna se torej ne bodo očistila povsem sama in če imaš zelo veliko majhnih oken, je robot manj primeren. Je pa res, da med čiščenjem lahko postoriš druge opravke v gospodinsjtvu oziroma na vrtu. Nekaj časa torej boš prihranil. Po drugi strani boš za robota zapravil precej denarja: cene dobrih robotov se gibljejo nekje med 400 in 600 evri.

The Sun finds its way even through factories and dirt.
Foto: Divi Filius iz iStock

Kako pogosto moramo nitkati zobe? Na TO moramo paziti

Oral hygiene and health care. Smiling women use dental floss white healthy teeth.
Foto: Voyagerix iz iStock

Nitkanje zob je ključni del ustne higiene, ki pomaga odstraniti zobne obloge in ostanke hrane na mestih, kamor zobna ščetka ne seže. Večina zobozdravnikov priporoča, da nitkate enkrat na dan ali vsaj nekajkrat na teden, saj tako najbolj učinkovito preprečite nabiranje plaka, vnetje dlesni, karies in druge težave z ustnim zdravjem. Pomembna je konsistentnost, ne le čas dneva – redno vsak dan je pomembnejše kot to, ali nitkate zjutraj ali zvečer.

Če nitkanje redno spustimo, se lahko obloga strdi v tartar, kar vodi do vnetja, bolezni dlesni in slabšega zadaha.

Kako nitkati pravilno?

Ko nitkate, nitko previdno vodite med zobe in obrnite nitko tako, da jo rahlo pritisnete ob stran zoba v obliki črke C, nato jo nežno gibljite navzgor in navzdol. Preprosto pomikanje nitke gor in dol, brez potiskanja na zobne površne, zob ne bo očistilo učinkovito in lahko celo poškoduje dlesni.

Man fingers holding new white plastic container with dental floss on pastel blue background. Teeth hygiene concept. Closeup. Point of view shot.
Foto: FotoDuets iz iStock

Ali je bolje nitkati pred ali po ščetkanju?

Strokovnjaki se danes večinoma strinjajo, da je nitkanje pred ščetkanjem boljša izbira. Z nitko najprej odstranimo zobne obloge in ostanke hrane iz medzobnih prostorov, ščetkanje pa nato učinkoviteje očisti sproščene nečistoče in omogoči, da fluor iz zobne paste lažje prodre med zobe. Čeprav je pomembneje, da nitkate redno, kot pa točen vrstni red, kombinacija nitkanja pred ščetkanjem praviloma prinaša boljše rezultate za zdravje zob in dlesni.

Dodatni nasvet: zanka iz nitke

Namesto da nitko okoli prstov navijate v večjih količinah, si jo raje zavežite v zanko. To omogoča boljši nadzor nad nitko in vam pomaga ohraniti pravilno tehniko čiščenja, posebej pri dostopanju do zadnjih zob ali ozkih medzobnih prostorov.

Redno in pravilno nitkanje je majhna navada, ki lahko dolgoročno znatno izboljša vaše ustno zdravje. Če imate težave z uporabo klasične nitke, vam lahko zobozdravnik ali ustni higienik svetuje alternativne pripomočke, kot so medzobne ščetke ali vodni čistilci.

Kri moškega, ki se je pustil 202-krat ugrizniti kačam, je pomagala razviti novo protistrupno zdravilo

Snake bite on skin, snakebite or cat bite marks close up. Two small fresh blood drops on hand skin with copy space
Foto: Oksana Ermak iz iStock

Američan Tim Friede se svojih najhujših ugrizov kač spominja z bolečo natančnostjo. Prvič ga je ugriznila egiptovska kobra, le uro kasneje pa še monokelasta kobra. Oba ugriza sta se zgodila namenoma, v njegovem domu v Wisconsinu. Posledice so bile hude.

Po dveh zaporednih ugrizih je bil s helikopterjem prepeljan v bolnišnico in štiri dni v komi. Danes ima za seboj skupno 202 ugrizov strupenih kač.

Samoimunizacija v imenu znanosti

Skoraj dvajset let se je Friede načrtno izpostavljal strupom najnevarnejših kač na svetu. Strup je najprej vbrizgaval v izjemno majhnih količinah, nato pa odmerke postopoma povečeval. Sčasoma si je ustvaril odpornost na strupe več kot ducata vrst, med njimi črne mambe, klopotače in koralnice. Brez tega postopnega procesa bi bili številni ugrizi zanj smrtonosni.

V Friedejevi krvi so znanstveniki odkrili izjemno širok nabor protiteles, ki lahko nevtralizirajo različne kačje toksine. Biotehnološko podjetje Centivax je na tej osnovi razvilo eksperimentalni protistrup. Kombinacija dveh njegovih protiteles in zdravila varespladib je pri poskusih popolnoma zaščitila miši pred strupi trinajstih vrst kač.

Obet za prihodnost zdravljenja

Čeprav je protistrup še v eksperimentalni fazi, raziskava predstavlja pomemben preboj pri razvoju širše uporabnih protistrupov. Vsako leto zaradi ugrizov kač umre do 140.000 ljudi, predvsem v revnejših delih sveta. Friede je danes zdrav in že več let ne sodeluje več v poskusih. Znanstveniki pa poudarjajo, da njegove poti ne sme nihče posnemati. Njegov prispevek znanosti je izjemen, a tudi skrajno tvegan!

Bakterije, ki so genetsko blizu ljudem, nosijo veliko skrivnost

An detail of a analyst pouring some medium for a bacteria culture essay inside a petri dish inside a sterile environment with laminar flow hood
Foto: fabiano-silva iz iStock

V globokih morskih sedimentih živijo arheje. Arheje so enocelični mikroorganizmi, ki so po videzu podobni bakterijam, po genetiki pa presenetljivo blizu človeku. Pred desetletjem so znanstveniki odkrili posebno skupino teh bitij, tako imenovane asgardske arheje, katerih DNK kaže, da so najbližji znani sorodniki evkariontov, torej organizmov s celicami, ki imajo jedro in zapletene notranje strukture.

Prelomni trenutek v zgodovini življenja

Nastanek evkariontov je bil eden ključnih prelomov v zgodovini Zemlje. Brez njega ne bi bilo rastlin, živali in ljudi. Dolga leta je veljalo prepričanje, da je bil ta dogodek izjemno redek in naključen. Odkritje asgardskih arhej pa kaže drugačno sliko, saj njihovi genomi vsebujejo gene, značilne za evkarionte.

Leta 2020 so raziskovalci prvič uspeli vzgojiti eno izmed asgardskih arhej in ugotovili, da živi v tesni simbiozi z drugimi celicami. Nekatere vrste imajo namreč dolge, razvejane izrastke, s katerimi se oprimejo svojih partnerjev. Po novi razlagi naj bi prav takšno postopno zbliževanje in fizično povezovanje, ne pa nenadno »požiranje«, vodilo v nastanek prve evkariontske celice.

Kaj to pomeni za življenje drugje v vesolju?

Če ta proces ni bil enkraten čudež, temveč posledica dolgotrajnega evolucijskega kopičenja lastnosti, to pomeni, da se kompleksno življenje lahko razvije lažje, kot smo mislili doslej. S tem se odpira vznemirljiva možnost, da podobne oblike kompleksnega življenja ne obstajajo le na Zemlji, temveč tudi drugje v vesolju.

10 novoletnih zaobljub za trajnostno prihodnost

Hand holding wooden block with New Year's Resolution text with beautiful nature background.
Foto: Jerome Maurice iz iStock

Več športa, opustitev kajenja, zdrava prehrana ali več časa za družino – vse to so pozitivne novoletne zaobljube, s katerimi boš storil nekaj dobrega zase (seveda zgolj, če se jih boš držal). Če bi poleg tega rad storil še nekaj dobrega za okolje, lahko sprejmeš katero izmed spodnjih novoletnih zaobljub za zmanjšanje količine odpadkov v letu 2026. Predvsem v kuhinji imaš verjetno še veliko potenciala, da s preprostimi koraki zmanjšaš količino odpadkov. Še bolje: novoletno zaobljubo izberi in sprejmi skupaj s preostalimi člani gospodinjstva!

V letu 2026 …

… se odreci udobju papirnatih brisačk

Če v kuhinji papirnate brisačke uporabljaš za čiščenje pulta, madežev na ploščicah, umazanih kuhinjskih aparatov in brisanje politih tekočin ter umazanih rok, je čas za spremembo. Pripravi brisačke in krpe za večkratno uporabo. Lahko uporabiš celo stara oblačila, brisače in odeje, ki jih narežeš v primerno velike kose za krpe.

A man wipes his hands with a paper towel in the kitchen. Napkins for care, domestic
Foto: Henadzi Pechan iz iStock

… se odreci embalaži za živila za enkratno uporabo

Plastična folija, povoskan papir, vrečke za sendviče in aluminijasta folija so sicer zelo priročne možnosti, a pomenijo kup odpadkov, ki jih je težko reciklirati. Namesto tega uporabi steklene kozarce in posodice za ponovno uporabo.

… v restavracije in trgovine prinesi svojo embalažo oziroma vrečke

Pri nakupovanju uporabi vrečke iz blaga, ki jih prineseš s seboj. Kjer je mogoče, prinesi tudi steklene kozarce in druge posode za živila za večkratno uporabo. Če se odpravljaš v restavracijo, prinesi s seboj embalažo, v katero boš lahko spravil morebitne ostanke hrane.

… redno nakupuj brez embalaže

Možnosti za nakupovanje brez embalaže je več, kot si morda misliš. Ena možnost so posebne zero waste trgovine, kjer prineseš lastne kozarce, steklenice in drugo embalažo za večkratno embalažo. Tako lahko kupiš prehranske izdelke, izdelke za osebno higieno in izdelke za čiščenje. Celo v običajnih trgovinah pogosto najdeš vsaj nekatere izdelke, ki jih natehtaš v vrečke, in te pogosto lahko prineseš od doma (na primer za oreščke, suho sadje, fižol, čičeriko …). Tretja možnost, s katero močno zmanjšaš količino odpadne embalaže, je kupovanje velikih količin izdelka. Če na primer kupiš 10 kilogramov riža, fižola ali moke, je količina embalaže dosti manjša, kot če kupiš enako količino, zapakirano v 100-gramske vrečke.

Sustainable shopping at small local businesses. Close-up image of woman pours red lentils in glass jar from dispensers in plastic free grocery store. Girl with cotton bag buying in zero waste shop.
Foto: NataliaDeriabina iz iStock

… kompostiraj organske odpadke

Če doma nimaš komposta, ga postavi v novem letu ter nato skrbi za redno zračenje. Nanj lahko odlagaš tako organske odpadke iz kuhinje kot razgradljiv material z vrta in dvorišča. Pridobljeni kompost nato uporabi na domačem vrtu. Če za kompostnik nimaš dovolj prostora, poskusi postaviti vsaj farmo za deževnike.

Hands are holding composted earth.
Foto: terra24 iz iStock

… si obroke pripravljaj iz osnovnih sestavin

Pripravljeni obroki in procesirana živila običajno prinašajo tudi veliko odpadne embalaže. Če kuhaš iz osnovnih sestavin, s tem močno zmanjšaš količino odpadkov, obenem pa prihraniš denar in poskrbiš za bolj zdravo prehrano. Ta zaobljuba je še posebej učinkovita, če do osnovnih sestavin lahko prideš z malo ali nič odpadne embalaže (na primer z nakupovanjem brez embalaže).

KITCHEN ESSENTIALS- what I keep in my from-scratch kitchen

… uporabljaj le domača čistila

Če si čistila pripraviš doma, točno veš, kaj se skriva v njih. S tem zmanjšaš količino strupenih snovi v domu, prihraniš denar in obenem zmanjšaš količino odpadne embalaže. Osnovne sestavine za čistila prav tako skušaj kupiti v večjih količinah ali v trgovinah brez embalaže. Čistilo za steklo, prašek za pranje perila in naravna dezinfekcijska sredstva so preprosta za pripravo doma.

Traditional hard soap bar from Marseille (France), pure soap flakes, baking soda, cotton towel, spoon, clothes peg and home made washing up liquid in the glass bottle on the grey table.
Foto: Aygul Bulte iz iStock

Kaj smo se naučili o zaposlovanju v letu 2025?

Business people waiting for job interview. Four candidates competing for one position
Foto: opolja iz iStock

Generacija, ki končuje študij leta 2025, je vstopila na trg dela v zahtevnem obdobju. Po podatkih britanskega Nacionalnega združenja za zaposlovanje diplomantov so morali študenti začeti z iskanjem dela bistveno prej kot pretekle generacije, oddati več prošenj in se zadovoljiti z manj ponudbami.

V povprečju so poslali deset prijav, medtem ko jih je generacija 2024 le šest. Kljub temu so bili bolj pripravljeni sprejeti prvo ponujeno zaposlitev, kar kaže na negotovost in pritisk, ki ga čutijo mladi kandidati.

Negotovost kariernih ciljev

Več diplomantov kot prej je poročalo, da ne vedo natančno, kakšni so njihovi karierni načrti. Nekateri so se celo odločali za vojaško pot, ker so dvomili o stabilnosti svojega področja.

Pomemben del dogajanja pa predstavlja vpliv umetne inteligence. Raziskava Univerze Stanford je pokazala, da so mladi zaposleni na področjih, ki jih hitro spreminja umetna inteligenca, doživeli 13-odstotni upad zaposlitvenih možnosti. To se še posebej kaže v poklicih, kot sta programsko inženirstvo in podpora strankam.

Kljub temu se je izkazalo, da študenti umetne inteligence pri iskanju službe skoraj ne uporabljajo. Le dobra tretjina jih je poročala, da se je pri prošnjah zanašala na orodja z umetno inteligenco, pri delodajalcih pa je ta delež še nižji.

Raziskava je pokazala tudi, da večina diplomantov ne pozna koncepta zaposlovanja na podlagi veščin. Kljub vsemu velika večina mladih pridobiva izkušnje z delom prek praks in projektov, kar kaže, da ostajajo odprti za učenje in razvoj spretnosti neposredno na delovnem mestu.

Zakaj so imeli Neandertalci velik nos?

ancient primitive caveman with stone render 3d
Foto: Denis-Art iz iStock

Dolgoletna domneva, da so bile izrazite obrazne poteze neadnretalcev povezane z evolucijsko potrebo po ogrevanju mrzlega zraka, je zdaj zavrnjena z izjemno dobro ohranjenim fosilom Altamurskega človeka.

Notranjost nosu razkriva resnico

Nova raziskava, objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences, temelji na izjemno redko ohranjenih nosnih strukturah neandertalca, ki je živel pred več kot 130 tisoč leti v južni Italiji. S posebnimi endoskopskimi kamerami so znanstveniki ustvarili prvi tridimenzionalni posnetek notranjosti neandertalskega nosu. Ugotovili so, da so bile njihove nosne votline presenetljivo podobne našim, kljub večji zunanji velikosti.

Večji, ne pa drugačni

Paleoantropolog Constantino Buzi pojasnjuje, da so bili neandertalski nosovi res veliki, a notranje strukture niso kazale znakov prilagoditev, kot jih najdemo pri današnjih prebivalcih Arktike. Nosna votlina Altamurskega človeka ni bila niti ožja niti višja, čeprav bi to pričakovali pri prilagoditvah na mrzel zrak.

Strokovnjaki poudarjajo, da je ta fosil prvi, ki omogoča natančno opazovanje notranjih nosnih kosti. Ker so bile te pri drugih najdbah vedno poškodovane, je doslej prevladovalo le ugibanje. Nova analiza zato predstavlja pomemben korak k razumevanju neandertalske fiziologije in zaključuje dolgoletno razpravo o evolucijskem izvoru njihovega značilnega nosu.

Izplačila socialnih transferjev 2026: Vsi datumi na enem mestu

Izplačila socialnih transferjev 2026
Izplačila socialnih transferjev 2026 (foto: pixabay)

Znani so datumi izplačil socialnih transferjev v letu 2026. Preverite, kdaj bodo izplačani otroški dodatki, starševski dodatki, državne štipendije, socialne pomoči in drugi transferji.

Izplačila socialnih transferjev v januarju 2026

  • DS, Zois STIP – petek, 9. januar
  • PRO, SD, REJ – torek, 13. januar
  • OD – sreda, 14. januar
  • DVD, DNO – sreda, 14. januar
  • KDČ, DPID, SN – četrtek, 15. januar
  • DPID ODČ – četrtek, 15. januar
  • DPID DR (poračun) – četrtek, 15. januar
  • Trajna DSP – OZP – torek, 20. januar
  • DSP I. obdelava – sreda, 21. januar
  • KD – petek, 30. januar
  • VD – petek, 30. januar
  • DSP II. obdelava – sreda, 4. februar

Izplačila socialnih transferjev v februarju 2026

  • DS, Zois STIP – torek, 10. februar
  • PRO, SD, REJ – sreda, 11. februar
  • OD – četrtek, 12. februar
  • DVD, DNO – četrtek, 12. februar
  • KDČ, DPID, SN – petek, 13. februar
  • DPID ODČ – ponedeljek, 16. februar
  • DPID DR (poračun) – ponedeljek, 16. februar
  • V, VI – ponedeljek, 16. februar
  • Trajna DSP – OZP – četrtek, 19. februar
  • DSP I. obdelava – petek, 20. februar
  • KD – petek, 27. februar
  • VD – petek, 27. februar
  • DSP II. obdelava – četrtek, 5. marec

Izplačila socialnih transferjev v marcu 2026

  • DS, Zois STIP – torek, 10. marec
  • PRO, SD, REJ – sreda, 11. marec
  • OD – četrtek, 12. marec
  • DVD, DNO – četrtek, 12. marec
  • KDČ, DPID, SN – petek, 13. marec
  • DPID ODČ – ponedeljek, 16. marec
  • DPID DR (poračun) – ponedeljek, 16. marec
  • ID – ponedeljek, 16. marec
  • Trajna DSP – OZP – četrtek, 19. marec
  • DSP I. obdelava – petek, 20. marec
  • KD – torek, 31. marec
  • VD – torek, 31. marec
  • DSP II. obdelava – četrtek, 2. april

Izplačila socialnih transferjev v aprilu 2026

  • DS, Zois STIP – petek, 10. april
  • PRO, SD, REJ – ponedeljek, 13. april
  • OD – torek, 14. april
  • DVD, DNO – torek, 14. april
  • KDČ, DPID, SN – sreda, 15. april
  • DPID ODČ – sreda, 15. april
  • DPID DR (poračun) – sreda, 15. april
  • Trajna DSP – OZP – petek, 17. april
  • DSP I. obdelava – ponedeljek, 20. april
  • KD – četrtek, 30. april
  • VD – četrtek, 30. april
  • DSP II. obdelava – torek, 5. maj

Izplačila socialnih transferjev v maju 2026

  • DS, Zois STIP – petek, 8. maj
  • PRO, SD, REJ – sreda, 13. maj
  • OD – četrtek, 14. maj
  • DVD, DNO – četrtek, 14. maj
  • KDČ, DPID, SN – petek, 15. maj
  • DPID ODČ – petek, 15. maj
  • DPID DR (poračun) – petek, 15. maj
  • V, VI – ponedeljek, 18. maj
  • Trajna DSP – OZP – sreda, 20. maj
  • DSP I. obdelava – četrtek, 21. maj
  • KD – petek, 29. maj
  • VD – petek, 29. maj
  • DSP II. obdelava – četrtek, 4. junij

Izplačila socialnih transferjev v juniju 2026

  • DS, Zois STIP – sreda, 10. junij
  • PRO, SD, REJ – četrtek, 11. junij
  • OD – petek, 12. junij
  • DVD, DNO – petek, 12. junij
  • KDČ, DPID, SN – ponedeljek, 15. junij
  • DPID ODČ – ponedeljek, 15. junij
  • DPID DR (poračun) – ponedeljek, 15. junij
  • ID – torek, 16. junij
  • Trajna DSP – OZP – sreda, 17. junij
  • DSP I. obdelava – četrtek, 18. junij
  • KD – torek, 30. junij
  • VD – torek, 30. junij
  • DSP II. obdelava – četrtek, 2. julij

Izplačila socialnih transferjev v juliju 2026

  • DS, Zois STIP – petek, 10. julij
  • PRO, SD, REJ – ponedeljek, 13. julij
  • OD – torek, 14. julij
  • DVD, DNO – torek, 14. julij
  • KDČ, DPID, SN – sreda, 15. julij
  • DPID ODČ – sreda, 15. julij
  • DPID DR (poračun) – sreda, 15. julij
  • Trajna DSP – OZP – sreda, 22. julij
  • DSP I. obdelava – torek, 21. julij
  • KD – petek, 31. julij
  • VD – petek, 31. julij
  • DSP II. obdelava – torek, 4. avgust

Izplačila socialnih transferjev v avgustu 2026

  • DS, Zois STIP – ponedeljek, 10. avgust
  • PRO, SD, REJ – sreda, 12. avgust
  • OD – četrtek, 13. avgust
  • DVD, DNO – četrtek, 13. avgust
  • KDČ, DPID, SN – petek, 14. avgust
  • DPID ODČ – petek, 14. avgust
  • DPID DR (poračun) – petek, 14. avgust
  • Trajna DSP – OZP – sreda, 19. avgust
  • DSP I. obdelava – četrtek, 20. avgust
  • KD – ponedeljek, 31. avgust
  • VD – ponedeljek, 31. avgust
  • DSP II. obdelava – petek, 4. september

Izplačila socialnih transferjev v septembru 2026

  • DS, Zois STIP – četrtek, 10. september
  • PRO, SD, REJ – petek, 11. september
  • OD – ponedeljek, 14. september
  • DVD, DNO – ponedeljek, 14. september
  • KDČ, DPID, SN – torek, 15. september
  • DPID ODČ – torek, 15. september
  • DPID DR (poračun) – torek, 15. september
  • ID – sreda, 16. september
  • Trajna DSP – OZP – petek, 18. september
  • DSP I. obdelava – ponedeljek, 21. september
  • KD – sreda, 30. september
  • VD – sreda, 30. september
  • DSP II. obdelava – petek, 2. oktober

Izplačila socialnih transferjev v oktobru 2026

  • DS, Zois STIP – petek, 9. oktober
  • PRO, SD, REJ – torek, 13. oktober
  • OD – sreda, 14. oktober
  • DVD, DNO – sreda, 14. oktober
  • KDČ, DPID, SN – četrtek, 15. oktober
  • DPID ODČ – četrtek, 15. oktober
  • DPID DR (poračun) – četrtek, 15. oktober
  • V, VI – petek, 16. oktober
  • Trajna DSP – OZP – torek, 20. oktober
  • DSP I. obdelava – torek, 20. oktober
  • KD – petek, 30. oktober
  • VD – petek, 30. oktober
  • DSP II. obdelava – četrtek, 5. november

Izplačila socialnih transferjev v novembru 2026

  • DS, Zois STIP – torek, 10. november
  • PRO, SD, REJ – sreda, 11. november
  • OD – četrtek, 12. november
  • DVD, DNO – četrtek, 12. november
  • KDČ, DPID, SN – petek, 13. november
  • DPID ODČ – ponedeljek, 16. november
  • DPID DR (poračun) – ponedeljek, 16. november
  • Trajna DSP – OZP – četrtek, 19. november
  • DSP I. obdelava – petek, 20. november
  • KD – ponedeljek, 30. november
  • VD – ponedeljek, 30. november
  • DSP II. obdelava – petek, 4. december

Izplačila socialnih transferjev v decembru 2026

  • DS, Zois STIP – četrtek, 10. december
  • PRO, SD, REJ – petek, 11. december
  • OD – ponedeljek, 14. december
  • DVD, DNO – ponedeljek, 14. december
  • KDČ, DPID, SN – torek, 15. december
  • DPID ODČ – torek, 15. december
  • DPID DR (poračun) – torek, 15. december
  • ID – sreda, 16. december
  • Trajna DSP – OZP – četrtek, 17. december
  • DSP I. obdelava – petek, 18. december
  • KD – četrtek, 31. december
  • VD – torek, 29. december
  • DSP II. obdelava – torek, 5. januar 2027

Legenda:

  • OD – otroški dodatek
  • DVD – dodatek za veliko družino
  • DNO – dodatek za nego otroka
  • PRO – pomoč ob rojstvu otroka
  • SD – starševski dodatek
  • DPID – delno plačilo za izgubljeni dohodek (vključno s prispevki)
  • SN – starševska nadomestila (vključno s prispevki ter prispevki za neplačan očetovski dopust)
  • KDČ – prispevki zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
  • REJ – rejnine (vključno s prispevki)
  • ID – izvozne dajatve
  • V, VI – vinjete družina, vinjete invalidi
  • DPID DR – Delno plačilo za izgubljeni dohodek družinskega pomočnika (vključno s prispevki)
  • DPID ODČ – oskrbovalec družinskega člana po Zdosk
  • DS, Zois STIP – državne štipendije, Zois štipendije
  • DSP – denarna socialna pomoč
  • VD – varstveni dodatek
  • OZP – obvezni zdravstveni prispevek po ZZVZZ-T
  • KD – komunikacijski dodatek

Najslabši filmi leta 2025: od katastrof do razočaranj

Najslabši filmi leta 2025
Najslabši filmi leta 2025 Foto: on imdb

Filmsko leto je zabavna reč. Mogoče nam filmski bogovi vsako leto ne prinesejo mojstrovin, ki se uvrstijo na sezname najboljših v zgodovini, a prepričani smo lahko, da bodo prinesli nekaj razočaranj in zares slabih filmov. In po dolgem času je filmsko leto prineslo film, ki se ne uvršča le na vrh seznama najslabših filmov leta 2025, ampak vseh časov.

Morali bi biti boljši, a niso bili

Razočaranja so vedno najbolj boleča, še bolj od tistih zares katastrofalnih filmov. Mednje se letos uvršča Hiša dinamita, ki je bila po več letih vrnitev oskarjevke Kathryn Bigelow na režiserski stolček. Hiša dinamita se ukvarja z odgovorom ameriške vlade na osamljen jedrski izstrelek, ki bo pristal na enem izmed velikih mest v državi. Najbolje bi ga opisali s priljubljenim rekom: ‘Tresla se je gora, rodila se je miš’.

Guy Ritchie je zadnja leta ustvaril nekaj kvalitetnih filmov, letos pa popolnoma zgrešil s sterilno različico Indiane Jonesa. Za Amazon je posnel Fontano mladosti, ki je verjetno najbolj dolgočasen in najslabši film v njegovi karieri.

Fontana mladosti
Fontana mladosti Foto: on apple tv

Marvel še ne najde prave poti, čeprav sta se letos izkazala dva od treh filmov. Tisti, ki pa se ni, je bil Stotnik Amerika: Pogumni novi svet, ki je prešel toliko novih snemalnih dni, da je od osnove ostalo bore malo. Akcija je, a je bilo treba ob koncu leta močno pobrskati po spominu na ta film.

Čeprav je bil mnogim povšeči, se Popolna zveza (The Materialists) kot drugi celovečerec Celine Song ne izkaže v najboljši luči. Sicer zvezdniška zasedba v sestavi Dakota Johnson, Pedro Pascal in Chris Evans ni kar tako, a je film pozabljiv do te mere, da postane razočaranje – še posebej, ker je sledil filmu Pretekla življenja.

Med razočaranji bi lahko prišteli še Tron: Ares, ki je le izgovor za sicer izjemen nov album Nine Inch Nails ter športno grozljivko Him, ki je slonela le na tem, da je producent Jordan Peele.

Zaradi statusa, ki ga drži Adam Sandler, bo Happy Gilmore 2 leto končal kot veliko razočaranje in eden najbolj ponesrečenih filmov zadnjih let. Če smo se čudili nad grozoto nadaljevanja filma Princ odkriva Ameriko, ki je leta 2021 presenetil z neizvirnostjo, je tokratno nadaljevanje spomnilo na najslabše iz Sandlerjevega arhiva.

Adam Sandler in Bad Bunny
Adam Sandler in Bad Bunny v filmu Happy Gilmore 2 Foto: on netflix

Najslabši filmi leta 2025

Če na seznam ne prištevamo božičnih filmov, ki jih v zaključnem obdobju leta štancajo pretočniki, imamo vedno zagotovilo, da bo na seznamu nekaj grozljivk. To so letos Pet noči pri Freddyju 2, Tujci: Drugo poglavje in Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje.

Svoje pripadnike ima tudi romantični žanr. Eden takih je bil Netflixov film Moje oxfordsko leto, o katerem smo zapisali: »Liki naj bi ljubili poezijo, a bolj ljubijo sami sebe, svoje nedodelane različice, ki so skupaj s prepričljivo in koherentno zgodbo obstale nekje na tleh scenaristične sobe. Ne poezija, bolj gre za Pinterest opise – brez bistva in vsebine, samo fasada.«

V kinu pa smo gledali še eno predelavo knjige Colleen Hoover, kar je lahko že samo po sebi dovoljšen dokaz. Obžalovanje (Regretting You) se že v naslovu ponuja za nekaj premetenih iger besed o tem, kako žal je lahko marsikomu, ki ga je videl.Obžalovanje

Čeprav je bil prvi film dobro sprejet, je režiser Paul Feig z drugim pogrnil na celi črti. Milo za drago 2 (Another Simple Favor) ni imel sreče, saj je bila afera z Blake Lively takrat še vedno vroča. A to je daleč od največje težave filma, ki ne ve, kje se ga drži glava.

Film z največjim proračunom na seznamu je prav tako Netflixov. The Electric State je izdelek bratov Russo, ki sta Marvel odpeljala v višave. No, njun film s Chrisom Prattom in Millie Bobby Brown ju je kvečjemu odpeljal nazaj od tam.

Dokaj svež je na seznamu južnokorejski apokaliptični film Vesoljni potop (The Great Flood), ki ga lahko vidimo na Netflixu. S »pomočjo« enega najbolj nadležnih otroških likov v svetu filma so računali na visoko leteči koncept, ki pa strmoglavi v najtemnejše globine.

Čeprav bo konec leta zapisal kot eden najbolj dobičkonosnih filmov in eden tistih, ki je otvoril filmsko leto zaslužkarjev, je Minecraft v svoji osnovi grozovito slab film. Gledljiv? Seveda. A še vedno zelo slab.

Minecraft, kako je komaj film postal filmski hit?

Ne le najslabši film leta, verjetno kar vseh časov

Amazonova Vojna svetov je bila posneta še med pandemijo koronavirusa in z idejo, da bi celoten koncept spremljali le prek računalniških zaslonov. Rezultat je sramota za filmski svet, pripovedovanje zgodb in mnoge druge branže.

Žal ne more spadati niti v klasični ‘tako slab, da je dober’, zato ni nič čudnega, da je premagal tudi tiste najslabše v zgodovini. To je tudi najslabši film leta 2025.

Najslabši film vseh časov: Je Amazonu z Vojno svetov uspelo nemogoče?

Ljubljanska univerza ključen člen novega Kompetenčnega centra za umetno inteligenco v Sloveniji

University building at the old town of City of Ljubljana with entrance and sculpture in the foreground on a cloudy summer day. Photo taken August 9th, 2023, Ljubljana, Slovenia.
Foto: Michael Derrer Fuchs iz iStock

Slovenija je s koncem leta 2025 vzpostavila Kompetenčni center za umetno inteligenco (KCUI), katerega cilj je širjenje znanja, kompetenc in naprednih rešitev umetne inteligence (UI) v gospodarstvu, raziskovalnem okolju, javnem sektorju in širši družbi.

Kot ena ključnih partneric konzorcija bo Univerza v Ljubljani (UL) prevzela pomembno vlogo pri izvajanju izobraževalnih dejavnosti ter strokovnem vodenju centra.

KCUI bo deloval kot osrednja vstopna točka za dostop do znanja, infrastrukture, svetovalnih storitev, usposabljanj in relevantnih informacij s področja umetne inteligence. Njegovo poslanstvo je okrepiti konkurenčnost slovenskega inovacijskega ekosistema ter organizacijam, podjetjem in raziskovalnim ustanovam omogočiti hitrejši in učinkovitejši prehod od raziskav k praktični uporabi UI-tehnologij.

Ključna vloga Univerze v Ljubljani pri prenosu znanja

Univerza v Ljubljani bo v okviru KCUI osrednji nosilec izobraževanja, usposabljanja in svetovanja pri uvajanju umetne inteligence v podjetja ter pri reševanju izzivov, povezanih z razvojem in uporabo UI-rešitev. Poleg tehničnih znanj bo poudarek tudi na področjih regulative in etike.

Fakulteta za računalništvo in informatiko UL bo poleg strokovnega vodenja centra koordinirala dva delovna paketa, namenjena prenosu znanja.

a data analyst using technology AI for working tool for data analysis Chatbot Chat with AI, using technology smart robot AI, artificial intelligence to generate something or Help solve work problems.
Umetna inteligenca nadomešča vse več naših interakcij. Foto: Khanchit Khirisutchalual iz iStock

Pomen centra pojasnjuje strokovna vodja KCUI, doc. dr. Vida Groznik: »Kompetenčni center za umetno inteligenco bo deloval komplementarno z drugimi obstoječimi stebri, ki so že vzpostavljeni – z evropskimi digitalnimi inovacijskimi stičišči (EDIH) in predvsem s Slovensko tovarno UI. Preko izobraževanj in predvsem svetovanj podjetjem ena-na-ena si želimo pomagati pri učinkovitejšemu prenosu znanja in inovacij na področju UI v gospodarstvo.«

Konzorcij partnerjev za celovit ekosistem UI

Vzpostavitev KCUI je del širših nacionalnih prizadevanj za razvoj celovitega ekosistema umetne inteligence ter uresničevanje ciljev Nacionalnega programa za umetno inteligenco. Ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer ob tem poudarja: »Z vzpostavitvijo Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenija postavlja še zadnji steber v podporo pri gradnji celovitega nacionalnega ekosistema UI. Center bo ključna povezovalna točka med znanjem, gospodarstvom in javnim sektorjem ter bo omogočal hitrejši, varen in odgovoren prenos umetne inteligence v prakso.«

Koordinacijo aktivnosti konzorcija partnerjev s področja umetne inteligence, digitalnih tehnologij in inovacij bo prevzela Gospodarska zbornica Slovenije, ki bo skrbela tudi za prenos znanja in tehnologij v gospodarstvo.

V konzorciju sodelujejo še Fakulteta za računalništvo in informatiko UL, Fakulteta za elektrotehniko UL, Pravna fakulteta UL, Inštitut Jožef Stefan, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Univerza v Novi Gorici ter Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.