Je tvoj telefon pametnejši od tebe?!

Samsung
Samsung

Si že kdaj imel/-a občutek, da tvoj telefon ve, kaj boš naredil/-a, še preden si se sam/-a odločila? Oz. ko v tvoji glavi še teče miselni tok, ti telefon že prikaže vsebino? Danes so telefoni že skoraj telepatski in to po zaslugi umetne inteligence, ki je v zadnjih dveh letih dobila novo razsežnost. 

Samsung je v začetku leta 2024 s serijo Galaxy S24 začel revolucijo, ki se ne nanaša zgolj na izboljšane kamere in hitrejši procesor, ampak z integriranim Galaxy AI, tvoj telefon sedaj razume tvoj dan in tvoje navade. In to brez da bi mu ti moral/a karkoli razlagati.

Samsung Galaxy AI
Samsung Galaxy AI

 

Umetna inteligenca, ki razume intuitivno

Galaxy AI ni neka fina funkcija, ki jo vklopiš in pozabiš. Je neprestano prisotna v telefonu in se uči iz tvojega vedenja. Na primer, pišeš sporočilo v slovenščini, sogovornik pa odgovarja v angleščini? Ni problema, umetna inteligenca sproti dela prevod. Imaš predavanje, ki ga komaj slediš? Če uporabiš Samsung Notes in s tem Galaxy AI, ti bo telefon v nekaj sekundah ponudil celotno transkripcijo kot tudi povzetek. In če iščeš informacije za seminarsko nalogo? Z enim klikom ob strani telefona prideš do Gemini in poveš svojo težavo. Nato te v sekundah pričakajo informacije. 

Seveda se ob tem odpirajo tudi vprašanja. Ko naprava vidi, posluša in analizira, se porajajo pomisleki glede zasebnosti. Samsung zato veliko vlaga v varnostne mehanizme poznane pod imenom Samsug Knox, šifriranje in uporabniški nadzor, saj je zaupanje ključno. Prav tako ostaja izziv, kako kompleksne funkcije približati na preprost način. Čeprav so nove možnosti impresivne, jih je treba znati uporabljati, da ne postanejo le neizkoriščen potencial.

Samsung Galaxy AI
Samsung Galaxy AI

 

Več kot telefon

Samsung pa iz leta v leto ne gradi le boljšega telefona, ampak celoten ekosistem, ki vključuje tablice, ure in slušalke. Vse povezano, vse pametno. Zanimiva informacija: Galaxy AI bo do konca leta 2025 deloval na več kot 400 milijonih naprav! In veš, kaj je najboljši del? Galaxy AI ne komplicira. Ne rabiš magisterija iz računalništva, da ga uporabljaš. Vse deluje intuitivno. Govoriš, pišeš, pokažeš in naprava razume, kaj želiš.

Samsung Galaxy AI
Samsung Galaxy AI

 

Zakaj je Galaxy AI pomemben za študente?

Ker imamo preveč dela in premalo časa. Galaxy AI je kot tisti prijatelj, ki ti pomaga, ne da bi te obremenjeval. Povzame predavanje, najde vir, prevede članek, organizira sestanek in te vodi ter izobražuje, ko si na citybreaku. In to vse medtem, ko ti piješ tvojo najljubšo matcho. To ni več dodatna funkcija. To je orodje za preživetje v študentskem kaosu.

Samsung | Galaxy S25 Ultra | Turistični vodnik

 

YOUniversity: Ponudba za radovedne in željne novih izkušenj

Samsung je študentom namenil nekaj, kar presega običajne ugodnosti. Tudi to študentsko leto je na voljo YOUniversity, ki združuje zabavo, učenje in raziskovanje. Program ponuja ekskluzivne aktivnosti, namenjene samo študentom, ki se lahko prijavijo in sodelujejo na posebnih dogodkih. Največji bonus? Brezplačno testiranje najnovejših naprav, med njimi telefoni Galaxy S25 serije, pa tudi prepogljiveži Galaxy Z Fold7, Galaxy Z Flip7, pametna ura Galaxy Watch8 in tablica Galaxy Tab S11.

YOUniversity je kombinacija digitalnih vsebin in dogodkov v živo, kjer se študenti lahko povezujejo, učijo in zabavajo. Posebna prednost je program Try&Buy, ki omogoča, da ob prijavi in izpolnjevanju pogojev brezplačno preizkusiš Galaxy Z Flip7 ali naprave iz serije Galaxy S25, vključno z vrhunskim modelom Galaxy S25 Ultra

To je priložnost, da iz prve roke občutiš, kaj pomeni imeti v rokah najnovejšo mobilno tehnologijo. In sedaj že veš, da najboljša tehnologija je tista, ki je ne opaziš. Galaxy AI deluje v ozadju, ti pa imaš občutek, da si končno v koraku s časom. Ni več vprašanje, ali boš uporabljal umetno inteligenco. Vprašanje je, ali jo boš znal izkoristiti. In če si študent, je odgovor: bolje, da jo znaš.

Samsung YOUniversity
Samsung YOUniversity

Ali je umetna inteligenca res lahko ustvarjalna?

A robot interacts with a futuristic interface showcasing vibrant abstract art. This image captures the essence of innovation and technology in a modern digital landscape. Synapse
Foto: Shinsei Motions iz iStock

Ustvarjalnost je dolgo veljala za nekaj izključno človeškega – izraz domišljije, občutkov in izkušenj, ki jih noben stroj ne more posnemati. A z razvojem umetne inteligence se ta meja vse bolj briše. Odkar so se pojavili generativni modeli, ki znajo pisati zgodbe, ustvarjati slike, skladati glasbo in celo izumljati znanstvene hipoteze, se postavlja vprašanje ali je umetna inteligenca lahko ustvarjalna?

Generativna umetna inteligenca, kot je ChatGPT, je v nekaj letih pokazala presenetljive sposobnosti. Na podlagi ogromnih količin podatkov zna ustvarjati novo vsebino, ki pogosto deluje sveže, zanimivo in celo izvirno. Raziskovalci priznavajo, da modeli na testih ustvarjalnosti pogosto dosegajo podobne rezultate kot ljudje. A čeprav računalnik zna posnemati umetniški slog, mu še vedno primanjkuje tistega, kar dela človeka ustvarjalnega – notranji namen, čustvena izkušnja in radovednost.

Posnemanje ali navdih?

Po klasični definiciji je ustvarjalnost sposobnost ustvariti nekaj novega in hkrati smiselnega. Umetna inteligenca to zmore, toda drugače kot človek. Medtem ko ljudje ustvarjamo iz občutkov, spominov ali želje po izrazu, umetna inteligenca le preoblikuje vzorce iz ogromnih baz podatkov. To pomeni, da njena »izvirnost« v resnici temelji na preteklih delih drugih ljudi.

Psihologi zato razlikujejo med ustvarjalnim izdelkom in ustvarjalnim procesom. Računalnik lahko proizvede nekaj, kar se zdi kreativno, vendar sam ne gre skozi proces dvoma, raziskovanja ali navdiha. Ne zna se vprašati, zakaj nekaj ustvarja, ali kaj želi povedati. Tudi če rezultat deluje umetniško, v ozadju ni osebne izkušnje, ki bi mu dala globino.

Meje umetne domišljije

Ko gre za resnično izvirne ideje, se pojavi meja. Študije kažejo, da umetna inteligenca težko premaga človeško intuicijo in sposobnost, da v napaki prepozna novo pot. Medtem ko ljudje spreminjamo pristop, ko nas nekaj preseneti, se modeli pogosto trmasto držijo prvotnega sklepa. AI zna reproducirati lepoto, ne zna pa se čuditi.

Ustvarjalnost kot sodelovanje

Mnogi umetniki danes umetne inteligence ne vidijo kot grožnjo, ampak kot sodelavca. Lahko spodbuja domišljijo, odpira nove poti in omogoča, da ustvarjajo tudi tisti, ki nimajo tehničnega znanja ali dostopa do dragih orodij. Raziskave celo kažejo, da so dela, ki jih skupaj ustvarita človek in umetna inteligenca, pogosto ocenjena kot najbolj zanimiva.

Toda obstaja nevarnost, da nas odvisnost od umetne inteligence otopi. Če bomo ustvarjanje vedno bolj prepuščali algoritmom, bomo postopoma izgubili veščine, ki nas delajo ustvarjalne – radovednost, potrpežljivost in sposobnost, da v nepopolnosti najdemo pomen. Svet bi lahko postal estetsko »izenačen«, poln bleščečih, a praznih podob.

Kako lahko umetna inteligenca pomaga slovenskemu zdravstvu?

Kaj ostane človeku?

Resnična ustvarjalnost ni le rezultat, temveč proces – pot od dvoma do navdiha, od napake do nove ideje. Umetna inteligenca lahko to pot posnema, ne more pa je doživeti. Lahko nas nadomesti pri pisanju, risanju ali komponiranju, ne more pa razumeti, zakaj to počnemo. Torej, dokler bodo umetnost poganjala čustva, spomini in notranja potreba po izražanju, bo ustvarjalnost ostala naša.

Tilen Likar, mladi državni prvak v rallyju

Lviv, Ukraine - November 1, 2015: Ivan Ostapchenko's  Mitsubishi Lancer Evo VII (No. 11)   competes at the annual Rally Galicia
Foto: SDivin09 iz iStock

V Idriji je potekala že 18. rally dirka Idrija, s katero se je zaključila letošnja slovenska reli sezona. V sklopu sezone je potekalo osem različnih dirk, med drugim tudi dirka v dolini Soče in dirka v Novi Gorici.

Že osmič sta naslov državnega prvaka osvojila Rok Turk in Blanka Kacin.

Na dirki je tekmovalo kar 67 posadk iz Slovenije, Italije in Avstrije. Tokrat sta slavila člana AK Ajdovščina Motorsport Marko Grossi in Tara Berlot. S to zmago sta si zagotovila tretje mesto v skupnem seštevku državnega prvenstva.

Naslov mladega državnega prvaka Tilnu Likarju

V svoji kategoriji je navduševal tudi 18-letni Tilen Likar iz Otlice, ki je osvojil naslov mladega državnega prvaka v rallyju. Skupaj z Jano Rudolf sta premagala vso konkurenco v kategoriji Divizija 3.

Tilen je večino sezone sicer odpeljal s sovoznico Angelo Hebe. Nastopil je na vseh sedmih dirkah za državno prvenstvo, v katerih se poleg ene zmage, vsakič zavihtel na zmagovalni oder.

Tilen si je še ene stopničke privozil z drugim mestom med mladimi vozniki v kategoriji Historic.

To je najvišja cerkev na svetu!

Facace of the Sagrada Familia Cathedral at Barcelona, Spain. The Famous Cathedral of Antonio Gaudi.
Foto: MaxOzerov iz iStock

Bazilika svete Družine (Sagrada Familia) v Barceloni je po namestitvi dela osrednjega stolpa dosegla vrtoglavih 162,91 metra višine.

S tem je za dober meter (natančneje 1,38 metra) presegla nemško katedralo v Ulmu. Gaudíjeva mojstrovina bo v prihodnjih mesecih še naprej rasla, vse do 172 metrov višine.

1Boj za najvišjo cerkev sveta

Temple Expiatori La Sagrada Familia in Barcelona, Catalonia, Spain. Flying around the architectural masterpiece of Gaudi at sunrise.
Foto: Vunav V iz iStock

S tem, ko je barcelonska bazilika presegla višino nemške katedrale, je zaznamovala pomemben mejnik v zgodovini svetovne arhitekture. Bazilika je uradno prehitela nemški Ulm Münster in postala najvišja cerkev na svetu. Katedrala je z višino 161,53 metra ta rekord držala od dokončanja gradnje leta 1890.

Postavitev prvega dela Jezusovega Kristusovega stolpa na vrh osrednje ladje bazilike je bil ključni trenutek, ki je omogočil dosego tega novega rekorda. Celoten postopek je del zadnje faze gradnje osrednjega stolpa, ki bo, ko bo popolnoma dokončan, dosegel 172 metrov.

2Od nedokončanega projekta do svetovne atrakcije

Barcelona, Spain - April 19 2022: Construction workers working at detailed decorating golden pieces at Sagrada Familia in Barcelona

Od polaganja prvega kamna leta 1882 je bazilika v Barceloni sinonim za arhitekturno in versko potrpežljivost. Gaudí ni nikoli pričakoval, da bo njegovo delo dokončano v času njegovega življenja, in ob njegovi smrti leta 1926 je bil dokončan le en stolp.

V zadnjih desetletjih se je tempo gradnje močno pospešil, predvsem zaradi prihodkov, ki jih prinaša turizem.

Leta 2024 je baziliko obiskalo kar 4,9 milijona ljudi. Ta stalen tok obiskovalcev, ki jih privlači Gaudíjeva edinstvena estetika, financira gradnjo. Dela na fasadah in notranji opremi se bodo nadaljevala še nekaj let, gradnja pa naj bi bila v celoti končana v približno desetletju.

Leto 2026 bo zaznamovalo stoletnico smrti Antonija Gaudíja, cerkev pa pripravlja različne dogodke v počastitev zapuščine katalonskega arhitekta. Njegovo delo, ki vključuje tudi druge ikonične stavbe v Barceloni in drugih španskih mestih, je pustilo neizbrisen pečat v svetovni arhitekturi.

Velik preboj narejen pri zdravljenju ptičje gripe in HIV-a

In this photo illustration pills of pharmaceutical drugs of various colors. Text HIV in one white pill. Healthcare and medicine concept.
Foto: RafaPress iz iStock

Znanstveniki po svetu pospešeno razvijajo zdravila na osnovi protiteles, ki bi lahko spremenila način zdravljenja nalezljivih bolezni. Njihov cilj ni več le lajšanje simptomov, temveč popolna nevtralizacija virusov – od smrtonosne ptičje gripe do kroničnega HIV-a.

Protitelesa so del naravne obrambe našega imunskega sistema. Laboratorijsko izdelane različice, t. i. monoklonska antitelesa, znanstveniki ustvarijo z združevanjem človeških in živalskih celic. Čeprav se danes večina takih zdravil uporablja pri zdravljenju raka in avtoimunskih bolezni, so raziskave na področju virusnih okužb v zadnjih letih doživele razcvet – zlasti po pandemiji covida-19.

Nova fronta: ptičja gripa

Virus H5N1, znan po izbruhih med perutnino in občasnih okužbah pri ljudeh, je zaradi svoje sposobnosti mutiranja trd oreh za vsako zdravilo. Ekipa raziskovalcev z Univerze v Hong Kongu pod vodstvom Runhonga Zhouja je zato razvila protitelo, ki napada virus na dveh mestih hkrati: na steblu površinskih proteinov in na celičnih receptorjih, kamor se virus pripne. V laboratorijskih testih je to »dvojno« protitelo uspešno nevtraliziralo več sevov H5N1 in prekašalo običajne monoklonske različice, ki ciljajo le eno točko. Zhou meni, da je to »učinkovita strategija za povečanje moči protiteles«.

Tudi raziskovalci z Univerze Columbia v ZDA razvijajo paleto različnih protiteles, ki bi sledila evoluciji virusa v realnem času. S tem bi lahko hitreje odkrivali, katere različice so najbolj nevarne, in oblikovali terapije, ki bi delovale proti več sevom hkrati.

Protitelesa kot pomoč cepivom

Poleg neposrednega zdravljenja okužb imajo protitelesa potencial tudi kot dopolnilo cepivom. Znanstvenik Zhiwei Chen z Univerze v Hong Kongu je identificiral dele virusa SARS-CoV-2, ki se med mutacijami skoraj ne spreminjajo. Protitelesa, usmerjena proti tem »konzerviranim« delom virusa, bi lahko okrepila učinkovitost cepiv in zagotovila dolgotrajnejšo zaščito – ne le proti covidu, temveč tudi proti drugim koronavirusom, ki krožijo med živalmi.

Napredek pri HIV-u

Največji izziv pa ostaja HIV. Standardno zdravljenje z antiretroviralno terapijo lahko virus potisne v mirovanje, ne more pa ga popolnoma odpraviti. Sharon Lewin z inštituta Peter Doherty v Melbournu raziskuje, kako bi lahko protitelesa pomagala pri uničenju skritih virusnih zalog. Njena ekipa je pokazala, da lahko majhne molekule, opremljene s protitelesi, natančno dostavijo terapevtski material do okuženih T-celic in jih zaščitijo pred razgradnjo v telesu.

Še bolj zanimivo je, da se imunski sistem po prejetju protiteles očitno »nauči« bolje nadzorovati HIV – tudi potem, ko zdravljenje preneha. Po zadnjih modelih bi takšne terapije lahko nekoč nadomestile vsakodnevno jemanje antiretroviralov, kar bi pomenilo revolucijo v zdravljenju HIV-a.

Za zdaj so ovire še precejšnje: protitelesa je treba aplicirati v žilo, njihova proizvodnja je draga, za popolno zaščito pa je pogosto potrebna kombinacija več vrst. A trend je jasen – prihodnost zdravljenja virusov se vse bolj usmerja k inteligentnim, natančno usmerjenim protitelesom, ki bi lahko nekoč nadomestila klasična zdravila.

Britax KIDFIX PRO je osvojil najvišjo oceno na ADAC testu otroških avtosedežev!

Britax Romer

Ko starši izbirajo avtosedež, ne iščejo le enega osnovnih kosov otroške opreme, ampak dokazano varnost. Neodvisni testi, kot je ADAC, so zato ključni, ker preverjajo, kar je najpomembnejše: kako dobro določen avtosedež ščiti otroka v najbolj kritičnih trenutkih vožnje.

 

Avtosedež Britax KIDFIX PRO je v najnovejšem ADAC testu dosegel izjemen rezultat. Skupno oceno kar 1,8 in varnostno oceno 1,7. Hkrati je prejel naslov »Test Winner«, kar pomeni, da je bil najbolje ocenjen avtosedež v svoji kategoriji.
To priznanje ima še večjo težo, saj je bil test izveden po posodobljenih, še strožjih standardih. KIDFIX PRO je tako prepričal starše in strokovnjake po vsej Evropi, ki so ocenili, da gre za enega najvarnejših otroških avtosedežev, ki so v tem trenutku dostopni na trgu.Britax Romer

Varnost pomeni mir na cesti

Avtosedež Britax KIDFIX PRO je rezultat več kot 50 let strokovnega znanja znamke Britax Römer in inovativne tehnologije, ki otrokovo varnost postavljajo na prvo mesto.
Njegove ključne prednosti so:

  • XP-PAD zmanjšuje obremenitev glave in vratu ob čelnem trku.
  • SecureGuard zagotavlja pravilen položaj varnostnega pasu in preprečuje zdrs otroka pod pas.
  • SICT bočna zaščita absorbira udarce in zmanjša sile na telo otroka pri bočnih trkih.
  • Prilagodljiva hrbtna opora in naslon za glavo omogočata, da sedež raste skupaj z otrokom (od približno 3,5 do 12 let).

Poleg varnosti KIDFIX PRO ponuja tudi izjemno udobje. Sedež je ergonomsko zasnovan, materiali so kakovostni in zračni, zasnova pa enostavna za uporabo in prilagoditev. To pomeni manj stresa za starše in več sproščenosti za otroke na vseh poteh.

Britax Romer

Tradicionalna znamka z zaupanjem prihodnosti

Britax Römer že več kot pol stoletja postavlja standarde varnosti otrok v avtomobilih. Njihove inovacije so pomagale oblikovati način, kako danes razumemo zaščito najmlajših potnikov. Avtosedež KIDFIX PRO to tradicijo nadaljuje in jo postavlja v sodobno obliko z dizajnom, ki združuje udobje, estetiko in najvišje varnostne standarde.

Varnost, ki ji zaupa vsa Evropa
Britax KIDFIX PRO je avtosedež, ki prepriča z rezultati in pomiri starše, ki iščejo najboljše za svojega otroka.

Kje ga najdete

Zmagovalca ADAC testa, Britax KIDFIX PRO, najdete v trgovinah Baby Center po Sloveniji in na spletni strani babycenter.si.
Ob nakupu prejmete strokovno svetovanje, pomoč pri pravilni namestitvi ter možnost servisa in nadomestnega sedeža, kadar je to potrebno. Starši pa lahko ob tem izkoristite tudi ekskluzivne popuste iz nove knjižice Hura! Nosečka, ki prinaša ugodnosti na izbrane modele otroških avtosedežev. Torej popolna priložnost, da združite najvišjo varnost z ugodnim nakupom.

Britax KIDFIX PRO je avtosedež, ki je dokazano varen in preverjeno udoben, kar potrjujejo starši in predvsem stroka.

Kako deluje kofein?

Traditional Bosnian Coffee served from a copper pot with local sweets. Sarajevo, Bosnia and Herzegovina
Foto: John Wreford iz iStock

Večina ljudi verjame, da kava preprosto »odžene utrujenost«. Zdi se namreč, da kofein deluje kot energijski pospeševalec, ki nas zbudi, ko bi sicer najraje zaspali na tipkovnici. A resnica je bolj zapletena – kofein nas ne napolni z energijo, temveč zmede možgane in vpliva tudi na sistem nagrajevanja, kjer igra glavno vlogo dopamin.

Zaviranje »sporočil o utrujenosti«

V možganih neprestano deluje kemični signal, ki nas opozarja, da smo utrujeni – imenuje se adenozin. Ko je naše telo dlje časa budno, se adenozin kopiči in veže na receptorje, kar povzroči občutek zaspanosti in upočasni delovanje živčnega sistema.

Kofein ima podobno strukturo kot adenozin, zato se lahko »pretvarja«, da je on in zasede njegove receptorje. S tem blokira naravno sporočilo o utrujenosti – možgani mislijo, da smo spočiti, čeprav nismo.

Ko učinek kofeina popusti, adenozin znova prevzame svoj prostor – in takrat pride znani energetski zlom. Nenadna utrujenost ni posledica izgube energije, temveč tega, da možgani spet prejmejo prava sporočila.

Directly Above Shot Of Hands Holding Coffee Cups On Table
Foto: EyeEm Mobile GmbH iz iStock

Kofein in dopamin

Manj znano je, da kofein ne vpliva le na adenozin, ampak tudi posredno okrepi delovanje dopamina, nevrotransmiterja, ki je povezan z užitkom, motivacijo in osredotočenostjo.

Ko kofein blokira adenozinske receptorje, hkrati omogoči, da dopaminski signali delujejo močneje – zato se po kavi ne počutimo le budni, ampak tudi bolj razpoloženi, zbrani in samozavestni. Prav ta dopaminski učinek je tisti, ki lahko pojasni, zakaj mnogi kavo ne pijejo le zaradi energije, ampak tudi kot ritual dobrega počutja.

Turška kava se kuha samo tako! Le takrat dobimo popolno peno in okus

Zakaj pretiravanje ne deluje?

Kljub temu več kofeina ne pomeni več zbranosti. Telo se hitro prilagodi, kar pomeni, da receptorji postanejo manj občutljivi, adenozina pa je vedno več. Rezultat: potrebujemo več kave, da dosežemo isti učinek – in s tem začnemo začarani krog zaspanosti, razdražljivosti in iskanja novega »dopa«.

Kofein nas torej ne prebudi v pravem pomenu besede – le utiša utrujenost in požene dopaminski sistem, zaradi česar se počutimo bolje kot smo v resnici. Ravno zato je kava tako priljubljena: ni le pijača, temveč majhna, vsakodnevna iluzija budnosti.

Najbolj podrobna slika Rimske ceste razkrila skrite kotičke naše galaksije

Spiral galaxy, illustration of Milky Way
Foto: alex-mit iz iStock

Znanstveniki so sestavili največjo in najpodrobnejšo radijsko sliko Rimske ceste doslej – osupljiv mozaik rdečih in modrih lis, ki razkriva zapleteno dogajanje v naši galaksiji. Nova slika, objavljena konec oktobra v Publications of the Astronomical Society of Australia, ponuja pogled na našo spiralno galaksijo z juga. Astronomom bo pomagala pri prepoznavanju in razvrščanju objektov, ki se skrivajo v njenem središču.

Lov na sledi davnih supernov

Projekt je nastal iz raziskovanja ostankov supernov – oblakov plina in prahu, ki ostanejo po eksploziji zvezd. Ti ostanki lahko oddajajo radijske valove še več deset tisoč let po eksploziji, zato so prav opazovanja v radijskem spektru ključna za njihovo odkrivanje. Do zdaj je bilo v naši galaksiji potrjenih približno 300 takih objektov, znanstveniki pa ocenjujejo, da jih je vsaj 2.000. Širši popis bi lahko razkril več o zadnjih fazah življenja zvezd in o procesih, ki oblikujejo strukturo galaksije.

140 noči opazovanj in tisoče posnetkov

Ekipa pod vodstvom Silvie Mantovanini z univerze Curtin v Avstraliji je analizirala radijske valove, zbrane med letoma 2013 in 2020 s teleskopom Murchison Widefield Array v Zahodni Avstraliji. V tem času so opravili skoraj 2.000 posameznih dvominutnih opazovanj, vsako z nekoliko drugačnim delom neba in valovno dolžino.

S pomočjo superračunalnikov so slike združili v celovito panoramo, ki prikazuje robni pogled proti središču Rimske ceste, širok okoli 60.000 svetlobnih let – nekaj več kot polovico celotne galaksije. Slika vključuje 20 različnih slojev, kjer rdeče barve predstavljajo daljše valovne dolžine, modre pa krajše. Modri mehurčki razkrivajo območja segrevanja in rojstva novih zvezd, rdeči pa označujejo hladnejše ostanke supernov.

»Ta projekt me je spomnil, kako majhen del nečesa neverjetno kompleksnega pravzaprav smo,« pravi Mantovaninijeva.

Podeljene najvišje državne nagrade: kdo so prejemniki Zosiove in Puhove nagrade

Pulsar isolated on black background. Neutron star in space. Superdense remnant of a dead star.
Foto: Nazarii Neshcherenskyi iz iStock

V Cankarjevem domu so podelili najvišja državna priznanja na področju znanosti. Skupno 15 raziskovalk in raziskovalcev je prejelo Zoisove in Puhove nagrade ter priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije za izjemne dosežke v raziskovalni in razvojni dejavnosti.

Golob: »Znanost vodi Slovenijo v prihodnost«

Slavnostno podelitev v Gallusovi dvorani je spremljal nagovor premierja dr. Roberta Goloba, ki je poudaril, da znanost v Sloveniji »ne živi le v laboratorijih, temveč se dotika vsakdanjega življenja«. Po njegovih besedah je prav raziskovalno delo ključ do trajnostnega razvoja in blaginje prihodnjih generacij.

»Slovenija potrebuje znanost, znanost pa Slovenijo, državo, ki verjame v njen razum, veličino in luč, ki vodi v skupno prihodnost,« je dejal premier in spomnil, da letos (10. novembra) prvič praznujemo nacionalni dan znanosti.

15 nagrad in priznanj za izjemne dosežke

Odbor za podelitev nagrad, ki mu predseduje prof. dr. Nataša Vaupotič, je letos podelil:

  • 6 Zoisovih priznanj za pomembne dosežke,

  • 4 Zoisove nagrade za vrhunske dosežke,

  • 2 Zoisovi nagradi za življenjsko delo,

  • 1 Puhovo nagrado za življenjsko delo,

  • 1 Puhovo nagrado za vrhunske dosežke,

  • in priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije.

Nagrajeni za življenjsko delo

Zoisovo nagrado za življenjsko delo sta prejela:

  • akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, za izjemen prispevek k medicinski virologiji,

  • prof. dr. Tomaž Pisanski, za življenjsko delo na področju diskretne matematike.

Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Franc Vrečer za dosežke na področju razvoja farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov, medtem ko je priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije prejel prof. dr. Uroš Seljak, eden najvplivnejših svetovnih kozmologov. Nagrado je prejel za svoj prispevek k mednarodni prepoznavnosti Slovenije.

Želel je postati James Bond, končal pa v zaporu

"Gothenburg, Sweden - April 15, 2011: Studio shot of the very popular Nintendo 64 game 007 Goldeneye, with Super Mario 64 in the background."
Foto: luza studios iz iStock

V Veliki Britaniji se je končal nenavaden sodni primer 65-letnega Howarda Phillipsa, ki je sanjal, da je slavni tajni agent James Bond. Njegova »vohunska misija« pa se je končala precej manj glamurozno. Britansko sodišče ga je obsodilo na sedem let zapora, ker je poskušal ruskim obveščevalcem predati zaupne informacije.

»Pripravljen si bil izdati svojo državo«

»Pripravljen si bil izdati svojo državo,« je ob razglasitvi sodbe dejala sodnica Bobbie Cheema-Grubb. Ocenila je, da ima Phillips »narcistične težnje in pretiran občutek lastne pomembnosti«. Njegova soproga je na sodišču pričala, da je bil obsojenec obseden z likom agenta 007 in si je želel postati »resnični Bond«, a se je namesto služenja domovini odločil za nasprotno stran.

»Vohunska igra« z napačnim koncem

Phillips je poskušal stopiti v stik z ruskimi obveščevalci in jim ponuditi informacije o takratnem britanskem ministru za obrambo Grantu Shappsu. Toda njegov »stik« ni bil ruski agent, temveč pripadnik britanske varnostno-obveščevalne službe pod krinko. Phillips je tako padel v past, ki so mu jo nastavili njegovi rojaki.

Po razkritju so ga aretirali, julija letos pa spoznali za krivega veleizdaje in ogrožanja nacionalne varnosti. Zdaj je sodba pravnomočna.

»Lahko bi ogrozil mojo družino«

Na dogajanje se je odzval tudi nekdanji minister Shapps, ki je dejal, da ga je razkritje globoko pretreslo:

Phillips bi lahko ogrozil ne samo mene, ampak tudi mojo družino.

Dodal je še, da je z obsojencem nekoč celo večerjal – leta 2002, ko si ni mogel predstavljati, da bo nekega dne postal tarča njegove »vohunske igre«.

Namesto licence za ubijanje je Howard Phillips tako dobil sedem let za rešetkami – trda lekcija, da igranje tajnega agenta v resničnem življenju ne prinaša filmskega konca.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.