Psi človeška čustva prepoznajo še bolje, kot smo mislili

Špela Ferlin
-
0
Psi človeška čustva prepoznajo še bolje, kot smo mislili

Psi človeških obrazov očitno ne dojemajo zgolj kot veselih ali žalostnih. Nova raziskava je pokazala, da njihovi možgani različno obdelujejo posamezne čustvene izraze, tudi kadar gre za negativna čustva.

Raziskovalci z Univerze na Dunaju, Univerze Eötvös Loránd na Madžarskem in Nacionalne avtonomne univerze Mehike so s funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) spremljali možgansko aktivnost 12 budnih in posebej izurjenih družinskih psov. Živali so jim med preiskavo kazale obraze ljudi z različnimi izrazi – srečnimi, jeznimi, prestrašenimi in žalostnimi.

Psi razlikujejo med različnimi izrazi

Rezultati so pokazali, da pasji možgani še posebej značilno obdelujejo srečne obraze, hkrati pa lahko razlikujejo tudi med nekaterimi negativnimi izrazi.

Raziskovalci so ugotovili razlike v možganski aktivnosti pri opazovanju prestrašenih in žalostnih obrazov ter med prestrašenimi in jeznimi obrazi. Med žalostnimi in jeznimi obrazi pomembne razlike niso zaznali.

To je pomembno, ker nakazuje, da psi človeških obrazov ne razvrščajo zgolj na preprost način – na pozitivne in negativne. Njihovi možgani lahko nekatere različne negativne izraze obdelujejo na različne načine.

To še ne pomeni, da čustva doživljajo kot ljudje

Raziskovalci ob tem opozarjajo na pomembno razliko. Čeprav so za opis človeških obrazov uporabili kategorije, kot so sreča, jeza, strah in žalost, iz raziskave ni mogoče sklepati, da psi ta čustva subjektivno doživljajo na enak način kot ljudje.

Raziskava pa ponuja neposredne nevrološke dokaze, da imajo psi za obdelavo človeških obraznih izrazov bolj zapleten sistem, kot se je morda zdelo doslej.

Tudi razlog za boljše razumevanje psov

Ugotovitve so zanimive tudi z vidika odnosa med človekom in psom. Psi živijo z ljudmi že zelo dolgo in so se skozi udomačitev prilagodili na številne oblike človeške komunikacije.

Raziskovalci menijo, da bi boljše razumevanje njihovega zaznavanja človeških čustev lahko vplivalo tudi na način, kako z njimi komuniciramo in skrbimo zanje.

Prvič v zgodovino bo Haribo predstavil čokoladico

Špela Ferlin
-
0
Prvič v zgodovino bo Haribo predstavil čokoladico

Haribo je pripravil novost, ki bo razveselila ljubitelje sladkarij, hkrati pa nekoliko presenetila. Znamka, ki jo poznamo predvsem po gumijastih in žele bonbonih, prvič vstopa na področje čokoladnih tablic.

Haribo prvič predstavlja čokoladno tablico, v kateri so tudi priljubljeni bonboni

V Veliki Britaniji bo septembra na voljo nova čokoladna tablica Haribo Balla Bites, ki je nastala v sodelovanju z znamko Ritter Sport. Gre za mlečno čokolado, v katero so dodani koščki priljubljenih Haribo bonbonov Balla Bites.

Nova kombinacija združuje mlečno čokolado in sadne žele bonbone z okusi jagode, češnje, jabolka in limone. Prav različna tekstura naj bi bila ena glavnih posebnosti izdelka, saj se kremasti čokoladi pridružijo mehki in žvečljivi koščki bonbonov.

Nova 100-gramska tablica bo v britanskih trgovinah naprodaj za približno dva funta. Na policah naj bi se pojavila v približno 21.000 trgovinah po vsej državi, med drugim ob drugih izdelkih Ritter Sport.

Za Haribo je to precejšen korak, saj podjetje svojo prepoznavno ponudbo prvič združuje s klasično čokoladno tablico. Znamka je sicer znana po izdelkih, kot so Goldbears, Starmix in Balla Bites, vendar je tokrat stopila na področje, ki ga je doslej prepuščala drugim proizvajalcem.

Odlična priložnost za nove kupce, a omejena na Otok

Pri Ritter Sportu so sodelovanje opisali kot priložnost, da znamka na britanskem trgu doseže nove kupce. Haribo pa želi s svojo novo čokolado ponuditi nekaj drugačnega in predvsem bolj igrivega.

Za zdaj gre za časovno omejeno izdajo, zato še ni jasno, ali bo izdelek postal stalni del ponudbe. Če bo odziv kupcev dober, pa bi lahko sodelovanje odprlo vrata tudi novim podobnim kombinacijam.

Nova tablica je zanimiva predvsem zato, ker združuje dve zelo različni vrsti sladkarij. Na eni strani je klasična mlečna čokolada, na drugi pa sadni Haribo bonboni. Prav zato bo zanimivo videti, ali bodo potrošniki takšno kombinacijo sprejeli ali pa bodo ostali zvesti klasičnim čokoladnim tablicam.

To je Generacija Z: Digitalna, zahtevna in pripravljena plačati več za to, kar ji je pomembno

Matija Goršek
-
0
To je Generacija Z: Digitalna, zahtevna in pripravljena plačati več za to, kar ji je pomembno

Generacija Z se je rodila med letoma 1997 in 2012. Je generacija, ki je nasledila tako imenovane Milenijce. Kaj naredi Generacijo Z tako posebno?

Z novim pristopom k porabi denarja, Gen Z že vpliva na dojemanje potrošnika

Je največja generacija do sedaj, in edina, ki bo zajemala kar petindvajset odstotkov svetovnega prebivalstva. Raziskava navaja, da je gen Z pri enaki življenjski stopnji že premožnejša od vseh generacij pred njo. Predstavlja približno sedemnajst odsotktov celotne svetovne potrošnje. Z letom 2040 bo generacija Z svetovni potrošnji dodala več kot devet bilijonov dolarjev več od ostalih generacij. Prav tako bodo do takrat sestavljali že kar trideset odstotkov svetovne delovne sile.

S tem bo imela pomemben vpliv na vrsto produktov in storitev, ki jih proizvajalci ponujajo, saj bo njihova napovedana potrošna moč do leta dva tisoč trideset zrasla do kar dvanajst bilijonov dolarjev.

Generacija, ki je v polnem pomenu digitalna

So prva generacija, ki je v polnem pomenu besede digitalna. Od malih nog jim je na voljo dostop do informacij na vsakem koraku. Večina nakupov se tako začne že na spletu. Več kot polovica njih je že uporabila ‘buy' gumb na socialnih omrežjih. Prav tako cenijo pristne odnose z vplivneži in znamkami, zato jih posledično manj zanima fenomen holivudskega zvezdnika.

Trenutno se predstavniki nahajajo na prehodih med različnimi življenjskimi obdobji. Nekateri so v svojih zgodnjih dvajsetih letih in vpostavljajo svoja samostojna življenja, kupujejo svoja prva stanovanja, se poročajo ali že načrtujejo družino, medtem ko se drugi še šolajo in živijo s pomočjo finančne podpore njihovih staršev. To pomeni, da znotraj iste generacije obstajajo najrazličnejše potrebe in tudi različne finančne zmožnosti. Kjub velikemu starostnemu razponu jih je smiselno obravnavati kot generacijo, saj jih družijo iste vrednote, prepričanja, in pogosto tudi podobni cilji.

Raznolika je tudi na podlagi družbenih in kulturnih vrednot. Le deset odstotkov njenih pripadnikov prihaja iz Severne Amerike ali Evrope, manj kot polovica njene skupne potrošnje pa nastane v zahodnih državah. Zato so prva resnično globalna generacija. Več pripadnikov se identificira z skupnostjo LGBTQ+ v primerjavi z Milenijci, hkrati so manj nagnjeni k povezovanju z obstoječimi verskimi skupnostmi, predvsem v združenih državah.

Kaj oblikuje njihovo identiteto?

Njihova glavna vrednota je avtentičnost. Ozaveščajo tudi socialno in okoljsko problematiko, kar jih pogosto navda z občutkom pesimizma. Besede se vendar precej močno razlikujejo od dejanj. Kljub visoki ozaveščenosti, je njihova poraba v sektorju hitre mode velika. Prav tako veliko trošijo na tehnologiji, ki je mnogokrat ravno nasprotna okoljevarstvu. Konzumerizem je dojet kot oblika samoaktualizacije, zato porabniki Generacije Z pričakujejo personalizirane izkušnje in izdelke, ki ustrezajo njihovim potrebam in željam, prav tako pa služijo izražanju njihove edinstvene identitete.

Gremo v trgovino.

Pri nakupovanju živil, verjamejo, da so trgovske znamke enakovredna alternativa ostalim znamkam. Tudi kupujejo jih vedno več. Blagovnih znamk ne dojemajo kot statusnega simbola. Dojemajo jih preprosto kot eno izmed možnosti na polici. Če trgovska znamka ponudi enako uporabno vrednost, boljšo ceno in občutek kakovosti, za njih postane racionalna. Nasploh jim je pomembna lepota in zdravje. Raziskava izvedena s strani podjetja NielsenIQ navaja, da enainosemdeset odstotkov prodaj na socialnem omrežju TikTok prihaja iz kategorije Health and Beauty, torej kategorije lepota in zdravje. Pričakuje se tudi rast v smeri virtualnega nakupovanja s prijatelji.

Katere so njihove najbolj cenjene vrednote? Njihova glavna vrednota je avtentičnost. Uspeh povezujejo s pristnostjo do sebe. Zaradi virtualne povezanosti, so dostikrat prikajšani bližnjih stikov v odnosih, zato spodbujajo ozaveščanje o samopodobi in pripadnosti. To sta vrednoti, ki ju cenijo in jim dajejo prednost tudi ob nakupovanju.

Ozaveščajo tudi socialno in okoljsko problematiko, kar jih pogosto navda z občutkom pesimizma. Besede pa se vendar precej močno razlikujejo od dejanj. Kljub visoki ozaveščenosti, je njihova poraba v sektorju hitre mode velika. Prav tako veliko trošijo na tehnologiji, ki je mnogokrat ravno nasprotna okoljevarstvu. Kljub temu so pripadniki Generacije Z bolj nagnjeni k kupovanju trajnostnih znamk in pripravljeni porabiti več denarja za trajnostne izdelke. Konzumerizem je pri njih dojet kot oblika samoaktualizacije, zato porabniki Generacije Z pričakujejo personalizirane izkušnje in izdelke, ki ustrezajo njihovim potrebam in željam, prav tako pa služijo izražanju njihove identitete in vrednot.

Kje ležijo izzivi?

Pomembno je izpostaviti, da je kot pri vsaki generaciji, tudi starostni razpon Generacije Z velik. Nekateri v svojih dvajsetih že vzpostavljajo svoje samostojno življenje, kupujejo prva stanovanja, se poročajo in imajo, ali vsaj načrtujejo otroke, drugi se še vedno šolajo in živijo s pomočjo finančne podpore njihovih staršev ali skrbnikov. To pomeni, da znotraj iste generacije obstajajo najrazličnejše potrebe in tudi različne finančne zmožnosti. Kjub velikemu starostnemu razponu jih je smiselno obravnavati kot generacijo, saj jih družijo iste vrednote, prepričanja, in pogosto tudi podobni cilji.

Generacija Z bo podjetja in njihove blagovne znake prisilila v precej drugačen pristop. Za prodajo in dvigovanje zavesti o znamki ne bo dovolj zgolj samo oglaševanje izdelka. Še manj za njihovo vrnitev. Podjetja bodo morala razumeti, kaj izdelek pomeni za potrošnikovo identiteto, kako vpliva na njegovo zdravje, kako opraviči svojo ceno in kakšen občutek vrednosti s tem poda. Kako se znamka vključi v vrednote in način življenja mladega potrošnika. To je generacija, ki si želi hitrosti, digitalnosti, personalizacije, pristnosti in izbire. Kdor jo bo želel prepričati, bo moral ustrezno nagovoriti vse aspekte njihove identitete in prepoznanega Gen Z življenjskega sloga.

Opazovanje ptic osvaja generacijo Z: Hobi, ki je postal presenetljivo priljubljen

Špela Ferlin
-
0
Opazovanje ptic osvaja generacijo Z: Hobi, ki je postal presenetljivo priljubljen

Opazovanje ptic, nekoč povezano predvsem s starejšimi ljubitelji narave, med mladimi Britanci doživlja pravi razcvet. Po podatkih raziskave, ki jo je objavil britanski RSPB, se s to dejavnostjo redno ukvarja skoraj 750 tisoč pripadnikov generacije Z.

To pomeni kar 1088-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2018. Opazovanje ptic je tako med mladimi, starimi od 16 do 29 let, postalo eden najhitreje rastočih hobijev, poroča portal Positive News

Od upokojenskega hobija do družbenih omrežij

K priljubljenosti prispevajo tudi družbena omrežja. Fotografije ptic, posnetki redkih opažanj in videi z nasveti za prepoznavanje vrst se vse pogosteje pojavljajo na platformah, ki so bile nekoč povezane predvsem z modo, športom in življenjskim slogom.

Pri tem pomagajo tudi aplikacije, kot sta Merlin in iNaturalist, s katerimi lahko začetniki hitro prepoznajo ptico in zabeležijo svoje opažanje.

Zanimanje pa ni omejeno samo na generacijo Z. V Veliki Britaniji ptice zdaj opazuje več kot štiri milijone ljudi, kar je 47 odstotkov več kot pred šestimi leti. Močno je zraslo tudi zanimanje med milenijci in generacijo X.

Kaj je Hobbyhorsing – trend, bizarnost ali šport?

Mladi iščejo stik z naravo

Eden od razlogov za vse večje zanimanje je tudi okoljska kriza. Mladi so odraščali ob opozorilih o podnebnih spremembah in izgubi biotske raznovrstnosti, zato je pri njih opazovanje narave lahko tudi način, kako se z njo ponovno povežejo.

Obenem gre za precej dostopen hobi. Za začetek niso potrebni draga oprema, posebna znanja ali celo daljnogled. Dovolj je sprehod v naravi in nekaj radovednosti.

Opazovanje ptic ima tudi izrazito družabno plat. Mladi ljubitelji se povezujejo v skupine, izmenjujejo opažanja in skupaj raziskujejo naravo. Prav ta kombinacija narave, tehnologije in druženja bi lahko bila eden od razlogov, da je nekoč precej nišna dejavnost postala eden novih priljubljenih hobijev mladih.

Zjutraj, opoldne ali zvečer: kdaj je seks pravzaprav najboljši?

Žan Sotlar
-
0
Zjutraj, opoldne ali zvečer: kdaj je seks pravzaprav najboljši?

Večina parov si za seks nezavedno izbere isti termin, pozno zvečer, tik preden ugasnejo luč. Po nekaterih raziskavah je to med 22.30 in 23.30, torej takrat, ko sta oba že izčrpana od dneva. In prav tu se skriva težava, ki jo znanstveniki že nekaj let poudarjajo: to je hormonsko gledano dokaj slab trenutek.

Zakaj zvečer ni najboljša izbira za seks

Za zadovoljiv spolni odnos telo potrebuje visoke ravni estrogena, testosterona, progesterona, adrenalina in kortizola, hkrati pa nizek melatonin (hormon, ki nas pripravlja na spanec). Britanski zdravnik in raziskovalec spanja Michael Mosley je v podkastu Diary of a CEO opozoril prav na to neskladje: ob pozni uri je melatonin na vrhuncu, vse ostalo pa na dnu. Ni ravno recept za strasten večer.

Se pa razume, zakaj se ljudje kljub temu odločajo za večerni termin — enostavno je edini prosti čas, ki ga imata dva zaposlena ali zasedena človeka v enem dnevu.

Jutro ima presenetljivo prednost

Tu pride na vrsto testosteron. Njegova raven je pri moških najvišja med 6. in 8. uro zjutraj, saj nastaja predvsem med spanjem. Prav zato se toliko moških zbudi z erekcijo, telo je dobesedno v hormonskem vzponu. Seksologinja Robin Wilson-Beattie je za Cosmopolitan povedala, da so jutra čas, ko je testosteron na vrhu, kar samo po sebi nakazuje, kdaj bi bilo smiselno poseči po priložnosti.

Ni pa vse v testosteronu. Tudi oksitocin, hormon navezanosti (nekateri mu rečejo kar hormon crkljanja), je zjutraj na najvišji ravni. Ta kombinacija naj bi po nekaterih poročanjih povečala občutek povezanosti med partnerjema in izboljšala samo izvedbo, vsaj tako trdi ameriški spalni terapevt Michael Breus, ki temu pravi tudi biološki argument v prid jutranjemu seksu.

Praktična plat zgodbe: jutranji seks traja v povprečju krajši čas kot večerni, ker ga oba pogosto omejita z budilko ali službo. Ni pa nujno slabši. Hitrejši, bolj spontan seks pred prhanjem je za marsikoga ravno pravšnji način, da se dan začne z nasmehom, ne pa z drvenjem po telefonu.

Kaj pa popoldan?

Popoldne je tisti čudni vmesni čas, ki ga redko kdo izkoristi, čeprav ima svoje prednosti. Kortizol, hormon stresa, je zjutraj visok (telo se pripravlja na dan), nato pa proti popoldnevu upade, energija pa se pri marsikom še vedno drži. Za pare, ki delajo od doma ali imajo prost popoldan, recimo med predavanji ali med odmorom od študija, je to logistično dostikrat lažje izvedljivo kot zgodaj zjutraj ali pozno zvečer.

Zakaj večerni seks vseeno ni slaba izbira

Ne gre za to, da bi večerni seks kar prečrtali. Med orgazmom se sproščata serotonin in oksitocin, ki pomirjata um in izboljšata kakovost spanca. Nevrolog Amer Khan pravi, da vzajemno zadovoljujoča bližina pred spanjem sprosti nakopičen stres in olajša izklop zaposlenih možganov po napornem dnevu. Torej, če je večer edini prosti termin, telo bo znalo poskrbeti, da bo koristen tudi takrat.

Razlika je predvsem v tem, kaj kdo od odnosa pričakuje. Jutranji seks je bolj energičen in naj bi povezanost okrepil za cel dan naprej, večerni pa deluje kot nekakšen podaljšek umirjanja, ki ga telo tako ali tako počne pred spanjem.

Torej, kdaj je res najbolje?

Odgovor, s katerim se strinja tudi večina strokovnjakinj, je manj razburljiv, kot bi si morda želeli: takrat, ko oba dejansko imata voljo, energijo in čas. Hormoni dajejo prednost jutru, realnost urnikov pa pogosto odloči drugače. Če ste tip, ki se rad zbudi prej, izkoristite to prednost. Če pa je vaš edini mir dneva zvečer po napornem dnevu na faksu ali v službi, tudi to ni napaka. Telo se bo znašlo.

Ali lahko hrano ponovno zamrznemo? Pravilo, ki ga mnogi ne poznajo

Maxim Dovečar
-
0
Ali lahko hrano ponovno zamrznemo? Pravilo, ki ga mnogi ne poznajo

Zamrzovanje je eden najboljših načinov za podaljšanje obstojnosti živil, vendar se pri tem pogosto pojavi vprašanje. Ali lahko živilo, ki smo ga že odmrznili, ponovno zamrznemo? Odgovor ni preprost ”da” ali ”ne”, saj je odvisen predvsem od tega, kako je bilo živilo odmrznjeno in koliko časa je bilo izven hladilnika.

Kdaj hrane ne smemo ponovno zamrzniti?

Najpomembnejše pravilo je, da živil, ki so se odmrznila pri sobni temperaturi, praviloma ne smemo ponovno zamrzniti. Pri višjih temperaturah se lahko mikroorganizmi hitro razmnožujejo, ponovno zamrzovanje pa jih ne uniči. Zamrzovanje namreč ustavi oziroma močno upočasni njihovo razmnoževanje, vendar jih večinoma ne uniči.

Še posebej previdni moramo biti pri mesu, ribah, perutnini, mlečnih izdelkih in drugih hitro pokvarljivih živilih.

Raw frozen meat. Raw pork chops in the freezer. Frozen food
Foto: Qwart iz iStock

Kaj pa, če se je živilo odmrznilo v hladilniku?

Če je bilo živilo odmrznjeno v hladilniku in je ves čas ostalo dovolj hladno, ga je mogoče ponovno zamrzniti. Vendar se lahko zaradi ponavljajočega zamrzovanja in odmrzovanja poslabšata okus in tekstura.

Meso je lahko po ponovnem zamrzovanju bolj suho, zelenjava mehkejša, sadje pa lahko izgubi del svoje prvotne strukture.

Different types of raw meat - beef, pork, lamb, chicken on dark background. Top view, copy space
Foto: bit245 iz iStock

Obstaja še ena varna možnost

Če niste prepričani, ali je mogoče odmrznjeno živilo ponovno zamrzniti, je primerna rešitev, da ga najprej skuhate oziroma toplotno obdelate. Kuhano jed lahko nato ohladite in zamrznete.

Pri tem je pomembno, da pripravljeno hrano po kuhanju čim prej ohladite in jo shranite v hladilnik oziroma zamrzovalnik. Ne puščajte je več ur na kuhinjskem pultu.

Kaj pa delno odmrznjena hrana?

Če je živilo še vedno delno zamrznjeno in vsebuje ledene kristale, je manj verjetno, da je bilo izpostavljeno temperaturam, pri katerih se mikroorganizmi hitro razmnožujejo. Če je bilo ves čas ustrezno hladno, ga lahko praviloma ponovno zamrznete.

Pri tem pa je pomembno, da se ne zanašamo samo na videz. Če je živilo že dolgo stalo na toplem ali ne veste, kako je bilo shranjeno, je bolje biti previden.

Najpomembnejše je pravilno odmrzovanje

Najvarnejši način odmrzovanja je v hladilniku, kjer živilo ostane pri nizki temperaturi. Druga možnost je odmrzovanje v mikrovalovni pečici ali v hladni vodi, vendar je treba živilo po takšnem odmrzovanju praviloma takoj skuhati oziroma uporabiti.

Odmrzovanje na kuhinjskem pultu zato ni dobra navada, še posebej pri mesu, ribah in drugih hitro pokvarljivih živilih.

hospitality, fridge, hand
Foto: Mohamed_hassan iz Pixabay

Pri ponovnem zamrzovanju torej ni pomembno samo, ali je bilo živilo že zamrznjeno. Pomembno je kaj se je z njim dogajalo med odmrzovanjem. Pravilen način odmrzovanja je zato ključnega pomena tako za varnost hrane kot tudi za njeno kakovost.

Bila je učiteljica, nato pa postala zvezda OnlyFans: Snema se z drugimi moškimi, tako na to reagira njen mož (FOTO)

Simon Uršič
-
0
Bila je učiteljica, nato pa postala zvezda OnlyFans: Snema se z drugimi moškimi, tako na to reagira njen mož (FOTO)

Delala je z otroki z različnimi razvojnimi težavami, imela rada svoje delo in skupnost, v kateri je poučevala, hkrati pa je odkrito govorila o tem, da se počuti neizpolnjeno, izčrpano in premalo plačano. Ta občutek poklicne izgorelosti, s katerim se spopada veliko pedagoških delavcev v Združenih državah Amerike, je nazadnje postal prelomnica, ki ji je popolnoma spremenila življenje.

Od učiteljice do zvezdnice OnlyFans

V nekem trenutku se je Courtney Tillia odločila narediti korenito spremembo in zapustiti šolstvo ter začeti povsem novo življenjsko poglavje. Izkoristila je svojo privlačnost in vse večjo priljubljenost naročniških platform, na katerih je začela objavljati provokativne vsebine. Tillia je v javnosti dejansko znana kot nekdanja učiteljica, ki je kariero nadaljevala na OnlyFans.

 

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Courtney Tillia (@courtneytillia)

Njeno občinstvo se je kmalu močno povečalo, dodatno pozornost javnosti pa je pritegnila, ko je objavila svoj prvi profesionalni posnetek z moškim, ki ni njen mož. V zelo kratkem času naj bi zaslužila 19.000 dolarjev, njene vsebine pa so znova postale viralne na družbenih omrežjih, predvsem na platformi OnlyFans, kjer je pred tem zaznavala upad priljubljenosti.

Zanimivo je, da je le mesec dni pred tem v pogovoru za The Post trdila, da na tak korak še ni pripravljena. Kot je takrat poudarila, je dolgo zavračala ponudbe za snemanja z drugimi moškimi, tudi ko so jo sledilci vztrajno spodbujali, naj to stori. Toda pritisk trga spletnih vsebin in dejstvo, da je njeno ime medtem postalo svojevrstna blagovna znamka, sta očitno vplivala na njeno odločitev.

Mož jo pri vsem podpira

Največ pozornosti javnosti pa je pritegnil odziv njenega moža. Tako kot Courtney je tudi on po poklicu učitelj, vendar pravi, da nima nič proti njenemu novemu delu, niti snemanju z drugimi moškimi. Nasprotno, poudarja, da jo pri njenem delu popolnoma podpira ter da vse odločitve sprejemata skupaj, brez dramatiziranja, ljubosumja ali prikritega nezadovoljstva. »Moj mož me podpira in zaradi tega ni jezen,« je razkrila.

10 dejstev o Evropi, ki jih večina ne pozna

A. S.
-
0
10 dejstev o Evropi, ki jih večina ne pozna

Evropa je celina, kjer lahko v enem dnevu obiščete najmanjše mesto na svetu, naslednji dan pa stojite v eni najbolj obiskanih katedral na svetu. Vmes vas morda ustavi star železniški predpis ali seznam dovoljenih imen. Ni slabo za drugi najmanjši kontinent, kajne? In čeprav jo imamo za zgodovinsko predvidljivo, zna presenetiti tam, kjer to najmanj pričakujete.

  1. Poljubljanje na francoskih železniških peronih

Leta 1910 je bil v Franciji sprejet predpis, ki je prepovedoval poljubljanje na železniških peronih ob prihodu vlaka, ker naj bi dolga poslavljanja povzročala zamude. Predpis danes ni več v veljavi, vendar se pogosto omenja kot del železniške zgodovine in »nenapisano pravilo«, da naj bo slovo, ko vlak že prihaja, kratko.

  1. Najmanjše mesto v Evropi

Hum v Istri velja za najmanjše mesto na svetu. Po podatkih zadnjih popisov ima približno 23 prebivalcev. Kljub izjemno majhnemu številu prebivalcev ima mestno obzidje, cerkev, mestna vrata in celo svojega župana. Znano je tudi po tradicionalnem žganju biska. (Pomembno je poudariti, da je naziv »najmanjše mesto na svetu« predvsem turistična oznaka, saj merila za to, kaj šteje kot mesto, niso enotna v vseh državah.)

  1. Danska ima seznam dovoljenih otroških imen

Na Danskem obstaja uradni seznam dovoljenih imen, med katerimi lahko starši izbirajo. Če želijo otroku dati ime, ki ni na seznamu, morajo vložiti posebno prošnjo za odobritev. Seznam obsega več tisoč imen, pogosto se navaja številka okoli 7.000, vendar se ta stalno posodablja. Namen zakonodaje je zaščita otrok pred žaljivimi, neprimernimi ali pretirano nenavadnimi imeni.

Newborn baby feet closeup on soft cream wrap in a selective focus - Image
Foto: Evgeniyaphotography iz iStock

  1. Notre Dame v Parizu

Katedrala Notre Dame je bila pred požarom aprila 2019 ena najbolj obiskanih znamenitosti v Evropi, z okoli 12 do 14 milijoni obiskovalcev letno. Po uničujočem požaru je bila za javnost zaprta skoraj pet let. Za obiskovalce se je ponovno odprla decembra 2024.

Vstop v katedralo je brezplačen, zaradi velikega zanimanja pa so ob ponovnem odprtju uvedeni časovni termini in varnostni pregledi. Posebnost obiska je možnost ogleda obnovljene strešne konstrukcije in znamenitih vitrajev, ki so bili med obnovo skrbno restavrirani.

  1. Najdaljše ime kraja v Evropi

Vas Llanfairpwllgwyngyllgogerychwyrndrobwllllantysiliogo na otoku Anglesey v Walesu ima 58 črk in velja za najdaljše uradno ime kraja v Evropi. Ime so v 19. stoletju podaljšali kot promocijsko zanimivost. Danes kraj večinoma imenujejo Llanfairpwll.

  1. Reykjavík je najsevernejša prestolnica države v Evropi in na svetu

Reykjavík, glavno mesto Islandije, je najsevernejša prestolnica mednarodno priznane samostojne države tako v Evropi kot na svetu. Leži tik pod severnim tečajnikom. Podnebje zaznamujejo kratka in hladna poletja ter dolge in mrzle zime. Temperature se skozi leto običajno gibljejo približno med minus 2 in 14 stopinjami Celzija.

  1. Ime Evropa izhaja iz grške mitologije

Europa je bila po grški mitologiji feničanska princesa, znana po svoji lepoti. Po legendi jo je Zevs opazil, se zaljubil vanjo in se preobrazil v belega bika, da bi se ji približal. Ko je sedla na njegov hrbet, jo je odnesel na Kreto. Tam mu je rodila več sinov, med njimi Minosa, poznejšega kralja Krete. Njeno ime naj bi izhajalo iz grških besed za širok in pogled ali obraz, kar bi lahko pomenilo »širok pogled«.

  1. Evropejci pojedo več kot polovico svetovne čokolade

Evropa predstavlja več kot polovico svetovne porabe čokolade. Države, kot so Švica, Nemčija in Združeno kraljestvo sodijo med največje porabnice na prebivalca. Delež se nekoliko razlikuje glede na leto in statistični vir, vendar Evropa že desetletja ostaja vodilna regija po porabi čokolade.

Whole and broken chocolate, chocolate bars, candies, chocolate chips on a dark wooden background
Foto: NATALIA MARNA iz iStock

  1. Češka je evropska prestolnica gradov

Na Češkem je registriranih približno 900 gradov in več kot 1000 dvorcev. Zaradi tega velja za državo z eno največjih gostot gradov v Evropi. Točne številke se razlikujejo glede na definicijo gradu ali dvorca, vendar ostaja dejstvo, da je koncentracija zgodovinskih utrdb izjemna.

  1. V Evropi je več kot 400 UNESCO znamenitosti

Evropa ima več kot 400 območij na seznamu svetovne dediščine UNESCO. Med najbolj znanimi so Akropola v Atenah, zgodovinsko središče Rima, palača Versailles, Stonehenge in Alhambra.

Kot priporočilo za obisk pa izpostavljamo Plitviška jezera na Hrvaškem, ki so znana po kaskadnih slapovih, turkiznih jezerih in izjemni naravni ohranjenosti.

Evropa morda ni največja celina, a je mojstrica podrobnosti. V njej se mitologija prepleta z zakonodajo, romantika z logistiko, rekordne številke pa z mesti, kjer prebivalce skoraj lahko preštejete na prste. In prav zato jo vedno znova odkrivamo, kot da jo vidimo prvič.

6 mikro-navad, ki vam bodo v enem mesecu popolnoma spremenile življenje

Jan Nebec
-
0
6 mikro-navad, ki vam bodo v enem mesecu popolnoma spremenile življenje

Kadar razmišljamo o osebnem napredku ali izboljšanju počutja, pogosto posegamo po radikalnih rezih: popolna prenova prehrane, uro in pol dolgi vsakodnevni obiski fitnesa ali popoln izklop od družbenih omrežij. Vendar drastične spremembe zahtevajo ogromno moči in volje, zaradi česar pogosto hitro obupamo in se vrnemo na stare tirnice.

Skrivnost dolgoročnega uspeha tiči v mikro-navadah. To so majhna, skoraj neopazna dejanja, ki zahtevajo minimalen trud, a z vztrajnim ponavljanjem skozi čas prinesejo izjemne rezultate. Če jih boste prakticirali le en mesec, boste opazili opazno razliko v svojem počutju, produktivnosti in jasnosti misli.

Največja prednost mikro-navad je v tem, da ne zahtevajo posebne motivacije ali prevelikega vložka energije. Začnite z eno ali dvema, jih vpletite v svoj vsakdan in opazujte, kako majhni koraki vodijo do velikih življenjskih sprememb.

Mikro-sidranje ob jutranji kavi

Namesto da med čakanjem na kavo ali čaj brskate po telefonu, ta čas uporabite za eno zavestno mikro-dejanje. Naredite tri globoke vdihe, raztegnite ramena in si v mislih zastavite glavno prioriteto dneva. Ker je kava vaša utečena rutina, boste novo navado z lahkoto pripeli nanjo.

Pravilo »dveh strani« pred spanjem

Veliko ljudi si želi več brati, a jih odvrne ideja o branju celih poglavij, ko so že utrujeni. Zavežite se, da boste vsak večer prebrali le dve strani knjige. Dejanje vzame le nekaj minut, odpravi pritisk, včasih pa vas bo celo potegnilo, da boste prebrali več.

Priprava najbolj pomembnega opravila večer prej

Preden zaprete računalnik ali pospravite delovno mizo, na papir zapišite eno samo stvar, ki jo boste naredili naslednje jutro kot prvo. Ko boste naslednji dan sedli k delu, vam ne bo treba trošiti mentalne energije za odločanje, kje začeti, temveč boste takoj prešli v stanje osredotočenosti.

Pravilo »enega kozarca vode« ob vsaki kavi ali obroku

Vsakič, ko si natočite kavo ali prejmete obrok, zraven obvezno popijte še kozarec navadne vode. Brez posebnih aplikacij ali opomnikov boste tako čez dan mimogrede dosegli optimalno hidracijo, kar neposredno vpliva na boljšo koncentracijo in manj popoldanske utrujenosti.

60-sekundni odklop po končanem delovnem dnevu

Ko zaključite z delom, za eno minuto zaprite oči in zavestno odložite vse delovne misli. Ta kratek mentalni premor deluje kot jasna meja med službenim in zasebnim časom, kar preprečuje prenos delovnega stresa v večerne ure z družino ali bližnjimi.

Poljski štorklji Krutku sledi na tisoče ljudi: pred njim je 5000 kilometrov

Špela Ferlin
-
0
Poljski štorklji Krutku sledi na tisoče ljudi: pred njim je 5000 kilometrov

Znana poljska štorklja Krutek je znova krenila proti jugu. Pred njo je približno 5000 kilometrov dolga selitvena pot proti Afriki, njeno potovanje pa lahko javnost spremlja prek GPS-oddajnika.

Krutek je ljubljenec svetovenga občinstv

Krutek je zaslovel že kot mladič, ko je padel iz gnezda. Rešili so ga domačini in zaposleni v Mazurskem krajinskem parku, pozneje pa so ga izpustili v naravo. Od takrat njegovo selitev spremlja GPS, zaradi česar ima štorklja tudi številne spletne sledilce.

Letošnja sezona je bila zanj še posebej pomembna. Krutek je postal oče, v njegovem gnezdu se je izvalilo pet mladičev, od katerih eden ni preživel. Štirje so zrasli in se poleti začeli učiti letenja. Krutek je medtem še naprej skrbel zanje in jim prinašal hrano.

Zdaj je družinskih obveznosti konec in Krutek se je odpravil na novo pot proti jugu. Njegova prejšnja potovanja so ga vodila mimo Bosporja, prezimoval pa je v Egiptu. GPS bo pokazal, ali bo tudi tokrat izbral podobno traso, kje se bo ustavljal in kako hitro bo napredoval.

Vrnitev na Poljsko ni bila enostavna

Tudi vrnitev v Poljsko letos ni bila povsem običajna. Po dolgem letu iz Afrike so ga našli izčrpanega ob cesti, kjer so mu pomagali mimoidoči. Nato so ga odpeljali v center za zaščito štorkelj v Krutyńu. Ko si je opomogel, se je vrnil k svojemu gnezdu. Zadnji del poti pa je moral opraviti kar z avtomobilom.

Krutek je tako postal prava ptičja zvezda. Njegova selitev je za številne opazovalce vsako leto svojevrsten naravni spektakel – tokrat pa ga čaka še približno 5000 kilometrov poti proti Afriki.

1...171819...2.163Stran 18 od 2.163