Listerija: nevarna bakterija, ki lahko preživi tudi v hladilniku – kako preprečiti njen pojav

0

Listerija oziroma bakterija Listeria monocytogenes je eden izmed povzročiteljev okužb, na katere moramo biti posebej pozorni pri ravnanju s hrano. Čeprav je listerioza razmeroma redka, je lahko bolezen zelo resna. Nevarna je predvsem za nosečnice, novorojenčke, starejše in osebe z oslabljenim imunskim sistemom, osebe, ki jemljejo zdravila za zaviranje imunskega sistema.

Kaj je listerija?

Listeria monocytogenes je bakterija, ki je zelo razširjena v okolju. Najdemo jo lahko v zemlji, vodi, rastlinah in pri živalih, od tam pa lahko pride tudi v živila. Posebnost bakterije je, da lahko preživi in se razmnožuje tudi pri nizkih temperaturah, zato ji niti hladilnik ne prepreči popolnoma rasti. Idealna temperatura za omogočanje rasti je 5 °C.

Prav zaradi te lastnosti je listerija nekoliko drugačna od številnih drugih bakterij, ki povzročajo bolezni, povezane s hrano. Če je živilo dlje časa shranjeno v hladilniku, se lahko število bakterij povečuje, čeprav je živilo videti, vonjati in okusiti povsem normalno.

Woman, girl, experiencing sickness, vomiting, pregnancy, poisoning and morning discomfort, sitting over the toilet
Foto: tatyana_tomsickova iz iStock

Katera živila so tvegana?

Listerija lahko kontaminira različna živila. Med tista, pri katerih je potrebna večja previdnost, spadajo predvsem:

  • Narezki in druga mesna živila.
  • Paštete.
  • Mehki siri.
  • Hladno dimljene ribe.
  • Pripravljene jedi, ki jih ne segrejemo pred uživanjem.
  • Surovo meso.
  • Sveža zelenjava.
  • Izdelki iz nepasteriziranega mleka.

Do kontaminacije lahko pride tudi po toplotni obdelavi. Živilo je lahko najprej ustrezno pripravljeno, nato pa se bakterija nanj prenese med rezanjem, pakiranjem, shranjevanjem ali rokovanjem.

Fresh sliced radish close up on marble cutting board on light grey background. Vegetable salad preparation process, recipe
Foto: Nature, food, landscape, travel iz iStock

Zakaj je listerija nevarna za nas?

Okužba z bakterijo Listeria monocytogenes lahko povzroči listeriozo. Pri sicer zdravih ljudeh je lahko okužba blaga in se kaže s simptomi, podobnimi prebavni okužbi, kot so slabost, bruhanje, driska ali povišana telesna temperatura.

Pri ranljivih skupinah pa lahko bolezen poteka precej težje. Bakterija lahko povzroči sepso, meningitis in druge resne zaplete.

Listerioza in nosečnost

Pri nosečnicah je približno 20-krat večja verjetnost, da zbolijo za listeriozo kot pri drugih zdravih odraslih. Listerioza lahko povzroči splav in mrtvorojenost. Po obolenju se lahko razvije simptomatska kolonizacija v nožnici, ki lahko povzroči neplodnost.

Listerioza in novorojenčki

Novorojenček lahko zboli zaradi številnih posledic okužbe z listeriozo v času nosečnosti. Prav tako je okužba zanj lahko usodna.

Newborn baby feet closeup on soft cream wrap in a selective focus - Image
Foto: Evgeniyaphotography iz iStock

Kako zmanjšati tveganje?

Najpomembnejša je pravilna higiena pri pripravi in shranjevanju hrane. Roke si je treba temeljito umivati pred pripravo hrane in po rokovanju s surovimi živili. Surova živila je treba ločevati od že pripravljenih jedi, uporabljati čiste pripomočke ter paziti na ustrezno temperaturo hladilnika. EFSA priporoča, da naj bo temperatura hladilnika nižja od 5 °C.

Pomembno je tudi upoštevati rok uporabe hitro pokvarljivih živil. Pri izdelkih z oznako ”porabiti do” ni priporočljivo tvegati in jih uživati po preteku navedenega datuma.

Toplotna obdelava lahko bakterijo uniči, vendar mora biti živilo ustrezno segreto. Po kuhanju pa moramo preprečiti ponovno kontaminacijo, saj lahko bakterijo na pripravljeno hrano prenesemo z umazanimi rokami, pripomočki ali površinami.

Hladilnik ni popolna zaščita

Ena največjih zmot pri shranjevanju hrane je prepričanje, da je živilo v hladilniku popolnoma varno pred bakterijami. Pri listeriji to ne drži. Bakterija je namreč sposobna rasti tudi pri temperaturah hladilnika, zato sta poleg hlajenja pomembna tudi čas shranjevanja in higiena.

  • Zato velja preprosto pravilo: hladilnik upočasni rast številnih mikroorganizmov, vendar listerije ne ustavi popolnoma.
Close up of a man putting fresh eggs into refrigerator.
Foto: Ladanifer iz iStock

S pravilnim shranjevanjem, higieno, zadostnim segrevanjem hrane in upoštevanjem rokov uporabe lahko tveganje za okužbo precej zmanjšamo.

Zakaj nekaterim izpiti sploh ne predstavljajo drame? 7 trikov, ki dejansko delujejo

0

Vsi poznamo tistega, ki se ne uči, pa mu vse uspe. Na vsakem faksu obstaja vsaj en tak primer. Med izpitnim obdobjem hodi na kavo, spi svojih osem ur, na izpitu pa vseeno pobere 9 ali 10. Medtem ostali trije dni pred izpitom živijo na kavi in energijskih pijačah, ne zaspijo do treh zjutraj in upajo, da bo dovolj za prehodno oceno.

Razlika ni v tem, da bi bil eden pametnejši od drugega. Razlika je v sistemu, ki ga uporablja. In ta sistem se da, presenetljivo, precej natančno razčleniti.

Že dve ali tri od teh navad lahko spremenita izpitno obdobje iz preživetvenega režima v nekaj precej bolj obvladljivega. Ostalo je vaja in malo trme, da telefon res ostane v drugi sobi.

Aktivni priklic namesto podčrtovanja

Podčrtovanje teksta z markerjem je verjetno najbolj precenjena študijska tehnika, kar jih poznamo. Daje občutek, da snov obvladaš, ker ti je vizualno znana. Vresnici pa si samo prepoznal besede, ne pa jih dejansko priklical iz spomina.

Bolj učinkovito je, da zapiske zapreš in poskusiš definicijo povedati na glas, iz glave. Aplikacije kot je Anki delujejo po podobnem principu. Kartončki ti kažejo vprašanje, odgovor pa moraš priklicati sam, brez pomoči.

Concentrated and focused young adult woman sitting behind desk with laptop in library, study at university. Student girl writing exercise task and listening music in headset
Foto: Viktoriia Hnatiuk iz iStock

Blokovno učenje, ne maratonsko

Pet ur neprekinjenega učenja zveni impresivno, v praksi pa tako skoraj nihče ne dela — vsaj ne zares. Tisti, ki to trdijo, imajo v resnici polovico časa telefon v roki.

Bolje deluje prilagojena Pomodoro tehnika: 50 minut popolne osredotočenosti (telefon fizično v drugem prostoru), nato 10 minut pravega odklopa — sprehod, raztezanje, karkoli, kar ni scrollanje. Po treh ali štirih takšnih blokih je dnevna kvota izčrpana in dodatno silanje snovi v glavo večinoma nima smisla.

Young female university student studying in a library, sitting at a desk with a computer and writing in a notebook. Concept of education, knowledge, learning, academic success, and exam preparation.
Foto: Visivasnc iz iStock

Zapiski, ki nastanejo med predavanjem, ne po njem

Prepisovanje profesorja od besede do besede je izguba časa, ki jo večina odkrije šele na izpitu, ko ugotovi, da ima deset strani teksta, ki ga ne razume. Bolje je zapisati koncepte, povezave in vprašanja, ki se med predavanjem porodijo sama od sebe.

Ta vprašanja na robu zvezka postanejo kasneje odlična osnova za učenje — večinoma so namreč natanko to, česar se boš v izpitnem obdobju spomnil, da ne razumeš.

Young female college student in chemistry class, writing notes. Focused student in classroom. Authentic Education concept.
Foto: AndreaObzerova iz iStock

Razporejeno ponavljanje namesto enkratnega branja

Nemški psiholog Hermann Ebbinghaus je že v 19. stoletju pokazal, da človek brez ponavljanja pozabi velik del na novo naučene snovi že v prvih 24 urah. Ta tako imenovana krivulja pozabljanja je razlog, zakaj enkratno branje dan pred izpitom preprosto ne deluje dovolj dobro.

Rešitev je razporejeno ponavljanje. Snov pregledaš enkrat, čez dva dni znova, čez teden dni še enkrat. Zveni bolj zamudno, kot je v resnici; gre bolj za disciplino kot za dodaten čas.

Dreamy woman podring while working on journalistic publication sitting with notebook in cafe,thoughtful female student in eyewear doing homework task solving problems and analyzing information
Foto: GaudiLab iz iStock

Razlaganje snovi nekomu drugemu

Če znaš nekaj razložiti sošolcu, punci, fantu ali celo psu. Pomeni, da si to res razumel. Če se pri razlagi zatakneš, si ravno našel luknjo v znanju, ki bi te na izpitu stala točke.

Ta tehnika, po fiziku Richardu Feynmanu poimenovana tudi Feynmanova metoda, je ena redkih, kjer je “učenje na glas” dejansko bolj koristno kot tiho branje.

Focused woman wearing headphones using laptop in cafe, writing notes, attractive female student learning language, watching online webinar, listening audio course, e-learning education concept
Foto: fizkes iz iStock

Spanje ni luksuz, je del učenja

Nevroznanstvenik Matthew Walker z Univerze Kalifornija v Berkeleyju je v svojih raziskavah spanja večkrat pokazal, da možgani med spanjem utrjujejo spomine, ki smo jih čez dan pridobili. Vseh-nočno učenje torej ni le neprijetno. Dejansko je kontraproduktivno, ker novo naučeni snovi ne pustiš, da se v glavi usede. Zato uspešni študenti izpitno noč prej raje prespijo, kot presedijo.

Tired Student Napping After Studying. Concepts of Academic Burnout, Distance Learning Fatigue, Teen Mental Health, and Study-Life Balance
Foto: Kristina Kuptsevich iz iStock

Reševanje starih izpitov pod časovnim pritiskom

Zadnji korak, ki ga marsikdo preskoči: simulacija dejanskega izpita. Star izpitni test rešiš v enakem časovnem okviru, kot ga boš imel na dan D – brez zapiskov, brez googlanja, z uro pred sabo.

Tako odkriješ, kje ti primanjkuje časa in kje snov obvladaš le na papirju, ne pa tudi pod pritiskom. In pritisk je, priznajmo si, tisto, kar na izpitu dejansko odloča.

Group Of College Students Collaborating On Project In Library
Foto: monkeybusinessimages iz iStock

 

Rdeči križ Novo mesto tudi letos razpisuje štipendije za dijake in študente

Območno združenje Rdečega križa Novo mesto že 21. leto zapored razpisuje štipendijo za dijake in študente, ki niso upravičeni do druge štipendije. Tudi letos želijo s pomočjo donatorjev podpreti mlade iz širšega območja Novega mesta.

Štipendija znaša 100 evrov na mesec, nakazilo pa poteka prek Rdečega križa, zato štipendija ni obdavčena.

Za štipendijo lahko kandidirajo dijaki in študenti s prijavljenim bivanjem v Mestni občini Novo mesto ter občinah Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice, Dolenjske Toplice, Straža, Mirna Peč in Žužemberk.

Eden od pogojev za prejemanje štipendije je, da štipendist v posameznem letu opravi 30 ur prostovoljnega dela. Poleg tega mora tudi napredovati pri izobraževanju.

Vloge je mogoče oddati do 15. septembra 2026 prek spletne strani erkpomoci.si. Vlogo oddajo starši oziroma skrbniki, dijaka ali študenta pa vpišejo v rubriko Podatki o otrocih.

Vloge bo do konca septembra pregledala komisija. Med kandidati bo nato glede na razpoložljiva donatorska sredstva izbrala dijake in študente, ki bodo prejemali štipendijo.

Sredstva za štipendije zagotavljajo donatorji, med katerimi so tako posamezniki kot podjetja in druge pravne osebe. Prav njihova pomoč omogoča, da lahko Rdeči križ Novo mesto že več kot dve desetletji pomaga mladim pri njihovem izobraževanju.

Za dijake in študente, ki izpolnjujejo pogoje, je zato pomembno, da vlogo oddajo pravočasno, najpozneje do 15. septembra 2026.

Ali so zero pijače manj škodljive za zobe?

0

Brezsladkorne pijače (znane pod oznakami zero, light ali diet) so postale izjemno priljubljena alternativa klasičnim gaziranim pijačam. Ker ne vsebujejo sladkorja, mnogi menijo, da so bistveno boljše za zdravje zob in da ne povzročajo zobne gnilobe (kariesa). A strokovnjaki opozarjajo, da resnica ni tako preprosta: čeprav ne hranijo bakterij, ki povzročajo karies, te pijače vseeno predstavljajo resno tveganje za zobno sklenino.

Karies proti eroziji zob

Da bi razumeli delovanje pijač brez sladkorja na zobe, je treba razlikovati med dvema različnima procesoma poškodbe zob:

  • Zobna gniloba (karies): Nastane, ko se bakterije v ustih hranijo s sladkorji iz hrane in pijače. Kot stranski produkt prebave sladkorja bakterije izločajo kisline, ki postopoma razjedajo zobe. V tem pogledu so »zero« pijače res boljša izbira, saj ne vsebujejo sladkorja, s katerim bi se bakterije hranile.

  • Zobna erozija: Gre za neposredno kemično odplakovanje mineralov iz zobne sklenine zaradi kislin, ki jih v usta vnesemo s hrano ali pijačo, torej brez sodelovanja bakterij. In prav tu tiči glavna nevarnost brezsladkornih pijač.

Kislost je skriti sovražnik

Večina gaziranih in osvežilnih pijač (vključno z različicami zero) vsebuje dodane kisline, predvsem fosforno, citronsko in jabolčno kislino. Te kisline dajo pijačam značilen osvežilen okus in podaljšujejo njihov rok uporabe.

Zobna sklenina se začne raztapljati že pri vrednosti pH pod 5,5. Večina popularnih »zero« pijač pa ima pH vrednost med 2,5 in 3,5, kar pomeni, da so skoraj enako kisle kot njihove s sladkorjem obogatene različice.

Nenehno izpostavljanje zob tako nizkemu pH povzroča tanjšanje sklenine. Zobje postanejo bolj občutljivi na hladno in vroče, dobijo rumenkast odtenek (ker skozi stanjšano sklenino seva notranja plast – zobovina) ter postanejo bolj dojemljivi za mehanske poškodbe in kasnejši nastanek kariesa.

Kako zmanjšati škodljive učinke?

Če se brezsladkornim pijačam ne želite povsem odpovedati, lahko z nekaj preprostimi navadami bistveno zmanjšate njihove negativne vplive na zobe:

  1. Uporabljajte slamico: Z uporabo slamice zmanjšate neposredni stik kisle pijače s sprednjimi zobmi.

  2. Ne pijte jih po požirkih skozi ves dan: Najbolje je, da pijačo spijete ob obroku ali v kratkem času. Nenehno pitje po požirkih onemogoča slini, da bi v ustih nevtralizirala kislino.

  3. Usta neposredno po pitju splaknite z vodo: Voda pomaga izplakniti ostanke kisline in pospeši obnovo normalne pH vrednosti v ustni votlini.

  4. Z umivanjem zob počakajte vsaj 30 minut: Kislina začasno zmehča zobno sklenino. Če zobe ščetkate takoj po pitju, lahko na ta način mehansko poškodujete zmehčano plast. Dajte slini čas, da sklenino ponovno reminerallizira.

Stresni hormon ima presenetljivo vlogo pri obnovi možganov

0

Možgani se na poškodbo ne odzovejo samo z vnetjem in odstranjevanjem poškodovanih celic, temveč sprožijo zapleten proces obnove, pri katerem sodelujejo različne podporne celice živčevja. Raziskovalci z Inštituta Max Planck za psihiatrijo so zdaj podrobneje opisali presenetljiv del tega procesa. Odkrili so posebno skupino predhodniških celic oligodendrocitov, ki se po poškodbi zberejo ob prizadetem območju in začnejo proizvajati kortikoliberin oziroma CRH – molekulo, ki jo poznamo predvsem zaradi njene osrednje vloge pri stresnem odzivu. Raziskava, objavljena v reviji Cell Reports, nakazuje, da CRH v možganih ni povezan samo s stresom, temveč sodeluje tudi pri uravnavanju nastajanja oligodendrocitov in mielina.

Raziskovalci ugotovili, katere celice se odzovejo na poškodbo

Nevrobiolog Jan Deussing je pri poskusih na laboratorijskih miših večkrat opazil podoben pojav: po poškodbi možganskega tkiva se je neposredno ob prizadetem območju pojavila skupina aktivnih celic. Dolgo ni bilo jasno, za katere celice gre. Iskanja odgovora se je lotil biolog Clemens Ries, ki se je Inštitutu Max Planck za psihiatrijo sprva pridružil kot študent. Z uporabo označevalcev različnih možganskih celic je ugotovil, da gre za predhodniške celice oligodendrocitov oziroma OPC (oligodendrocyte progenitor cells). Raziskovalno vprašanje je bilo dovolj zanimivo, da je preraslo iz magistrskega v doktorsko delo.

Ries je s pomočjo mišjega modela sistematično preverjal označevalce vseh znanih vrst celic. Odzval se je le eden – označevalec predhodniških celic oligodendrocitov oziroma OPC. Gre za celice, ki lahko dozorijo v oligodendrocite, katerih pomembna naloga je tvorjenje mielinske ovojnice okoli aksonov. Aksoni so izrastki živčnih celic, prek katerih nevroni med seboj prenašajo informacije. Mielin omogoča učinkovito prevajanje živčnih signalov in sodeluje pri presnovni podpori aksonov, zato je pomemben za normalno delovanje možganov.

Poškodbe mielina imajo lahko resne posledice. Pri avtoimunskih boleznih, kot je multipla skleroza, se zaščitna mielinska ovojnica razgrajuje, poškodujejo pa jo lahko tudi fizične poškodbe možganov. V težjih primerih lahko posledično odmrejo celotni nevroni. Ponovna vzpostavitev mielinske ovojnice okoli prizadetih aksonov je zato pomemben del odziva možganov na poškodbo.

Female doctor holding virtual volumetric drawing of Brain in hand. Handrawn human organ, copy space on right side, raw photo colors. Healthcare hospital service concept stock photo
Foto: mi-viri iz iStock

Po poškodbi se nepričakovano pojavi stresni hormon

Ries je sprva te celice preučeval v okviru magistrske naloge, vendar ga je raziskovalno vprašanje pritegnilo dovolj, da je delo nadaljeval. »Tema je ostala tako zanimiva, da je postala moja doktorska disertacija,« pravi biolog. Nadaljnje raziskovanje je pokazalo, da se predhodniške celice oligodendrocitov ob robu poškodovanega možganskega tkiva močno razmnožijo. Večina jih nato nadaljuje proces dozorevanja in se spremeni v oligodendrocite, ki lahko proizvajajo nov mielin.

Ries in Deussing pa sta ob tem naletela na nepričakovano odkritje. V neposredni bližini poškodovanega tkiva približno tretjina OPC začne proizvajati kortikoliberin oziroma CRH, hormon, ki ima osrednjo vlogo pri uravnavanju telesnega odziva na stres. Do zdaj ni bilo znano, da lahko OPC proizvajajo nevropeptide, kot je CRH. Ugotovitve so raziskovalci objavili v reviji Cell Reports. Odziv se začne zelo hitro, saj je tvorjenje CRH mogoče zaznati že nekaj ur po poškodbi, po približno treh dneh pa se znova ustavi. Tako hiter in kratkotrajen odziv nakazuje, da ima CRH pomembno nalogo predvsem v najzgodnejši fazi procesa obnove.

synapse and neuron, concept of Neurons and nervous brain system, 3d Illustration.
Foto: anusorn nakdee on iStock

CRH pomaga uravnavati časovni potek obnove mielina

Pomemben del procesa je tudi eden od dveh znanih receptorjev za CRH. Receptor CRHR1 je prisoten na drugi skupini predhodniških celic oligodendrocitov in tem celicam omogoča, da se odzovejo na sproščeni CRH. Ko receptorja CRHR1 ni, se OPC po poškodbi začnejo razmnoževati hitreje. Toda večje začetno število celic ne pomeni tudi uspešnejše končne obnove.

Raziskovalci so namreč ugotovili, da na koncu nastane in preživi manj zrelih oligodendrocitov. Rezultati zato kažejo, da CRH sodeluje pri uravnavanju pravega trenutka, ko začnejo OPC dozorevati. Časovno usklajen proces je očitno pomemben za nastanek zadostnega števila zrelih oligodendrocitov, ki lahko nato sodelujejo pri obnovi poškodovane mielinske ovojnice.

nerve cells, concept for neurodegenerative and neurological disease, tumors, brain surgery. 3d rendering
Foto: Ralwel iz iStock

Enak sistem sodeluje tudi pri razvoju možganov

Predhodniške celice oligodendrocitov niso pomembne samo po poškodbi možganov. Pomembno vlogo imajo tudi pri nastajanju mielina med razvojem možganov. Velik del mielinizacije poteka po rojstvu in se nadaljuje vse do obdobja mlade odraslosti. Ker je receptor CRHR1 na OPC prisoten tudi takrat, ko možgani niso poškodovani, sta se Ries in Deussing vprašala, ali bi lahko vplival tudi na normalen razvoj mielina. Skupaj z drugimi raziskovalci sta zato z različnimi metodami preučevala nastajanje mielina pri dodatnih mišjih modelih.

Ugotovili so, da so imele miši brez receptorja CRHR1 v zgodnjih razvojnih obdobjih več OPC. Te razlike z odraščanjem niso izginile, temveč so pustile trajne posledice v strukturi možganov. V odraslih možganih so raziskovalci zaznali spremembe mielinizacije, povezane predvsem z debelejšimi mielinskimi ovojnicami okoli tanjših aksonov. Rezultati tako kažejo, da receptor CRHR1 na OPC ni pomemben samo pri obnovi mielina po poškodbi, temveč sodeluje tudi pri uravnavanju njegovega nastajanja med razvojem možganov.

Od kod med razvojem možganov prihaja CRH?

Po poškodbi predhodniške celice oligodendrocitov same začnejo proizvajati in sproščati CRH. Pri normalnem razvoju možganov pa se pojavi drugo vprašanje: od kod prihaja ta hormon, ko možgani dozorevajo brez poškodbe? Raziskovalci domnevajo, da bi odgovor lahko predstavljali nevroni.

Njihova hipoteza je, da razvijajoče se živčne celice sproščajo CRH, ta pa nato vpliva tako na razmnoževanje OPC kot na njihovo dozorevanje v oligodendrocite, ki tvorijo mielin. Na ta način bi lahko CRH sodeloval pri usklajevanju procesov, ki so potrebni za pravilen razvoj mielinskih ovojnic v možganih.

Human brain neuron close-up, Neuroscience scientific concepts, Synapse medical background, 3D rendering.
Foto: onimate iz iStock

Možna povezava med stresom in depresijo

Znano je, da nevroni sproščajo CRH predvsem v stresnih okoliščinah. Prav tako je znano, da lahko stres v zgodnjem otroštvu predstavlja dejavnik tveganja za razvoj nekaterih psihiatričnih motenj. Nova spoznanja zato odpirajo vprašanje, ali bi lahko imel sistem CRH v predhodniških celicah oligodendrocitov širšo vlogo tudi pri duševnem zdravju.

»Naše trenutne ugotovitve kažejo, da bi lahko imel pri s stresom povezanih psihiatričnih motnjah, kot je depresija, sistem CRH v OPC večjo vlogo, kot smo domnevali doslej,« razmišlja Deussing. Če bodo prihodnje raziskave to povezavo potrdile in podrobneje pojasnile, bi lahko boljše razumevanje vpliva signaliziranja CRH na OPC, nastajanje mielina in razvoj možganov v prihodnosti odprlo povsem nove možnosti za raziskovanje terapevtskih pristopov.

 

Zakaj se na mrzli pijači nabere rosa?

0

V vročih poletnih dneh ni nič bolj osvežilnega kot ledeno mrzla pijača neposredno iz hladilnika. A le nekaj trenutkov po tem, ko jo postavimo na mizo, se na zunanji strani steklenice ali pločevinke oblikuje rosa. Gre za fizikalni pojav, ki ga imenujemo kondenzacija. Čeprav pojav srečujemo na dnevni bazi, marsikdo ne zna pojasniti, kako nastane. Poglejmo si, kje tiči skrivnost.

Kako nastane kondenz?

Skrivnost v zraku, ki obdaja našo pijačo:

  • Nevidna vlaga v zraku: Zrak okoli nas vedno vsebuje določeno količino vode v obliki nevidne plinaste pare. Toplejši kot je zrak, več vodne pare lahko sprejme in zadrži.

  • Hladen »šok« za zračne molekule: Ko iz hladilnika vzamete pijačo, je njena površina bistveno hladnejša od okolice. Zrak, ki pride v neposreden stik z mrzlo steklenico, se zato hitro ohladi.

  • Prehod iz plina v tekočino: Ker hladen zrak ne more zadržati enake količine vlage kot topel, se presežek vodne pare v stiku z mrzlo površino spremeni nazaj v tekoče stanje. Plinaste molekule vode se strjnejo v drobne kapljice in točno to je kondenz.

Kaj je »točka rosišča«?

Temperatura, pri kateri se zrak tako ohladi, da ne more več zadrževati vlage in se začne tvoriti kondenz, se imenuje točka rosišča.

Če je temperatura površine vašega kozarca ali pločevinke nižja od točke rosišča okoliškega zraka, se bodo kapljice neizogibno pojavile. Zato boste opazili veliko več kondenza v soparnih, vlažnih dneh (ko je v zraku ogromno vlage) kot v suhem, klimatiziranem prostoru.

Zakaj v hotelu pogosto težje zaspimo? Razlog se skriva v naših možganih

0

Hoteli veliko pozornosti namenjajo kakovosti spanja. Boljše vzmetnice, kakovostna posteljnina, različne vrste blazin in celo posebni spalni programi so postali del ponudbe številnih hotelov. Toda tudi najbolj udobna hotelska soba ne more vedno premagati enega dejavnika – dejstva, da v njej ne spimo doma.

Kot piše Euronews Travel, strokovnjaki ta pojav imenujejo »first-night effect« oziroma učinek prve noči. Gre za pojav, pri katerem ljudje v novem okolju težje zaspijo, se ponoči pogosteje prebujajo in imajo lahko krajši oziroma manj kakovosten spanec.

Naši možgani ponoči niso povsem sproščeni

Zakaj bi se nekaj tako preprostega, kot je hotelska soba, lahko poznalo na našem spanju?

Ena od razlag je povezana z našo evolucijsko preteklostjo. Ko zaspimo v neznanem okolju, naši možgani ne morejo biti povsem prepričani, da je okolica varna.

Raziskave kažejo, da se lahko med prvo nočjo v novem okolju del možganov obnaša, kot da mora ostati nekoliko bolj pozoren. Leta 2016 so raziskovalci ugotovili, da je pri ljudeh med prvim spanjem v neznanem okolju ena možganska hemisfera lahko bolj odzivna na zunanje dražljaje kot druga. Preprosto povedano: telo spi, možgani pa še vedno nekoliko »poslušajo«, kaj se dogaja okoli nas.

To bi lahko imelo evolucijsko prednost. Naši davni predniki so morali biti previdnejši, ko so spali na neznanem kraju, saj niso vedeli, kakšne nevarnosti se lahko skrivajo v okolici.

Young female sleeping peacefully in her bedroom at night. Relaxing at nighttime. Copy space
Foto: Andrii Lysenko iz iStock

Zato vas lahko zmoti vsak najmanjši zvok

V domači spalnici poznamo okolje skoraj na pamet. Vemo, kako zveni hladilnik, kdaj se vklopi ogrevanje, kako glasni so sosedje in kakšna svetloba prihaja skozi okno.

V hotelu je vse drugače. Vrata na hodniku se zaprejo. Nekdo se sprehodi mimo sobe. Dvigne se dvigalo. Klimatska naprava začne delovati. Zunaj zapelje avtomobil. Zvoki, ki bi jih doma verjetno preslišali, lahko v novem okolju pritegnejo več pozornosti. Prav zato lahko v hotelski sobi dobimo občutek, da smo spali veliko slabše, kot bi pričakovali.

Ne gre samo za občutek

»Učinek prve noči« ni zgolj subjektiven občutek popotnikov. Raziskave spanja ga proučujejo že desetletja. Študija, objavljena leta 2024, je pokazala, da je prva noč povezana s spremembami različnih značilnosti spanja, med drugim z daljšim časom uspavanja, več budnosti po tem, ko zaspimo, in krajšim skupnim časom spanja.

Zanimivo pa je, da se pojav ne pojavi nujno samo v popolnoma neznanem prostoru. Raziskava je pokazala znake učinka prve noči tako v laboratorijskem kot domačem okolju, kar pomeni, da je zgodba nekoliko bolj zapletena od preprostega pravila »nov prostor = slab spanec«.

Preprost trik z nogavicami, ki bo izboljšal spanje

Kaj lahko naredimo?

Dobra novica je, da lahko hotelsko spanje nekoliko izboljšamo.

  1. Sobo prilagodite sebi: Če je mogoče, čim bolj posnemajte pogoje, v katerih običajno spite. Temperatura, količina svetlobe in hrup lahko pomembno vplivajo na občutek udobja. Če ste vajeni popolne teme, uporabite masko za oči. Če vas moti hrup, lahko pomagajo čepki za ušesa ali enakomeren zvok v ozadju.
  2. S seboj vzemite nekaj znanega: Poznan predmet lahko pomaga ustvariti občutek domačnosti. To je lahko najljubša blazina, odeja, pižama ali celo vonj, ki ga povezujete s spanjem. Ni treba, da je hotelska soba popolnoma enaka domači – pomembno je, da možganom ponudimo nekaj znanih signalov.
  3. Ne preverjajte ves čas ure: Če ne morete zaspati, je zelo mamljivo pogledati na telefon in izračunati, koliko ur spanja vam je še ostalo. Toda s tem lahko ustvarimo dodaten stres.
  4. Prvo noč načrtujte nekoliko bolj umirjeno: Če veste, da v novih okoljih težko spite, je morda pametno, da najpomembnejšega dogodka ali napornega dne ne načrtujete takoj po prihodu. Telo se lahko na novo okolje postopoma navadi, zato je lahko druga noč boljša od prve.

 

V obširni ponudbi ur bo vsaj našel nekaj zase

0

Podjetje Huawei ne preseneča le z izredno zmogljivimi pametnimi urami, temveč tudi z raznolikimi dizajni. Z njimi dokazuje, da pametne ure niso futuristične naprave, ki jih nosimo le v prostem času!

Pametne ure so v zadnjih letih postale veliko več kot le priročen dodatek pametnemu telefonu. Danes na zapestju spremljajo našo aktivnost, pomagajo skrbeti za zdravje, nas opomnijo na pomembne dogodke in so lahko tudi nepogrešljiv spremljevalec pri športu. Huawei v svoji ponudbi ponuja različne modele, ki nagovarjajo različne uporabnike. Od tistih, ki iščejo elegantno uro za vsak dan, do športnih navdušencev in uporabnikov, ki želijo več pozornosti nameniti spremljanju svojega zdravja. Poglejmo, kaj ponujajo nekateri najbolj zanimivi modeli.

Huawei Watch Fit 5 in Watch Fit 5 Pro – lahkotni spremljevalec za vsak dan

Huawei Watch Fit 5 in Watch Fit 5 Pro sta namenjena vsem, ki želijo pametno uro, ki se brez težav vključi v vsakdan. Odlikujeta ju tanek in sodoben videz, zato sta primerni tako za športne aktivnosti kot za službo, sprehod ali večer s prijatelji. Na zapestju ponujata pregleden pogled na pomembne informacije, hkrati pa pomagata spremljati telesno pripravljenost, spanje in druge vidike zdravja. Številne športne funkcije bodo prišle prav tudi bolj aktivnim uporabnikom. Modela tako lepo združujeta praktičnost, eleganten videz in funkcije, zaradi katerih je vsakdan nekoliko bolj preprost.

Huawei Watch Ultimate 2 – za tiste, ki radi naredijo korak več

pametna ura Huawei

Huawei Watch Ultimate 2 je pametna ura za uporabnike, ki od svoje naprave pričakujejo nekoliko več. Že na prvi pogled daje vedeti, da je namenjena zahtevnejšim podvigom, saj združuje prestižen videz z robustno izdelavo in številnimi funkcijami za šport in aktivnosti na prostem. Pri tem pa ni namenjena le raziskovanju neznanih poti. Pomaga spremljati zdravje, telesno pripravljenost in vsakodnevno aktivnost ter se lepo znajde tudi v bolj umirjenih trenutkih. Zaradi svoje vsestranskosti je zanimiva izbira za vse, ki želijo eno uro za različne priložnosti. Od vsakodnevnega življenja do pustolovščin v naravi.

Huawei Watch GT Runner 2 – ko je tek več kot le rekreacija

pametna ura Huawei

Huawei Watch GT Runner 2 je namenjena tekačem, ki želijo bolje razumeti svoje treninge in napredek. Pomaga spremljati številne podatke med vadbo in po njej, zato je lahko uporabna tako pri sproščenem teku kot pri bolj načrtnem treningu. Pri tem ostaja dovolj prijazna tudi do uporabnikov, ki se s tekom šele spoznavajo. Poleg teka ponuja še številne druge športne možnosti, zato lahko spremlja različne oblike aktivnosti. Ko treninga zmanjka, pa se prelevi v priročnega vsakodnevnega spremljevalca. To je ura za vse, ki želijo iz vsakega teka izvleči nekaj več, ne da bi pri tem pozabili na udobje in vsakodnevno uporabnost.

Huawei Watch GT 6 in GT 6 Pro – eleganca, ki zdrži ves dan

pametna ura Huawei

Huawei Watch GT 6 in Watch GT 6 Pro sta uri, pri katerih se eleganten videz sreča s praktičnostjo. Namenjeni sta uporabnikom, ki si želijo napravo, ki je videti dobro na zapestju, hkrati pa ponuja dovolj funkcij za spremljanje aktivnosti, zdravja in vsakodnevnega počutja. Zaradi dolge avtonomije sta še posebej priročni za tiste, ki ne želijo vsak večer razmišljati o polnilniku. Na voljo je tudi veliko možnosti za šport in spremljanje telesne pripravljenosti, zato se dobro znajdeta tako med vadbo kot v vsakdanjem ritmu. Modela GT 6 in GT 6 Pro sta tako zanimiva kombinacija sodobnega videza, uporabnosti in brezskrbnega spremljanja vsakodnevnih navad.

Huawei Watch 5 – pametna ura z občutkom prestiža

pametna ura Huawei

Huawei Watch 5 je namenjena uporabnikom, ki želijo od pametne ure nekaj več tudi na področju oblikovanja. Elegantno ohišje in kakovostna izdelava poskrbita, da na zapestju deluje bolj kot klasična ura, njene pametne funkcije pa razkrivajo, da gre za precej bolj vsestransko napravo. Spremlja lahko telesno aktivnost, spanje in različne kazalnike zdravja, obenem pa omogoča priročen pregled obvestil in drugih informacij. Dobro se znajde med športom, v službi in ob bolj sproščenih priložnostih. Watch 5 je zato zanimiva izbira za vse, ki želijo združiti sodoben videz, uporabne pametne funkcije in občutek nekoliko bolj prestižne ure.

Huawei Watch D2 – ko ura pomaga bolje razumeti svoje zdravje

pametna ura Huawei

Huawei Watch D2 izstopa predvsem s poudarkom na spremljanju zdravja. Njena posebnost je možnost merjenja krvnega tlaka, zaradi česar je zanimiva za uporabnike, ki želijo več pozornosti nameniti svojemu počutju in vsakodnevnemu spremljanju zdravstvenih podatkov. Ob tem je še vedno prava pametna ura, saj omogoča spremljanje aktivnosti, spanja in drugih pomembnih kazalnikov. Uporabna je tako doma kot na poti, saj lahko podatke spremljamo neposredno na zapestju. Watch D2 je zato dober primer naprave, ki želi tehnologijo približati vsakodnevnemu zdravju. Na preprost in priročen način, brez občutka, da nosimo zgolj medicinski pripomoček.

Na obzorju dve novi pametni uri

Huawei bo 2. septembra v Münchnu predstavil številne novosti, v ospredju katerih bo nova generacija pametnih ur. Serija Huawei Watch GT 7 prihaja z izrazito športno usmeritvijo ter prinaša izboljšave na področju spremljanja aktivnosti na prostem, zdravja in vzdržljivosti baterije. Posebno pozornost so namenili zimskim športom, saj ura s pomočjo več senzorjev prepozna smučanje in deskanje na snegu tudi takrat, ko satelitsko sledenje ni na voljo. Uporabniki bodo lahko dostopali do zemljevidov več kot 3.000 smučišč po svetu, ura pa zna spremljati tudi različne vrste zavojev in njihov polmer. Kolesarje bodo razveselile nove funkcije za načrtovanje in spremljanje vzponov ter opozarjanje na ostre zavoje. Huawei bo hkrati razkril še Watch D3 z možnostjo merjenja krvnega tlaka z mehansko manšeto, vgrajeno v pašček.

Ne glede na to, ali je v ospredju šport, zdravje, eleganten videz ali preprosto priročnost, Huawei v ponudbi pametnih ur ponuja precej izbire. Različni modeli so namenjeni različnim življenjskim slogom, skupno pa jim je prizadevanje, da bi bila tehnologija čim bolj uporabna v vsakdanjem življenju. Pametna ura tako ni več le podaljšek telefona, temveč postaja vse bolj osebni spremljevalec, ki nam pomaga bolje razumeti lastne navade, ostati aktivni in biti povezani. Prav zato je pri izbiri najpomembneje, da izberemo model, ki se najbolje ujema z našimi potrebami in načinom življenja.

Napotnica ne zadostuje več? Tako pravilno prijaviš zaslužek od doma in iz tujine

V nekem trenutku vsak, ki dela ob študiju, naleti na isto steno: Napotnica pokrije domače naročnike, ne pa tudi tujih strank, ki plačujejo v dolarjih prek PayPala ali Wise-a. In takrat se začne prava zmeda. Kaj je sploh legalno, kje se prijaviš, koliko ti dejansko ostane.

Študentska napotnica: osnove, ki jih večina pozna napol

Od 5. februarja 2026 minimalna urna postavka za študentsko delo znaša 8,98 evra bruto, kar pomeni 7,73 evra neto na tvoj račun. Razlika gre za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Se pravi, ta čas se ti šteje v pokojninsko dobo, kar marsikdo pozabi.

Delodajalca pa napotnica stane precej več, kot je videti na prvi pogled. Na bruto znesek se namreč obračunajo še koncesijska dajatev in prispevki, ki skupaj znašajo 33,07 odstotkov, na to pa še 22-odstotni DDV. Pri neto zaslužku 100 evrov delodajalec dejansko plača račun v vrednosti 163,10 evra. Zato marsikateri naročnik, ko sliši za tak strošek, raje predlaga drugačno obliko sodelovanja. In tu pride v igro s.p. (samostojno podjetništvo).

Popoldanski s.p.: kdaj se sploh splača

Če delaš redno in za več naročnikov, je popoldanski s.p. pogosto edina smiselna pot naprej. Za leto 2026 velja meja 50.000 evrov letnih prihodkov, do katere lahko ostaneš v sistemu normirancev — se pravi, ne rabiš voditi polnega knjigovodstva, ampak se ti prizna pavšalni delež stroškov.

Konkreten primer: če kot popoldanski normirani s.p. v letu 2026 zaslužiš 50.000 evrov, se ti prizna 17.000 evrov normiranih stroškov. Davčna osnova pade na 33.000 evrov, od tega plačaš 20-odstotni davek, kar znese 6.600 evrov. Efektivno torej od bruto zaslužka odšteješ dobrih 13 odstotkov za dohodnino. Brez potrebe po zbiranju računov za vsak strošek.

Nad 50.000 evri prihodkov (ali pri prehodu v polni s.p. nad 120.000 evri) davčna stopnja za presežni del skoči na 35 %. Pri popoldanskem s.p. moraš poleg tega imeti tudi redno zaposlitev ali status študenta kot >glavno< dejavnost — s.p. ostaja stranska dejavnost.

Tu velja opozorilo, ki ga rad kdo preskoči: zakonodaja za normirance se je samo v letu 2026 spremenila že dvakrat, sprejet pa je bil tudi nov interventni zakon (ZIURS), ki še ni v veljavi. Preden se odločiš, res preveri trenutno stanje na Fursu ali pri knjigovodji (številke, ki jih bereš danes, čez pol leta mogoče ne bodo več veljale).

Kaj moraš vedeti o odprtju podjetja?

Tuji naročniki: ni ti treba takoj odpirati s.p.-ja

Če delaš za enega ali dva tuja naročnika in zaslužek ni tak, da bi opravičil administracijo s.p.-ja, obstajajo tudi vmesne rešitve. Xolo Go, na primer, omogoča izdajanje računov naročnikom v 186 državah, ne da bi za to moral registrirati podjetje — plačaš le provizijo na vsako nakazilo, sam pa ostaneš brez s.p.-ja ali obveznega vodenja poslovnih knjig.

Za tiste, ki raje sami urejajo administracijo, pa velja: dohodek od tujih naročnikov moraš v Sloveniji prijaviti enako kot domačega, dodatno pa je treba paziti na DDV pri storitvah znotraj EU (t. i. sistem OSS) in na to, kako plačilo dejansko prispe na račun. Marsikatera banka pri menjavi valut zaračuna 3- do 5-odstotno provizijo, kar pri rednih mesečnih nakazilih ni zanemarljivo.

Kaj se dejansko splača

Če delaš priložnostno in za domače naročnike, ostani pri napotnici. Administrativno je najbolj preprosta, zaslužek pa se ti šteje tudi v pokojninsko dobo. Ko pa naročniki postanejo redni in mednarodni, popoldanski s.p. z normiranimi stroški ponavadi pomeni nižji davčni odstotek, kot bi ga plačal prek napotnice, če bi to sploh bilo mogoče.

Nobena od teh poti pa ni nastavljena enkrat za vselej. Zakonodaja se pri normirancih spreminja skoraj vsako leto, zato je smiselno enkrat na leto — recimo ob oddaji dohodninske napovedi — preveriti, ali ti trenutna oblika sploh še ustreza.

Kje je resnična težava študentskega s.p.-ja?

Psi človeška čustva prepoznajo še bolje, kot smo mislili

0

Psi človeških obrazov očitno ne dojemajo zgolj kot veselih ali žalostnih. Nova raziskava je pokazala, da njihovi možgani različno obdelujejo posamezne čustvene izraze, tudi kadar gre za negativna čustva.

Raziskovalci z Univerze na Dunaju, Univerze Eötvös Loránd na Madžarskem in Nacionalne avtonomne univerze Mehike so s funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) spremljali možgansko aktivnost 12 budnih in posebej izurjenih družinskih psov. Živali so jim med preiskavo kazale obraze ljudi z različnimi izrazi – srečnimi, jeznimi, prestrašenimi in žalostnimi.

Psi razlikujejo med različnimi izrazi

Rezultati so pokazali, da pasji možgani še posebej značilno obdelujejo srečne obraze, hkrati pa lahko razlikujejo tudi med nekaterimi negativnimi izrazi.

Raziskovalci so ugotovili razlike v možganski aktivnosti pri opazovanju prestrašenih in žalostnih obrazov ter med prestrašenimi in jeznimi obrazi. Med žalostnimi in jeznimi obrazi pomembne razlike niso zaznali.

To je pomembno, ker nakazuje, da psi človeških obrazov ne razvrščajo zgolj na preprost način – na pozitivne in negativne. Njihovi možgani lahko nekatere različne negativne izraze obdelujejo na različne načine.

To še ne pomeni, da čustva doživljajo kot ljudje

Raziskovalci ob tem opozarjajo na pomembno razliko. Čeprav so za opis človeških obrazov uporabili kategorije, kot so sreča, jeza, strah in žalost, iz raziskave ni mogoče sklepati, da psi ta čustva subjektivno doživljajo na enak način kot ljudje.

Raziskava pa ponuja neposredne nevrološke dokaze, da imajo psi za obdelavo človeških obraznih izrazov bolj zapleten sistem, kot se je morda zdelo doslej.

Tudi razlog za boljše razumevanje psov

Ugotovitve so zanimive tudi z vidika odnosa med človekom in psom. Psi živijo z ljudmi že zelo dolgo in so se skozi udomačitev prilagodili na številne oblike človeške komunikacije.

Raziskovalci menijo, da bi boljše razumevanje njihovega zaznavanja človeških čustev lahko vplivalo tudi na način, kako z njimi komuniciramo in skrbimo zanje.