Tokrat smo se o spominih na študentska in tudi srednješolska ter osnovnošolska leta pogovarjali z znanim fotografom, ki je v življenju počel že marsikaj.
Kdo je Arne? Svetovno znan in priznan slovenski fotograf. Njegovo življenje je polno različnih in zanimivih dogodkov. Z nami pa je delil spomin na svoja osnovnošolska, srednješolska in študentska leta.
Arne, kje in kaj ste študirali?
Biologijo. Študij sem tudi zaključil in to v še kar doglednem roku. Res pa je, da sem bil najbrž eden najslabših študentov vseh časov.
Zakaj?
Najbrž nisem dovolj brihten. To je bil nek skupek nebrihtnosti in lenobe. Če bi študiral danes, na faks ne bi bil niti sprejet.
Vendar ste ga končali?
Ja, končal sem ga. Imam opravljeno deveto stopnjo, se pravi doktorat na ALU. V Ljubljani sem bil najverjetneje edini, ki je imel vedenje v osnovni šoli ocenjeno negativno. Potem so mi oceno vseeno popravili na dve, da so me sploh spustili naprej. Hotel sem se vpisati na „Šubičko“, ki je takrat veljala za elitno. Tja nisem bil sprejet zaradi vedenja, zato sem moral na Poljane. Na maturi sem imel pet dvojk, zato me je presenetilo, ko so me poklicali, naj se pred začetkom predavanj prvega letnika oglasim na filofaksu. Ko sem prišel v predavalnico, nas je bilo notri vsaj 100 ali nekaj več. Nato so nas vprašali: „Ali vi veste, zakaj ste tukaj?“ In smo vsi odgovorili, da ne vemo. Nato je profesor rekel: „Ko ste se vpisovali, smo pregledali vaše prošnje, izbrali smo vas po ključu glede na uspešnost opravljene mature. Vi ste jo komaj izdelali … Kot veste, je študij zelo drag, država nima denarja, jaz bi na vašem mestu razmislil o tem, ali ostati tukaj ali ne, saj nikoli ne boste končali faksa.“ Danes se tega ne dela, v naših časih pa so tako delali. Potem nam je še rekel: „Prihranite državi denar, profesorjem težave, sami sebi pa čas in se raje izpišite.“
Vsi smo bili poklapani in verjamem, da se je kdo tudi izpisal. No, jaz se nisem in sem študij tudi končal.
Kaj vam je najbolj ostalo v spominu na študentska leta? Zabave?
Ne, to ne, jaz sem takrat že ogromno delal in nisem hodil po zabavah. Mogoče sem bil v študentskih letih v lokalu, pa ne bom pretiraval, če rečem, le desetkrat v petih letih. Sploh nisem hodil ven, imel sem čisto drugačen način življenja.
Takrat smo veliko delali, jaz sem že v osemletki začel delati, to so bila še dijaška dela. Potem sem celo gimnazijo delal pred in po pouku. Pred začetkom pouka sem raznašal časopis, tako da sem vstajal že ob štirih zjutraj. Ne da bi nam šlo doma slabo, da se razumemo, moj oče je bil zdravnik, tako da ni bilo nobenih finančnih problemov, daleč od tega, le zase sem imel višje cilje. Želel sem si jadrnico in sem jo tudi naredil.
Medtem ko sem študiral, sem gradil jadrnico, služil denar za gradnjo in ko sem končal, sem bil takrat najmlajši lastnik jadrnice v Sloveniji. Imel sem narejen faks, imel sem najemniško stanovanje, avto pri 24 letih in pa svojo, za tiste čase, veliko jadrnico. Ogromno sem delal in študiral, čeprav sem bil len. No, saj sem še zmeraj. Ampak mogoče pa le nisem toliko, kot se mi zdi … Tako da imam v spominu na študentska leta samo delo in nobene zabave. Tudi s punco sem začel hoditi že v četrtem razredu osnovne šole in se z njo potem tudi poročil. Skupaj sva bila 22 let in še danes sva prijatelja. To pomeni, da ni bilo nobenih punc, nobenih zabav in nobenih norij. Z dovoljenjem staršev sva že pri štirinajstih živela skupaj. Njena mama nama je nosila zajtrk v posteljo, za vikende sem bil pri njej, ob ponedeljkih pa sem se vračal domov. Nisva skrbela za svoje gospodinjstvo, živela sva pri starših, ampak uradno kot fant in punca. Še vedno kot otroka, kot vzdrževanca. S starši smo skupaj hodili tudi na morje. Neprestano sva bila skupaj, brala sva knjige, hodila v kino, se skupaj izobraževala, skupaj delala. Štela sva promet, to je bil „ful dober job“, jaz sem delal tudi v muzeju, „malali smo, cajtnge nosil“. Malo smo spali … To, da sem hotel imeti svojo jadrnico, me je najbolj gnalo k delu.
Imate to jadrnico še danes?
Ne, na žalost sem jo prodal, potem sem kupil drugo, večjo, in se začel ukvarjati z oddajo jadrnic, se pravi s čarterjem. Bil sem profesionalni skiper in skrbel sem še za deset jadrnic celih pet let. Ko sem diplomiral, sem dobil potrdilo o diplomiranju, diplome pa še do danes nisem šel iskat, ker je nisem rabil. Me še vedno čaka.
Kakšni se vam zdijo današnji študentje v primerjavi z vami?
Jaz bi takole rekel, nočem biti žaljiv … Bistveno, bistveno premalo splošne izobrazbe. Tudi jaz je nimam zelo veliko, ker sem bil naravoslovec, pa jo imam kljub temu veliko, veliko več v primerjavi z današnjimi študenti.
Včasih je bila splošna izobrazba na bistveno višji ravni, bilo je tudi precej manj študentov, danes pa je že vsak drugi na faksu. Pri nas je bil osip na faksu že v prvem letniku 80 %. Na koncu nas je diplomiralo samo 15 %. Ne da bi se hotel hvaliti, ampak razlika med nami in vami je.
Bi študentom svetovali, da gredo v tujino?
Za študij ja, potem pa nazaj v Slovenijo. Tukaj je najlepše. Pojdite študirat, na podiplomski študij, doktorat, potem pa nazaj. To bi bilo tudi pravično na nek način. Nehajmo s podpiranjem kapitalizma; v tujino gredo (in večina jih tam ostane!) najboljši študenti, ki jih tu izšola država, se pravi mi, davkoplačevalci. Tako zahodni kapital pride do vrhunskih strokovnjakov popolnoma zastonj. Potem se pa čudimo, če nam multinacionalke diktirajo življenje. Sami jim pri tem najbolj pomagamo! Beg možganov bi morala država reševati na drugačen način.
Imate kakšen nasvet za študente?
Ja, več splošne izobrazbe. Ljudje morajo več brati.
Alja Purg
