Fundacija Študentski tolar

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Nepovratna socialna denarna pomoč je enkratna pomoč, namenjena študentom v stiski, ki jo dodeljuje Fundacija Študentski tolar, Ustanova ŠOU v Ljubljani. Letos je bil objavljen že sesti razpis.

Komisija Fundacija Študentski tolar se trudi, da bi izpolnila namene razpisa in da bi pomagala čim večjemu številu študentov. Socialna in psihološka svetovalka Mojca Majerle, Zavod Študentska svetovalnica poudarja, da se vse informacije v zvezi z nepovratno denarno pomočjo najdejo na spletni strani Fundacije Študentski tolar (http://www.studentski-tolar.si/), kjer je na voljo besedilo razpisa, dokumentacija in točkovnik. Rok za oddajo vlog na letošnji razpis je bil 14. november 2011.

 

Nepovratna denarna sredstva so namenjena reševanju socialne stike študentov, torej kritju stroškov študija, reševanju stanovanjskega problema, nakupu osnovnih življenjskih potrebščin, preživljanju otroka ali družine ter reševanju drugih stisk, v katerih se znajdejo študentje.

 

Namen razpisa

  • reševanje trenutne socialne stiske študentov
  • pomoč socialno ogroženim študentom in s tem prispevanje k vzpostavitvi enakih možnosti pri dostopnosti visokošolskega izobraževanja
  • širjenje možnosti za doseganje minimalne ravni kakovosti življenja študentov

 

Pomoč se lahko dodeli samo prosilcem, ki:

  • imajo status študenta na kateremkoli visokošolskem ali univerzitetnem zavodu članice ŠOU v Ljubljani in niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje v evidenco brezposelnih oseb
  • so prvo leto brez statusa študenta in so vpisani na kateremkoli visokošolskem ali univerzitetnem zavodu članice ŠOU v Ljubljani ter niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje v evidenco brezposelnih oseb
  • pogoj je tudi, da je prosilec je v socialni stiski in da bo pomoč bo prosilcu pomagala pri razreševanju socialne stiske

Po besedah Mojce Majerle iz Zavoda Študentska svetovalnica se finančna in socialna stiska študentov vedno bolj kaže, saj je za dodelitev nepovratne pomoči zaprosilo kar 530 študentov. Fundacija Študentski tolar ima na voljo sredstva v višini 110.000 evrov, posamezna pomoč za študenta znaša 400 evrov.

 

Mojca Buh

 

Vir informacij: Mojca Majerle, socialna in psihološka svetovalka, Zavod Študentska svetovalnica

Mesec mednarodnih izzivov ŠOU v Ljubljani je končan!

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Letošnji mesec mednarodnih izzivov, ki ga že vrsto let pripravlja resor za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani, je trajal kar pet tednov, ki so bili sestavljeni po temah, ki so bile v posameznem izmed tednov v ospredju: izobraževalni, športni, kulturni

V petih tednih so se lahko slovenski in tuji študentje udeležili okoli 30 najrazličnejših dogodkov: na kratkih tečajih tujih jezikov so se učili tuje jezike, spoznali so Mednarodno pisarno ŠOU v Ljubljani, si ogledali Plečnikovo hišo, obiskali stavbo slovenskega parlamenta, poslušali koncert klasične glasbe v Križankah, se seznanili z Erasmus praksami študija v tujini. Tuji študentje so v okviru MMI predvsem spoznavali Slovenijo na najrazličnejše načine: prek pettedenskega tečaja slovenskega jezika, tečaja tradicionalne slovenske kuhinje, prek slovenskega filmskega večera ter na tradicionalnem slovenskem večeru, kjer so spoznali slovensko kulinariko, glasbo in plese. Obiskali so tudi Dolenjsko in Primorsko ter se odpeljali vse do Beograda. Daniel, študent iz Nemčije: »Navdušile so me lepote Slovenije, predvsem gričevnata dolenjska pokrajina in Piran. Spoznal sem tudi veliko slovenskih jedi, tudi kar nekaj slovenskih besed sem se naučil.« Annike, študentka iz Estonije: »Udeležila sem se predvsem kulturnih dogodkov – navdušil me je Plečnik in razstava Kdo si? v Mestnem muzeju. Lahko se pohvalim, da sem se udeležila tudi tečaja tradicionalne slovenske kuhinje – zdaj vem, kaj so to žganci. Mogoče jih bom pripravila tudi doma, čeprav nisem čisto prepričana, da bodo mojim prijateljem všeč.«

Tudi letos je največ obiskovalcev pritegnila mednarodna večerja (international dinner), na kateri so tuji študentje v Sloveniji predstavili svoje kulinarične dobrote in udeležencem omogočili spoznavanje njihovih kultur na nekoliko drugačen, zelo okusen način. Letos se je predstavilo 16 držav, komisija pa je tudi tokrat izbrala ekipo, ki se je najbolje predstavila. Katarina Košak, ministrica za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani: »Pri ocenjevanju smo upoštevali okus hrane, način, kako je bila hrana postrežena, izgled mize ter splošni vtis. Najbolj so nas prepričali Poljaki, drugi so bili Čehi, tretja pa Litva.« Dogodkov, ki so se zgodili v okviru MMI, so se pridno udeleževali tako tuji kot tudi slovenski študentje. Med njimi je bila tudi študentka Petra z Ekonomske fakultete: »Tri torkove popoldneve sem preživela v Mednarodni pisarni ŠOU v Ljubljani na kratkih jezikovnih tečajih – navdušili sta me portugalščina in španščina, ruščina pa se mi zdi zelo težka, predvsem zaradi cirilice.«

Organizatorji MMI 2011 že kujejo načrte za prihodnost. Katarina Košak, ministrica za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani: »Veseli smo, da so se študentje v tako velikem številu odzvali na naše dogodke. To kaže na to, da je mesec mednarodnih izzivov zelo priljubljen. Potrudili se bomo, da ga bomo izvedli tudi v naslednjem letu.«

Tisti študentje, ki se torej letos meseca mednarodnih izzivov ŠOU v Ljubljani niste udeležili, boste torej imeli prihodnje leto še možnost popravnega izpita. Izkoristite jo!

 

 

Tradicionalna Prekmurska gibanica!

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Klub prekmurskih študentov pripravlja že 15. Prekmursko gibanico, ki bo danes, 6. decembra 2011, na mariborskem ŠTUK-u. Prireditev se bo pričela ob 20. uri. V preddverju bosta za popularne plesne viže skrbela DJ Berti in DJ Urosh. V dvorani pa bodo nastopili mladi rockerji The Eight, znana prekmurska rock skupina Dismissed in Jože Činč z D'kwaschen Retashy. Zabava bo trajala vse do jutranjih ur.

Več na : www.kps.si/gibanica

PR teater – Na koncu štejejo samo odnosi

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Druga študentska konferenca o odnosih z javnostmi, PR teater, ki je v organizaciji Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS) potekala 22. novembra, je bila tokrat v znamenju odnosov in njihove pomembne vlogi v PR-u.

 

Konference se je udeležilo nekaj več kot 130 ljudi, ki so zapolnili Krkino dvorano do zadnjega kotička.

 

Konferenca PR teater je obsegala sedem predavanj in okroglo mizo o aktualnih PR temah, komuniciranju in mreženju.

Tina Vidergar z agencije Publicis je predavala o tipičnem dnevu PR direktorice, ki pravzaprav ne obstaja. Pestrost dela v odnosih z javnostmi se kaže tako v raznolikih področjih dela (politika, javni sektor in gospodarstvo) kot tudi v dnevnem prebiranju ogromnega števila mailov, v raznih sestankih z vihranjem idej (brainstorming), v predstavitvah, sestankih z naročniki in organiziranju dogodkov. PR-ovec mora biti dobro organiziran, radoveden, predvsem pa pošten, saj PR temelji na zaupanju.

 

Žiga Vavpotič z Zavoda Ypsilon je v svojem predavanju poudaril pomembnost zgodb in mreženja. Podal je nekaj zanimivih nasvetov o tem, kako pristopiti do sogovornika in z njim skleniti sodelovanje, ter izpostavil samoiniciativnost mladih, ki si morajo predvsem upati in izkoristiti vsako priložnost, ki se ponudi. Prav tako morajo vedeti, kaj jih v življenju žene naprej in prek svojega aktivnega udejstvovanja temu slediti.

 

V nadaljevanju je Mitja Blagajac z agencije Spem predstavil zlata pravila strateškega komuniciranja, ki izražajo njegovo učinkovitost skozi jasno definiranje poslanstva entitete. Ta mora pripovedovati svojo zgodbo, vredno zaupanja, in z njo pridobiti pozornost ciljne publike. Blagajac je svoja spoznanja podprl tudi z raziskavo »Edelman Trust Barometer«, ki je pokazala, da na zaupanje potrošnikov najbolj vplivata transparentnost poslovanja podjetja in njegova poštena praksa.

 

Franci Zavrl z agencije Pristop je spregovoril o resnem položaju PR-a v Sloveniji in o njegovih profesionalnih etičnih izzivih. Povedal je, da odnosi z javnostmi pri nas izgubljajo verodostojnost predvsem zaradi komunikatorjev samih, ki v nekaterih primerih delujejo nepremišljeno in neetično. Vsak posameznik se mora pred dejanjem vprašati, ali je to zakonito in etično, ter razmisliti o posledicah, ki jih ta odločitev prinaša.

 

Naslednji predavatelj PR teatra, Tine Kračun z Inštituta za strateške rešitve, je predaval o lobiranju, zavezništvih in partnerstvih na mednarodnem tržišču. Najprej se je dotaknil teorije in razložil, kaj lobiranje sploh je ter kako poteka na različnih trgih. Za konec je predstavil še nekaj praktičnih primerov, ki so udeležencem pomagali razumeti, kako zelo pomembno je komuniciranje in ustvarjanje pozitivne publicitete v medijih.

 

Kamenko Kesar z Adreme je govoril o ustvarjanju dogodkov, vrednih spomina, in predstavil primer, ki se je osredotočal na udeležence ob desetletnici Eucerina. Podjetje je za goste dogodka namreč pripravilo prijetno presenečenje. Med prihodom na sprejem so vsakega posameznika brez njegove vednosti fotografirali in nato pripravili razstavo njihovih portretov. Vse skupaj je potekalo zelo hitro, saj so imeli fotografi na voljo le 75 minut za 180 portretov, ki so jih morali posneti, obdelati, natisniti in nato še razstaviti. Dogodek je požel uspeh predvsem zaradi inovativnosti in presenečenja.

 

Kot zadnji predavateljici sta nastopili Nina Tomažin in Alenka Vidic z agencije Propiar, ki sta predstavili management javne osebnosti na primeru Marte Gorjup Brejc, predsednice uprave Peka. Ta je s pomočjo korenitih sprememb v komuniciranju, z ustvarjanjem pozitivne publicitete in prenovo oz. pomladitvijo blagovne znamke pripeljala Peko do enega uspešnejših podjetij v Sloveniji.

 

PR teater je zaključila okrogla miza z naslovom »Kdo koga nateguje – mediji PR-ovce ali PR-ovci medije?« Uroš Hakl s Pristopa, ki je okroglo mizo moderiral, je Gorana Novkovića s časnika Žurnal24, Nino Tomažin (Propiar) in Aleksandra Salkiča s Petrola vseskozi »provokativno« vzpodbujal k razpravljanju o tem, kako poteka komunikacija med PR-ovci in novinarji ter kdo ima večje zasluge za nepopolne in nekredibilne informacije, ki prihajajo v javnost. Med zanimivo debato so povabljeni prišli do zaključka, da se rešitev skriva v medsebojnem sodelovanju, kredibilnosti in predvsem zaupanju.

Drugi PR teater, ki je potekal v znamenju odnosov, je bil zanimiv, informativen in provokativen. Glede na podano vsebino ter zadovoljstvo lepega števila udeležencev je bil tudi uspešen. Ugotovili smo, da na koncu res štejejo samo odnosi.

 

 

Maja Pirnovar

Študentska sekcija

Slovenskega društva za odnose z javnostmi

 

PReveri na www.mojPiaR.com!

 

Foto: Mediaspeed

Skrivnostni čar »veselega decembra«

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Skrivnostni čar »veselega decembra«

Smo v času, ko ob zimskih, pričakovanja polnih neskončno dolgih večerih, občudujemo majhne barvne lučke, ko nas omamen vonj po kolačkih, cimetu in kuhanem vinu navdaja z željo, da nadaljujemo nekaj, kar počno ljudje že zelo dolgo. Tako je v navadi, tako je lepo, tako počno stari starši in tako so nas učili starši. Skrivnostni čar »veselega decembra«, toplina in veselje v srcih in tista pravljična skrivnost, ki jo občutimo v božičnih in novoletnih praznikih je dovolj, da običaj ponavljamo iz leta v leto. V nas živi občutek ustaljenega, nekaj pradavnega in se po smislu šege niti ne sprašujemo. Da boste bralci vedeli več o samem pomenu in smislu šege, bom predstavila simbolni pomen najizrazitejših stvari božično-novoletnega časa.

V obdobju »veselega decembra« večkrat slišimo besedo adventni čas. To je čas, ki za vernike pomeni duhovne priprave na Jezusovo rojstvo, za trgovce pa najbolj dobičkonosno obdobje v letu. Adventni čas, se začne z prvo decembrsko nedeljo in traja do božičnega večera.

Najbolj znan simbol tega predbožičnega obdobja je adventni venček. Na adventnem venčku so štiri svečke, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Na prvo adventno nedeljo se prižge prva svečka, nato pa vsako nedeljo še ena zraven. Naraščanje luči pomeni rast dobrega v našem življenju. Štiri sveče simbolizirajo: štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje, konec sveta), štiri strani neba (velja za vse ljudi in za ves svet), štiri letne čase (Kristusovo rojstvo je pomembno za vse čase in vsako dobo), človekovo življenje (ob rojstvu). Okrogla oblika venčka simbolizira večnost in popolnost.

Najznamenitejši simbol adventnega časa je okrašena božično drevesce. Šega izhaja iz poganskih časov in je simbolizirala upanje in veselje, vendar je drevesce šele s krščanstvom postalo simbol božiča.

Pri nas je bilo prvo božično drevo postavljeno sredi 19. stoletja v Ljubljani. Šele v drugi polovici 20. stoletja je običaj začel prodirati na podeželje, kjer so neokrašena ali preprosto okrašena drevesca obešali v hišo, vendar z vrhom navzdol.

Najstarejši okraski so bili narejeni doma in se jih je dalo pojesti. To so bili najrazličnejši piškotki, orehi, lešniki, jabolka… Starodavna navada je bila, da so ljudje po praznikih okrašena drevesca nosili okrog in jih »obirali«.

Božično drevesce (smreka,jelka), kot ga poznamo dandanes z umetelno izdelanimi okraski je  začelo dobivati obliko v drugi polovici 19. stoletja, ko se je razcvetelo tovarniško izdelovanje okraskov.

Zanimiv okrasek, ki je značilen še danes je pozlačeni oreh, katerega lupina simbolizira les križa, jedrce oreha simbolizira Jezusa, kožica jedrca pomeni grenkobo pasijona, olje, ki je v jedrcu pa simbolizira vir svetlobe.

Simbolika božiča po vseh teh letih še vedno ostaja živa in prav je, da se ji posvečamo in premišljujemo o njej.

Upam, da boste v tem čarobnem času, našli trenutek za premišljevanje o stvareh, ki vas obdajajo, saj lahko predstavljajo skrivnostni čar »veselega decembra«.

Moj prvi tatu

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Moj prvi tatu

Vse skupaj se je začelo tako … V zadnjih nekaj letih, ko smo spili že nekaj rund, je občasno debata nanesla tudi na tetoviranje.

Zmeraj smo bili vsi pametni, da se bomo tetovirali, jaz še najbolj. Seveda ni bilo nikoli nič iz tega. Letos spomladi pa me je prijateljica postavila pred dejstvo; za rojstni dan mi je namreč kupila bon za tetoviranje, ki mi je omogočal izdelavo skice oz. je znesek pokril avans, ki bi ga moral sicer plačati. Super, zdaj gre pa zares.

Čez poletje sem zadevo pustil na miru, saj ni pametno čisto svežega tatuja izpostavljati slani vodi in soncu, hkrati pa je bil to tudi dober izgovor za zavlačevanje. Nisem namreč še premislil, kje in kaj hočem imeti.

Jeseni sem se začel ukvarjati z idejo, da bi moral bon izkoristiti, sicer bo propadel

Najprej sem moral določiti, kje se hočem tetovirati. Želel sem, da je tatu viden, a ker delam v poslovnem svetu, mogoče ni najbolj pametno, da je preveč viden. Torej mora biti skrit vsaj pod srajco. Po nekaj diskusije sam s sabo sem se odločil, da bo verjetno kar na rami – najbolj klasično mesto (nisem rekel, da sem izviren).

Zdaj pa večje vprašanje – kaj?

Hotel sem si tetovirati nekaj takega, kar bo imelo neko simboliko, a bolj ko sem razmišljal in kompliciral, manj sem vedel. Na koncu sem se odločil za napis: Rock'n'Roll. Zadeva se mi dobro sliši, je nekoliko uporniška; predvsem pa sem se odločil zato, ker mi je všeč pesem Hey Hey, My My od Neilla Younga. Gre za staro zadevo in v refrenu pravi: »Hey hey, my my, Rock and Roll can never die. There's more to the picture, than meets the eye.« Oz. v drugi verziji besedila poje tudi: My my, hey hey, Rock and Roll is here to stay. It's better to burn out, than to fade away.« Filozofija za besedilom mi je všeč; seveda čisto moje mnenje.

Preden sem se šel tetovirat, sem od veliko ljudi slišal: »Ja, kako boš pa izgledal, ko boš 70 ali 80? Ti bo vse dol viselo.«

Pošteno povedano, nobeden od nas ne bo pri 80-ih dobro zgledal, s tatujem ali brez; kakšnega mogoče sploh ne bo več med nami. Tako je to za moje pojme precej beden izgovor.

V začetku oktobra sem le šel v studio in Mato (moj tatu mojster; www.tattoo-mato.com) mi je razložil celoten postopek, odgovoril na vsa moja (bedna) vprašanja, seveda tudi na najbolj pogosto, “A boli?”, in bil nasploh zelo profesionalen glede celotne zadeve. Kapo dol; same pohvale. Določila sva datum in nekaj tednov pozneje sem bil pri njem. Prej mi je povedal še za neko spletno stran, kjer imaš res ogromno fontov (preko 1000), in naj si na njej izberem, kako hočem, da bo izgledalo. Z malo pomoči slikarja in Worda sem si nato tudi svoj tatu že doma skiciral.

Nato je prišel veliki dan
Ne bom lagal; prvih pet minut je bolelo, da me je malokrat v življenju kaj tako bolelo. No, mogoče sem samo jaz taka reva, ko pride do praga bolečine. Po petih minutah dela pa se nekako navadiš, še zmeraj boli, a potem ko se malo zamotiš s kakšno debato, kar nekako pozabiš na vse skupaj. Po eni uri dela sva končala. Zdaj pa še najbolj mučen del za moje pojme, tatu moraš v prvih 24 urah dvakrat izprati in ga prekriti s folijo, nato pa približno štirikrat na dan mazati z Bepanthenom (gre za mazilo, ki pomaga kožo zaceliti nazaj). To delaš cca 14 dni (seveda me ne držite za besedo, da sem si navodila prav zapomnil). Na rami to ni bilo hudo, problem je, če imaš tetoviran npr. cel hrbet. V tem primeru mora biti zadeva naporna.

Mogoče se bo še kdo vprašal, koliko stane zadeva. Povedal bom le toliko, da če ste mislili, da je to nekaj evrov, ste se zmotili. Je kar nekaj več, a vedeti moramo, da se tetoviramo pri mojstru, ki ima zadevo uradno prijavljeno, studio sterilen, sam mojster pa izpolnjuje vse tehnične in zdravstvene pogoje za tetoviranje. Skratka, veš, da te tetovira profesionalec.

Vsem, ki vas zadeva zanima, priporočam, tisti, ki pa že v osnovi niste navdušeni nad idejo, vas pa nočem prepričati. Če si za konec izposodim še izrek, ki sem ga prebral v tatu studiu: »Short is the pain, long is the pride!«

Mitja Urbanček

Pogovor s tremi bradači

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

December je čas za teme, ki niso najbolj resne, zato sem v iskanju novih mejnikov našel precej zanimiv izziv. Z velikim veseljem in ponosom vam predstavljam intervju z Miklavžem, Božičkom in Dedkom Mrazom. Opravljen je bil v zadnjih dneh novembra.

Dobili smo se kje drugje kot v lokalu (ime naj zaradi varnosti ostane neznano). Dodelili so nam mizo v posebni sobi, da smo se lahko v miru pogovorili.

Božiček in Dedek Mraz sta prišla točno, medtem ko je Miklavž zamujal. Po petnajstih minutah čakanja smo ga le dočakali.

»Zamujaš!« ga je takoj napadel Božiček.

»Miklavž pride točno takrat, ko namerava!« ponosno odvrne Miklavž.

»To je iz Gospodarja prstanov, nisi Gandalf, … nehaj s traparijami … in nehaj govoriti o sebi v tretji osebi! A nismo dali tega čez že lansko leto?« mu nejevoljno odgovori Dedek Mraz. 

»Potem sta že brala knjige, kaj?« je začuden Miklavž.

Vmeša se Božiček: »Ne, smo pa vsi videli filme!«

»A obstaja film?« prebledi Miklavž.

»Zmeraj si bil zadaj,« je že malo nejevoljen Dedek Mraz.

 

Prekinem debato in naročimo pijačo:

Božiček: Jack colo – z ledom.

Dedek Mraz: Vodko – kar steklenico prinesi. Pa da se ne bi spet kaj zaj… s sadno vodko. Tisto sr… je za otroke.

Miklavž: Malinovec.

Božiček: A boš spet abstiniral? Pič…a.

Miklavž: Ok, ok – šnops.

 

Prvo vprašanje, za vse tri. Kako se razumete med sabo; ste prijatelji, konkurenti, sovražniki?

Miklavž: Prijatelji; in to se pravi … Imamo tudi zapestnice prijateljstva …

Dedek Mraz: A lahko nehaš s temi forami; si 12-letna punčka? Se razumemo, imamo pa seveda svoje razlike.

Božiček: Lahko bi rekli celo ideološke razlike.

 

Nisem še nameraval priti v te zadeve, a ko smo že pri tem, o kakšnih razlikah govorimo? V čem se razlikujete?

Božiček: Kot sem rekel, v ideologiji. Jaz verjamem bolj v denar in kapitalizem …

Miklavž: Vera …

Dedek Mraz: Enotnost in bratstvo. Vsi smo tovariši in tovarišice.

 

Ali med seboj kaj tekmujete? Se kaj borite za svoj tržni delež oz. popularnost med otroki?

Miklavž: Ni posebnega rivalstva, jaz sem prvi.

Božiček: Ja prvi po vrsti na koledarju, drugače po zadnjih anketah vodim jaz.

Dedek Mraz: Kaj je to tržni delež? Komunizem ne pozna prostega trga, tu imamo vsi vse.

 

Ampak komunizem je padel.

Dedek Mraz: V naših srcih nikoli. Dogovarjam se tudi za širitev na Kitajsko; tam je več komunistov kot doma v Sovjetski zvezi!

 

Preidimo še k malo bolj lahkotnim temam; najljubša knjiga?

Miklavž: Sveto pismo – v stripu …

Dedek Mraz: Komunistični manifest …

Božiček: How to make love like a porn star – biografija Jenne Jameson.

 

Najljubši film?

Miklavž: Kristusov pasijon.

Božiček: Rambo od 1 do 4 ter Reševanje vojaka Ryana. Puške in kri … To je to.

Dedek Mraz: Sovražnik pred vrati in Lov na rdeči oktober. Odlična primera, kako so sovjeti pokazali svojo superiornost!

 

Zakaj še nisem dobil gusarske ladje iz lego kock, za katero sem prosil, ko sem bil še majhen?

Božiček: Dedek Mraz ve …

Dedek Mraz: Miklavž ve …

Miklavž: Božiček ve …

 

A potem se bomo vrteli v krogu?

Miklavž: A imaš potrdilo, da si poslal pismo?

 

Nimam.

Božiček: Potem ne moremo pomagati … Mi smo kot pošta, če ni poslano s povratnico, potem ni nič gotovo.

 

Ok, očitno bom moral preboleti …

Dedek Mraz: Saj si rabil očitno samo 15 let … Dobro zate …

 

Še malo politike. Ko bo ta revija izšla, bodo sicer volitve že mimo, a vseeno; katero stranko bi volili?

Božiček: V Sloveniji imate vse obrnjeno precej narobe. Levičarji naj bi skrbeli za ljudi, medtem ko naj bi desničarji skrbeli za kapital. Pri vas je pa vse zmešano – in vsi kradejo … Tako da sploh ne bi volil.

Dedek Mraz: Ja, res je problem, koga voliti, ja … Bo že tovariš Kučan povedal koga … On najbolje ve.

Miklavž: Nsi; brez debate.

 

Kje vidite trenutno največji problem Slovenije?

Miklavž: Nsi ni v parlamentu …

Dedek Mraz: Pomanjkanje komunizma ali vsaj socializma …

Božiček: Premalo zapravljate. Morate več kupovati, da bo lahko proizvodnja stekla. Tako se bodo odprle tovarne in spet bomo vsi delali – in potem zapravljali.

 

Ok. Še kakšna misel za konec?

Miklavž: Bodite pridni, sicer vas bodo parkeljni pref…kali.

Božiček: Kmalu pridem. Pripravite mi piškote in ključe od vrat kake študentke.

Dedek Mraz: Vodka, vodka in še enkrat vodka!

 

Mitja Urbanček

Testiraj se na HIV in preveri svoj HIV status!

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Predstavniki ŠOU v Ljubljani so pred 1. decembrom, svetovnim dnevom boja proti AIDSU, pozvali mlade k testiranju na HIV. Na HIV so se testirali tudi sami, saj so želeli širši javnosti prikazati, kako to izgleda, in testiranje s tem destigmatizirati. »Število okuženih z virusom HIV tudi v Sloveniji narašča. Če bom s svojim dejanjem spodbudil vsaj še pet mladih, da se tudi sami testirajo, sem svoj cilj dosegel,« je po testiranju povedal Andraž Počič, minister za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani. Predsednica ŠOU v Ljubljani Ana Pleško pa je dodala: »Na HIV sem se tokrat testirala prvič, saj sem bila tudi sama doslej prepričana, da je to nekaj strašnega in da si označen že, če to storiš. Prepričala sem se, da to ni nič takšnega, zato to priporočam vsem mladim, ki se želijo prepričati o svojem HIV statusu. Če je kdo pozitiven, je namreč ključno začeti zdravljenje takoj, ne pa odlašati soočenja s tem, kajti zdravljenje lahko podaljša življenje. Vsi moramo premagati predsodke do HIV.« ŠOU v Ljubljani je 1. decembra v sodelovanju s projektom Virus delil kondome po visokošolskih zavodih v Ljubljani in študente ozaveščal o varni in odgovorni spolnosti.

 

Namenimo denar pomoči potrebnim

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Vedno več ljudi se sooča s stisko. S čisto malo dobre volje jim lahko pomagamo, če smo tega zmožni. Mogoče jim namenimo denar, ki smo ga hoteli zapraviti za novoletna darila.

Bliža se čas obdarovanja in božično-novoletnih nakupov. V teh kriznih časih, bi se bilo lepo spomniti na ljudi, ki nimajo hrane ali stvari, ki jih nujno potrebujejo za preživetje. 

Ste mogoče pomislili na to, da bi denar, tudi če samo deset ali dvajset evrov, namenili nekomu, ki mu bo to prišlo še kako prav. 

Denar, ki ste ga nameravali zapraviti za darila, zapravite tako, da bo šel izkupiček prodane stvari v dobrodelne namene, ali pa preprosto darujte. Denar lahko namenite živalim ali brezdomcem. Podarite ga lahko osebam, za katere veste, da so pomoči potrebne in da jim bo tudi dvajset evrov prišlo prav. Namenite lahko tudi bolnim otrokom ali fundaciji Rdeči noski. Kupite lahko uhane v obliki solzice v sodelovanju z društvom Brišimo solzice, denar od nakupa je v celoti namenjen bolnim otrokom Fundacije za pomoč otrokom. 

 

Predvsem preživite praznike z družino in prijatelji. Obdarovanje ni praznik, ampak je praznik preživet z ljudmi, ki nam kaj pomenijo. 

Si že povezan z nami na Facbooku?

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Facebook je postal del našega vsakdana. Uporabljamo ga, da smo v stiku s prijatelji in znanci ter tdui znanimi in slavnimi. Če še nisi v stiku z nami, revijo Študent, te vabimo, da se nam pridružiš. 

Imamo že preko 8.000 oboževalcev, ki nam sledijo v naših zanimivih nagradnih igrah, ki jih za vas pripravljamo vsak teden. Poleg tega, da vas nagrajujemo, vas preko Facebooka obveščamo o vseh pomembnih študentskih prireditvah in dogodkih.

Pod našimi objavami se razvijajo pestre debate o različnih študentskih temah in dogodkih, pomagaš pa nam lahko ustvarjati tudi vsebino tiskane revije, saj vsak mesec na Facbooku izbirate aktualno temo. Obvestimo pa te seveda tudi o tem, kdaj izzide nova številka Študenta, če te takrat slučajno ni na faksu. 

Pridruži se nam!

1...1.8931.8941.895...2.185Stran 1.894 od 2.185