Morda se bom slišal prežvečeno, pa vseeno. Spet bom težil o športu. Da ne pozabite. To pa zato, ker je ravno februar znan kot mesec, ko se večini malce poslabša razpoloženje, večina je nekam tečna in brezvoljna (valentinovo je tu za srečne dvojice izjema)
Eden izmed razlogov za to na čisto fiziološki ravni je, da se pri športnem udejstvovanju sproščajo endorfini, možganske snovi – nekakšni hormoni sreče, ki delujejo na telo kot nekakšne droge oziroma nekakšen naravni opoj (njihovo delovanje je namreč podobno delovanju opija) in sprožajo dobra in vesela občutja. Po športni vadbi nam dajejo občutek zadovoljstva, sicer pa tudi povečujejo vzdržljivost. Endorfini se, mimogrede, sicer sproščajo tudi pri smehu – torej smejte se, ko športate in ste izbrali najboljšo kombinacijo! Zanimiva informacija je, da se sproščajo tudi študentom med težkimi izpiti in pa vojakom med bitko.

Že star latinski rek, ki ga je v eno izmed svojih satir v 1. stoletju umestil rimski pesnik Juvenal, ‘mens sana in corpore sano’, ki ga ponavadi prevajamo kot ‘zdrav duh v zdravem telesu’, nas opozarja na povezavo med človekovim počutjem in njegovo mislijo z zdravjem njegovega telesa, na katerega lahko bistveno vplivamo oziroma ga izboljšamo s športno aktivnostjo. Juvenal je v svoji satiri sicer želel izraziti povsem nekaj drugega – kritiziral je namreč rimske državljane, ki so si v svojih molitvah zaželeli neumne stvari.

Pa nazaj k miganju – zdravniki priporočajo, da naj bi za športno udejstvovanje namenili najmanj pol ure dnevno in sicer toliko, da se vsaj malo spotimo. To sicer za nekatere lahko pomeni skrivno opazovanje prijetne sosede, vendar pa domnevam, da pri tem mislijo bolj ‘običajne’ aktivnosti, predvsem na aktivnosti, kot so sprehodi v naravi, tek, fitnes, aerobika, kolesarjenje, plavanje, igranje športnih iger, seveda pa tudi zimsko obarvane aktivnosti, kot so smučanje, tek na smučeh, drsanje in podobno. Izbira je torej tako velika, da izgovor, da nam šport ne ustreza, ne vzdrži. Če se miganja lotevamo po dolgem času, naj bo naše ponovno uvajanje v športno aktivnost postopno in previdno. Morda bo za začetek dovolj ogled zimskih olimpijskih iger.

Veliko ‘švicanja’ seveda zahteva kompenzacijo – pri intenzivnem ukvarjanju s športom, pa tudi sicer, je treba piti veliko vode (pod črto lahko sicer povemo tudi, da je odlična tudi za zdravljenje mačka), seveda zaradi znanih aktualnih razlogov ne tiste iz avtomatov, ampak najraje kar iz domače pipe. Ker telo naenkrat ne more absorbirati enormnih količin te življenjsko pomembne tekočine, strokovnjaki svetujejo, da je naenkrat popijte le okrog 2 dcl, privoščite pa si jo večkrat.

Športna aktivnost je tudi sicer odlična kot odmor med aktivnim študijem. Ko je glava že prepolna raznih formul, izrekov, členov, struktur, umetnostno zgodovinskih obdobij, funkcij ali drugih zanimivosti, je čas, da naredimo dejaven odmor – za začetek lahko malo pojamramo, potem pa je čas, da malo potelovadimo – če se le da zunaj, na svežem zraku. Tako bomo informacijam omogočili, da se usedejo, obenem pa bomo naredili nekaj prostora za nove.

Poleg vsega tega je šport tudi dolgoročna naložba v zdravje – zdravniki vedo povedati, da dejaven, torej s športom začinjen življenjski slog pomaga preprečevati bolezni srca in ožilja, obvladovati krvni tlak, zmanjšati tveganje pri sladkorni bolezni, obvladovati prekomerno telesno težo in debelost, preprečevati krhkost kosti (osteoporozo) in možnost zlomov, jasno pa pomaga tudi za povečanje telesne pripravljenosti, vzdrževanje mišične moči in gibljivosti sklepov, zmanjšanje stresa in depresije, za izboljšanje kakovosti življenja nasploh, pa tudi zmanjšati število od tuje pomoči odvisnih starostnikov (!).

Hja, šport je očitno res v redu stvar, po navadi brez stranskih učinkov, zato se velja z njim čim bolje spoprijateljiti.

V zadnjem času lahko spet več beremo o zlorabi študentskih bonov. A najprej obnovimo splošne podatke, ki jih mora vsak študent vedeti o študentski prehrani:

• subvencionirana študentska prehrana je obrok, kosilo, katerega stroške delno krije Republika Slovenija
• upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v RS, ki niso zaposlene oz. vpisane v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje
• upravičenci s posebnimi potrebami zaradi težke oz. težje funkcionalne prizadetosti, otroci padlih v vojni za Slovenijo 1991 in upravičenci – starši imajo pravico do 10 dodatnih bonov mesečno
• Študentska organizacija Slovenije skupaj s pristojnim Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve spreminja in preoblikuje obstoječi sistem subvencionirane študentske prehrane in ga prenavlja s pomočjo informacijske tehnologije
• obstoječi način kupovanja in unovčevanja bonov se bo spremenil, ne bo več čakalnih vrst za nakup bonov in študentom se ne bo treba nekaj dni vnaprej odločati, kje bodo jedli
• nov sistem bo temeljil na uporabi GSM-aparata, za študente, ki tega nimajo oz. se odločijo drugače, pa bo na voljo brezkontaktna kartica. Plačilo razlike med ceno obroka in subvencijo se bo vršila neposredno pri ponudniku oz. gostincu
• ob prvem nakupu študentskih bonov v študijskem letu mora študent s seboj imeti: osebni dokument in študentsko izkaznico z nalepko za tekoče leto, oziroma potrjeni indeks ali originalno potrdilo o vpisu ter izpolnjeno izjavo o nezaposlenosti
• za vsak nadaljnji nakup pa zadošča osebni dokument
• število bonov na mesec, kolikor je delovnih dni v mesecu
• posamezen bon je veljaven še dva meseca od meseca nakupa, pretečeni bon pa lahko na prodajnih mestih zamenja za isti ali drugi bon

To je le nekaj najpomembnejših informacij o študentskih bonih. Več o študentski prehrani si lahko preberete na spletni strani: http://www.soum.si. In ko govorimo o zlorabah, ne govorimo samo o zlorabi študentskih bonov, ampak tudi ponarejanje potrdil o šolanju, ki za seboj potegne vse ugodnosti iz statusa študenta, med katerimi je tudi študentska prehrana.

Zloraba študentskih bonov
»Znani sta dve obliki zlorabe študentskih bonov. Ena je na strani študentov, druga pa na strani ponudnikov subvencionirane študentske prehrane. Ker vemo, da nekateri študenti ne porabijo vseh bonov za tekoči mesec, na drugi strani pa nekateri porabijo vse, se dogaja, da tisti študenti, ki ne porabijo vseh bonov, te kupujejo in jih prodajajo tistim, ki jim je bonov zmanjkalo (bodisi po isti bodisi po višji ceni). Druga oblika zlorabe pa se dogaja s strani gostincev (ponudnikov) na tak način, da nagovarjajo študente, ki niso porabili bonov, da jih kupijo prav za njihovo restavracijo, tako da na tak način zaslužijo toliko denarja na en bon, koliko v tistem trenutku znaša subvencija (trenutno 2,59 €). Ker pa se nam bliža prenova oblike izvajanja subvencionirane študentske prehrane (elektronizacija), te oblike zlorab v bodoče več ne bodo možne.« Matic Ber, sekretar za socialna in zdravstvena vprašanja pri ŠOUM

Zlorabe študentov
Študenti si sami naredijo študentska potrdila in s tem se jim omogoči številne ugodnosti, ki jih prinaša študentski status. Morda ste že prejeli na svoj elektronski naslov vzorec ponarejenega študentska potrdila. Ugodnosti, ki jih ima študent ob statusu, so: študentsko delo, popusti pri kinopredstavah, koncertih, športno-rekreativnih dejavnostih, raznih članarinah v knjižnicah, klubih, društvih … Seveda pa poleg tega še subvencionirana študentska prehrana in subvencioniran javni prevoz ter obvezno zdravstveno zavarovanje

Preprodajalec : študent
Študentske organizacije preverjajo študente in njihov status, zato tisti, ki ponarejajo študentske bone, bone ne kupujejo sami neposredno, ampak jih kupijo od študenta, ki je pravi študent z originalnim potrdilom in pravico do nakupa študentskih bonov. Seveda pa jih ta rade volje preproda in pri tem dodatno zasluž

Preverjanje študentov
Ob začetku študijskega leta se preverja študente, če imajo status za nakup študentskih bonov in nato še konec marca, ker imajo nekateri študenti status le pol leta. Šele ko študentska organizacija prejme bazo študentov iz vseh šol in fakultet, in če le ta opazi, da se podatki ne ujemajo povsem, potem sproži preiskavo, vendar pa lahko do takrat preprodajalci in ne pravi študentje uživajo v udobju, ki ga daje status.

S študentskimi boni do prihranka
Vsak si želi priti skozi življenje na čim lažji način, nekateri žal preko goljufije. Zloraba študentskih bonov s strani študentov pomeni za študente velike prihranke. Kar pomislite, če greste v restavracijo na kosilo, vas bo ta stala okoli 6 €, cena študentskega bona v tej restavraciji pa je npr. 3 € – kar pomeni, da študent tako na dan prihrani 3 € in mesečno 60 €. V letu je tako njegov »šparovček« bogatejši za 720 €. Ampak pri tem pozabimo, da so to številke za enega študenta, koliko študentov pa v resnici ima ponarejena potrdila? Lahko tudi več tisoč študentov …

Ugodnosti pa nimajo samo študenti, ampak tudi drugi
Od ponarejenih potrdil imajo lahko koristi tudi študentski klubi. Zakaj? Na podlagi Pravilnika o podeljevanju statusa študentske organizacije lokalne skupnosti od Študentske organizacije Slovenija prejeme Študentski klub denarna sredstva, ki za mnoge študentske klube predstavljajo glavni vir financiranja študentskih dejavnosti v posamezni regiji.

Na račun študenta služijo tudi preprodajalci, natakarji in restavracije
Študentski bon pomeni za študenta en topel obrok dnevno. Subvencionirano študentsko prehrano delno krije Republika Slovenija, ki znaša na posamezen obrok 2,59 €. Kar pomeni, da država za subvencionirano študentsko prehrano mesečno nameni okoli 1.150.000 €. In kako prihaja do zlorab znotraj restavracij? V restavracijah, kjer lahko študenti jedo na študentske bone, postrežejo natakarji s kosili v vrednosti 5 € – a denar ne gre v blagajno, temveč v njegov žep, v blagajni pa se znajdejo študentski boni. Napaka je v sistemu, saj v večini restavracij ne dobite računa za tisto, kar ste pojedli in zato ga lahko natakar oblikuje, tako da gre njemu v prid. Poleg tega tudi restavracije odkupujejo svoje bone. In to pomeni, da jim ni treba niti skuhati kosilo, poleg tega pa še dobijo državno subvencijo, ki znaša 2,53 € na bon. In verjetno ni treba omenjati, da ljudje, ki odkupujejo študentske bone in jih preprodajajo, živijo dobro. Do zlorab pa prihaja tudi na prodajnih mestih, kjer lahko dobite študentske bone. Ti konec meseca oziroma zadnji delovni dan v mesecu natisnejo nekupljene bone. Nevarnost, da bi se zloraba odkrila, je majhna oziroma je skorja ni, saj se neuporabljeni oziroma nekupljeni študentski boni ne prenašajo v naslednji mesec.

In kaj na vprašanja o zlorabah odgovarjajo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve? Po besedah Mateje Sedej, univ. dipl. ekon., podsekretarke, vodje sektorja za vseživljenjsko učenje in štipendiranje, se zloraba oziroma preprodaja študentskih bonov ni pojavila prvič sedaj. »O preprodaji študentskih bonov smo bili nekajkrat obveščeni s strani študentske organizacije. Po naših informacijah študent kupuje študentske bone od drugih študentov.« In kdo izvaja nadzor nad subvencionirano študentsko prehrano? »Nadzor izvajajo študentje inšpektorji.« Kaj se pričakuje v prihodnosti, bo manj zlorab? »Ko bo zaživel sistem elektronizacije subvencionirane študentske prehrane, bo definfitvno manj zlorab.«

Inšpektor = študent
In tu je še ena pomembna stvar, ki dodatno pripomore marsikomu, da pride do bonov in s tem tudi do večjih zlorab, saj so za nadzor pooblaščeni kar študenti, ki jih Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaposli kot inšpektorje.

Kaj pravijo “pristojni”?

Odgovor Tržnega inšpektorata RS:
“Tržni inšpektorat RS ni pristojen za nadzor gostincev kot ponudnikov subvencionirane študentske prehrane, ampak izvaja nadzor opravljanja gostinske dejavnosti z vidika spoštovanja določb Zakona o gostinstvu in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov”.

Mojca Škrjanec, vodja študentske prehrane ŠOU v Ljubljani
»Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je že od nekdaj dejavna na področju preprečevanja preprodaje bonov za študentsko prehrano, še zlasti zato, ker je to dejanje kaznivo dejanje. Zato študente nenehno opozarjamo na to, da je preprodaja bonov kazniva. O tem so jih prve tri tedne tekočega študijskega leta v mesecu oktobru na vseh prodajnih mestih bonov za študentsko prehrano še posebej intenzivno osveščali in obveščali naši promotorji, ki so jim ob navedenih informacijah delili tudi zemljevide študentske prehrane. Je pa omenjena problematika dokaj kompleksna, saj je ŠOU v Ljubljani le izvajalec prodaje študentskih bonov in ni pristojen ukrepati zoper kršitelje zakonodaje. Za to so pristojni državni organi pregona. Tako študentske organizacije kot izvajalci študentske subvencionirane prehrane lahko študente zgolj opozarjamo na to, da je preprodaja študentskih bonov kaznivo dejanje, ki škodi predvsem njim, saj se sredstva za subvencioniranje študentske prehrane porabljajo nenamensko za druge družbene skupine, ki do njih niso upravičene. Rešitev vidimo predvsem v kulturi in ozaveščenosti študentov, gostincev in družbe kot celote, zato smo pri osveščanju in informiranju študentov kar se da dejavni.«

Helena Brec Loredan, predstavnica za stike z javnostmi ŠOUP
»Tako kot vsak vzpostavljen sistem, tudi sistem subvencionirane študentske prehrane z boni dopušča nekatere zlorabe. Predstavniki naše organizacije so že večkrat opozorili pristojno ministrstvo o zlorabah s strani študentov in gostincev, in sicer glede količine nakupljenih bonov za določenega ponudnika in morebitne preprodaje, vendar pa trenutno sistem ne omogoča nadzora nad tem. Na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem (ŠOUP) se dosledno in striktno držimo pravil pri nakupu bonov (dokazilo o statusu študente ter osebni dokument za vsak nakup), vendar pa nimamo vzvodov in sredstev za nadzor količine kupljenih bonov za določenega ponudnika, kar je večkrat predmet zlorabe in sredstev za sankcioniranje študentov, ki se poslužujejo preprodaje. ŠOUP pa redno izvaja nadzor nad ponudbo gostincev, ki nudijo subvencionirano študentsko prehrano, in sicer imamo zato vzpostavljen sistem kontrole z inšpektorji – študenti, ki redno preverjajo pravilnost nudenja in izvajanja subvencionirane študentske prehrane.«

Študente smo povprašali, ali so kdaj prodali svoj študentski bon in ali so že slišali, brali o zlorabah študentskih bonov?

Alenka
»Samo na tak način, da sem mogoče kupila bone še za kolegico in mi jih je nato ona plačala. To je racionalno, saj nisva obe čakali v vrsti. Prav tako pa sem prijateljicam ponudila možnost, da če jih morda zmanjka, jih lahko kupim, saj nekateri potrebujejo več bonov kot drugi. Mislim, da bi vsak študent moral dobiti neomejeno število bonov, saj tisti, ki preživijo vso leto v študentskih domovih, potrebuje na dan več kot le en obrok, zato tega ne moremo imenovati preprodaja bonov, pač pa solidarnost drugih študentov. Slišala pa sem za zlorabo, da so nekateri tiskali bone sami, če pa to drži ali ne, pa ne vem.«

Moni
«Zloraba študentskih bonov je precej običajna stvar, saj veliko študentov brez rednega statusa lahko na črnem trgu vseeno dobi študentsko nalepko, vendar kljub temu ne more kupovati bonov, saj niso v registru. Zato se poslužujejo različnih metod, s katerimi pridejo do njih. Večkrat ti ‘študentje’ stojijo pred mestom, kjer prodajajo bone ter nagovarjajo študente, če imajo kaj odvečnih bonov za odkupit.«

Urška
»Bonov nisem nikoli preprodajala, razen če to šteje, da prodaš kolegici bon, ker jih ji je zmanjkalo, ura pa je 12h in je najhujša gužva in ga zato ne gre kupit sama. Kar se tiče drugih zlorab, vem samo to, kar se govori, da si recimo konec meseca delavci na ŠOU-u natisnejo bone, ki so ostali.«

Maja
»Nisem še preprodajala bonov. Je pa res, da sem kdaj kaki prijateljici prodala svoj bon, če je slučajno njej zmanjkalo. To pa je tudi vse. Slišala sem za zlorabe, samo ne vem, če je to kaj res. Slišala sem, da tisti, ki delajo tam, kjer se prodajajo boni, na koncu meseca sprintajo vse bone, ki jih študenti ne porabijo.«

Andreja B.
»Ne vem, če bi se temu lahko reklo preprodaja bonov – včasih sem komu posodila kak bon, pa mi ga je naslednjič vrnil ali pa sem bon prodala (po ceni, kot bi zanj odštel na prodajnih mestih), ker sem jih imela preveč in sama nisem toliko porabila ali pa s kom zamenjala za kak drug bon. O zlorabi študentskih bonov pa nisem slišala ničesar.«

Andreja V.
»Ja enkrat sem res kupila bone za eno osebo, ki me je prosila, če jih lahko vzamem in seveda, ker pač nisem mogla reči ne, sem mu jih kupila. Slišala sem, da prodajajo bone za več, kot so vredni, drugače pa ne vem veliko o tej zlorabi. Nikoli se nismo o tej temi pogovarjal s kolegi.«

Mojca Buh

Ste že slišali za MSS-jevo nagrado? Mladinski Svet Slovenije je v lanskem letu 2009 prvič razpisal nagrado za diplomska dela s področja mladih.

Na »MSS-jevo nagrado za diplomska dela s področja mladih 2009« so se lahko prijavili vsi, ki so že ali pa še bodo v letu 2009 na kateri koli visokošolski instituciji v Sloveniji zagovarjali diplomsko delo, ki deloma ali v celoti obravnava katero koli tematiko s področja mladih. Razpis se je končal decembra in v mesecu januarja 2010 naj bi bili znani nagrajenci, a do zaključka redakcije nismo prejeli odgovora, kdo so nagrajenci razpisa.

Zato pa povejmo več o samem razpisu. Z razpisano nagrado Mladinski Svet Slovenije želi mladim, ki že raziskujejo področje mladine, omogočiti, da svoja dela in ugotovitve javno predstavijo; spodbuditi mlade, da raziskujejo mladinsko področje ter tako sami podajajo relevantna mnenja, spoznanja in zaključke s področja mladine; spodbujati profesorje, pedagoge in mladinske delavce, da pomagajo pri raziskovanju vprašanja mladih in mlade motivirajo za naloge s teh področij, ter na ta način področje mladine promovirati kot »vredno« raziskovanja; ter na enem mestu zbrati relevantno nastajajočo literaturo/raziskave o mladini in tako okrepiti svojo teoretično bazo. Nagrada je 400 eur bruto za najboljšo nalogo po mnenju Kolegija MSS. Ostalim nalogam pa bodo avtorjem podelili priznanja. Vsa dela bodo objavili na spletni strani v MSS-jevi spletni knjižnici, z namenom, da bo bolj dostopna in uporabna za ciljno publiko.

Mojca Buh

Vsaka novost prinaša negativne in pozitivne posledice, tudi ta …

Si že pri koncu s pisanjem diplomske naloge? Te ambiciozni načrti za prihodnost usmerjajo v nadaljevanje študija na podiplomski ravni? Če si se odločil/a magistrirati oz. doktorirati, moraš biti seznanjena z novostmi na tem področju. In katere so?

Novosti!

Že v tem študijskem letu je v vseh študijskih programih uveden bolonjski sistem študija, kar pomeni, da je 2. bolonjska stopnja opredeljena kot podiplomski študij, novost pa je tudi ta, da doktorski študij, ki se izvaja na 3. bolonjski stopnji, traja 3 leta.

Prišlo je do sprememb:

– bolonjska prenova študija uvaja novo vrsto magisterijev (gre za strokovne magisterije, kjer vsak posameznik izpopolnjuje svoje znanje iz prve študijske stopnje in se hlkrati učijo raziskovati za kasnejše samostojno raziskovanje; ta študij izobražuje za raziskovalno-razvojno delo v stroki, poleg tega pa omogoča nadaljevanje raziskovanja na doktorski stopnji)
– pred »bolonjo« so pri nas obstajali le t. i. znanstveni magisteriji (študenta so usmerjali v znanstveno raziskovalno delo, kar je vodilo predvsem v akademsko kariero)
– v letu 2009/2010 so ljubljanske fakultete razpisale le nove programe prve stopnje in enovite študijske programe
– obveznosti se merijo s kreditnimi točkami, in sicer po ECTS, kjer morate v posameznem letniku doseči 60 kreditnih točk (1točka = 25 do 30h študentskih obveznosti)
– sedaj se diplomanti za pridobitev univerzitetne izobrazbe vpišejo neposredno v doktorski študij, kar pa ne pomeni, da se ti ne smejo prej vpisati v magistrski študijski program
– na magisterski študijski program se po novem lahko vpišejo tudi diplomanti visokošolskih strokovnih študijskih programov
– diplomanti že prej vpisani na različne magistrske programe pa bodo obdržali znanstveni naziv, v triletnem doktorskem študijskem programu pa jim bodo priznane študijske obveznosti v min. obsegu 60 točk.

Negativne kritike uvedbe bolonjskega programa!

Kritik na to temo seveda ne manjka. O negativnostih bolonje, ki naj ne bi dosegala enakih ali vsaj podobnih standardov kot stari program ter naj bi vodila k razkroju univerz, razpravljajo tudi v ostalih evropskih državah. Gre za t. i. infrastrukturni manjko bolonjskega procesa. Ključna negativnost naj bi bila predvsem v nejasnosti oz. pomanjkljivosti administrativnih podatkov. Prav to pa povzroča kaos med študenti in zaposlenimi na univerzah.

Kako naj se z novostmi spopadejo študentje?

Za študente je najbolje, da so samoiniciativni, spremljajo novosti ter sami zbirajo dodatne informacije o tem, kar jih zanima. Na voljo je tudi veliko študentom prijaznih priročnikov (kot je npr. http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/novice/prirocnik_bolonja/prirocnik_za_prezivetje_v_bolonjskem_procesu.pdf), ki nudijo določene informacije o prenovljenem študijskem sistemu.

Več o študiju in o zadevah, povezanih s študijem ter s študentskim statusom, si lahko preberejo tudi na spletni strani:
http://www.svetovalnica.com/ ali pokličejo na za tovrstna vprašanja usposobljene službe, npr:
– http://www.vpis.uni-lj.si/
– http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/imenik_zaposlenih.aspx

Študentje naj se z vprašanji obračajo na referate svojih fakultet, kjer bi morali poskrbeti za to, da jim postrežejo primerne informacije. Pri tem naj bodo vztrajni.

Novosti financiranja podiplomskega študija!?
Bistvena sprememba je ta, da je druga bolonjska stopnja podiplomska in v celoti brezplačna za študente, ki so vpisani redno. 3. bolonjska stopnja pa se financira preko programa mladih raziskovalcev ter preko vladnega sklepa o sofinanciranju doktorskega študija.

3. bolonjska stopnja je bolj strukturirana, v Zakonu o visokem šolstvu je opredeljena v trajanju 180 kreditnih točk (ECTS). Sicer pa je doktorski študij ohranil vse akademske standarde in raziskovalno orientiranost.

Naj bodo novosti negativne ali pozitivne, za vse študente so danes realnost, in treba se je znati soočiti z njimi. Kot pri vseh novostih pa so tudi pri tej »luknje«, zato jih izkoristite sebi v prid.

Tjaša Kržišnik

Cene za podiplomski študij …

Šolstvo ni brezplačno, kaj brezplačno, niti poceni ni. Danes se vsak študent mora znajti po svojih najboljših močeh in z raznoraznimi študentskimi deli preživeti. Ključ v uspehu je seveda v ambicioznosti. Visoko zastavljeni cilji, motivacija in samospodbuda je nujna za uspehe na izobraževalnem področju. In ko se enkrat končno prebijemo do diplome, se pred nami pojavi vprašanje – kako pokriti visoke stroške podiplomskega študija?

Pridni študentje oproščeni šolnine!

Velikokrat šele prepozno ugotovimo, kako pomembna je ambicioznost in z njo povezani rezultati posameznih izpitov. Dejstvo je, da je tudi redni podiplomski študij financiran s strani države in študent sam prispeva le nekaj malega za stroške vpisnine – indeksa, študentske izkaznice, razoraznih obrazcev ipd. Tako, da redno vpisane študente študij na podiplomski ravni ne stane nič več kot redni dodiplomski študij.

Kar se tiče izrednega študija, pa so stroški kar precejšnji!

Šolnina se poravna tik pred vpisom v posamezni letnik, gibljejo pa se nad 2000 evri za posamezen vpis. Stroške šolnine študent navadno poravna v enkratnem znesku.

Študentu pa je na voljo tudi nekaj bolj realnih možnosti kot poravnava zneska v enkratni vrednosti, in sicer:

• v dveh obrokih se prizna 2 % popust (t. j. 52,88 EUR; prvi obrok se plača ob vpisu v višini 1.321,99 EUR, drugi obrok pa v višini 1.269,10 EUR do navedenega datuma)
• v treh obrokih (prvi obrok se plača ob vpisu v višini 1.321,99 EUR, drugi v višini 660,99 EUR, tretji obrok v višini 660,99 EUR – oba do točno določenih datumov)

Finančne možnosti!

Ena izmed najboljših rešitev za finančno pomoč so še vedno naši dobri starši, toda če ti ne zmorejo takšnega zalogaja, se po pomoč lahko obrnete na banke, ki vam nudijo ustrezne študijske kredite. Na posameznih fakultetah pa obstajajo svetovalne službe glede tega problema, ki s pomočjo državnih subvencij pomagajo študentom pri finančnih težavah. Najbolje pa je, če si izredni študent pridobi finančno podporo bodočega delodajalca.

Študij stane – zato se moraš znajti!

Res je, da je veliko odvisno od pomoči, ki ti jo nudijo tvoji starši. Koliko so ti starši še pripravljeni pomagati? Velikokrat nam pomagajo, kolikor le morejo, toda študij je zares drag in nekateri enostavno niso kos takšnemu finančnemu bremenu. Torej, star/a si dovolj, študentskih del je na pretek, zato je treba zavihati rokava in za nekaj časa stisniti zobe. Usklajevanje študija in dela je nemalokrat naporno, toda ključ je v usklajevanju. Naredi si »plan« in se ga drži 100 %, to te bo pripeljalo do cilja – diplome oz. magisterija!

Možnosti financiranja in sofinanciranja podiplomskega študija?

Po Zakonu o visokem šolstvu je financiran redni dodiplomski (stari)
študij ter 1. in 2. bolonjska stopnja (redni študij) – 2. bolonjska stopnja
za tiste študente, ki še niso dosegli te ravni izobrazbe.

(Stari) podiplomski študij, torej magisterij znanosti in doktorat znanosti, ter 3. bolonjska stopnja pa sta sofinancirana na podlagi posebnega javnega razpisa, ki je objavljen vsako leto v mesecu juliju za prihajajoče
študijsko leto. Na spletni strani ministrstva je na ogled besedilo razpisa za tekoče študijsko leto, razpisni pogoji, sklepi o izbranih študijskih programih itd. Na razpis se prijavi univerza oz. fakultete s svojimi študijskimi programi. Programi, ki ustrezajo razpisnim pogojem, so izbrani za sofinanciranje. V okviru teh izbranih študijskih programov so potem sofinancirani tisti vpisani študentje, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predvideva razpis. Takim študentom se v 1. oz.
2. letniku pokrije do 60 % šolnine, v 3. in 4. letniku pa do 80 % šolnine (na starih dodiplomskih študijskih programih), oziroma največ do 1.503,00 EUR (na študijskih programih 3. bolonjske stopnje), kakor je razvidno iz razpisa.

Tjaša Kržišnik

Podiplomski študij je po bolonjski reformi razdeljen na drugo magistrsko stopnjo in tretjo doktorsko stopnjo.

Druga, magistrska stopnja, strokovni magisterij
Bolonjski proces je uvedel novo vrsto magisterijev, ki jih prej v slovenskem visokem šolstvu ni bilo. To so t. i. strokovni magisteriji, kjer študenti poglobijo znanje iz prve stopnje in se pripravljajo na nadaljnje samostojno raziskovanje. Izobražujejo se za raziskovalno delo v stroki in nadaljevanje raziskovanja v okviru študija tretje, doktorske stopnje. Izvaja se skupinsko v obliki predavanj, vaj in seminarjev. Če je skupina manjša, lahko poteka tudi v obliki individualnega študija pod vodstvom profesorjev.
Diplomant druge stopnje je pripravljen za nadaljevanje študija in samostojno raziskovanje na doktorski ravni ali za vstop na trg dela. Traja 2 leti in obsega 120 kreditnih točk.

Tretja, doktorska stopnja
Študente doktorske stopnje se obravnava kot raziskovalce, ki ustvarjajo novo znanje. Zato imajo na univerzah in raziskovalnih institutih možnost zaposlitve kot raziskovalci. S predmetnikom študijskega programa se določijo vsebinska področja in kreditno ovrednotijo obveznosti, ki se lahko razporejajo v študijski in raziskovalni program posameznega študenta (skupinske oblike študijskega dela, skupinsko ali individualno raziskovalno delo). Vpiše se lahko, kdor je končal študijski program druge stopnje ali študijski program, ki je reguliran z direktivo Evropske unije, ki je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami ali najmanj štiriletni dodiplomski študijski program z ustreznega strokovnega področja ter izkazuje vidne uspehe pri raziskovalnem ali strokovnem delu, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami.
Doktorski študij traja 3 leta in prinaša 180 kreditnih točk.

Izjeme
Izjeme k strukturi 3 + 2 + 3 (prva + druga + tretja stopnja) so študijski programi, ki izobražujejo za poklice, regulirane z direktivami Evropske unije. Ti študiji izobražujejo za 9 reguliranih poklicev: magister farmacije, diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica, zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine, doktor dentalne medicine specialist, veterinar in odgovorni projektant arhitekture 1,2. Tu sta prva in druga stopnja združeni v eno stopnjo, ki traja 5 let. Shema takega študija je 5 + 0 (+ 3). Diplomant dobi direktno naziv magister stroke. Če študent prekine študij, ne dobi priznane nikakršne kvalifikacije.

Študij medicine
Izjema k izjemam je študij medicine, ki v večini evropskih držav traja 6 let. Diplomant po zaključku študija dobi naziv doktor medicine. Gre za strokovni naziv, ki ni enakovreden znanstvenemu. Če želi diplomant pridobiti znanstveni naziv, mora vpisati doktorski študij, ki temelji na raziskovalnem delu in ne na usposabljanju za stroko. Shema študija je tako 6 (+3).
Diplomanti študijev, ki izobražujejo za regulirane poklice, ter študentje medicine morajo po diplomi in pred začetkom dela opraviti obvezno prakso ter strokovni izpit, ki je pogoj za zaposlitev na teh strokovnih področjih.

Informacije o podiplomskih študijih
Povezave na spletne strani z razpisi javno veljavnih podiplomskih študijskih programov v Sloveniji so dostopne na spletni strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (www.mvzt.gov.si). Na spletnih straneh posameznih univerz in fakultet pa najdeš podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, prijavnih rokih, vpisih in razpisih, šolninah, financiranju oziroma kreditiranju šolanja, nastanitvi in prehrani, urnikih in predmetnikih.

Ksenija Gider