O tesnih vezeh med pravom in politiko se v javnosti pogosto razpravlja, a nikoli tako zagreto, kot v pred- in povolilnem času. Na Dnevih slovenskih pravnikov 2008, ki so potekali v Portorožu od 16. do 18. oktobra letos, se je okrogle mize z naslovom Pravo in politika udeležilo na stotine slušateljev. Politika namreč pomembno vpliva na sicer strokovno pripravljene predloge zakonov – tudi visokošolskega. Poglejmo, kako visokošolsko zakonodajo vidi Koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi RS za mandat 2008-2012 …

V pričakovanju sprememb visokošolske zakonodaje
Zakon o univerzi, nova zakon o visokem šolstvu in zakon o raziskovalni dejavnosti, resolucija o razvoju visokega šolstva do leta 2020 – pravnih novosti bo menda na pretek. Med drugim naj bi vzpodbudili vpis na naravoslovno-tehnične in druge deficitarne študije ter razvijali interdisciplinarnost in povezave med znanstveno in gospodarsko sfero.

Kakovost na prvem mestu
Pričakujemo lahko prizadevanja za “okrepitev in razvoj odličnih univerz in drugih visokošolskih ustanov”, in sicer s pomočjo podrobne analize bolonjskega sistema, zlasti pa uvedbe agencije za zagotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja, ki bo vključena v evropsko mrežo (ENQA) ter evropski register tovrstnih agencij (EQAR). Nadomestila bo naloge sedanjega Sveta RS za visoko šolstvo in jih “izvajala na višji ravni”. K dvigu kakovosti študija pa naj bi pripomoglo tudi zmanjšanje števila študentov na visokošolskega učitelja.

Še naprej redni študij brez šolnin
Poleg avtonomije visokošolske, raziskovalne in znanstvene dejavnosti bo v ospredju tudi vprašanje financiranja visokega šolstva. Šolnin za redni študij ne bo, status izrednega študenta naj bi se izboljšal, v načrtu so tudi mehanizmi bonusov in malusov za redno in izredno šolanje, da bi študentje svoje študijske obveznosti opravljali v skladu s predpisanimi roki.

Jezikovna novost na obzorju?
Na konkurenčnost programov bi lahko pomembno vplivala možnost vzporedne uvedbe svetovnega, evropskega jezika na visokošolskih institucijah, ki jo ima koalicija namen proučiti. Tuji jezik naj bi se uporabljal kot predavateljski, študijski ter znanstveno-strokovni jezik.

Oživitev projekta NUK II
Obljublja pa se tudi pospešitev izgradnje nove univerzitetne knjižnice, NUK-a II, “vključno z izdelavo razpisa novega mednarodnega natečaja za izdelavo novih načrtov”. Ambiciozni načrti so seveda še – tako kot se spodobi!

Martina Srblin

Dr. Rado Bohinc: “Čim prej moramo sprejeti zakon o univerzi!”
Razprava za in proti ustanavljanju novih univerz, zlasti v luči problematike (pomanjkanja) kakovostnih meril, še nikoli ni bila tako goreča kot zadnje tedne, ko smo dobili peto slovensko univerzo. Toda Nova univerza nikakor ni doživela vsesplošne dobrodošlice …

Nasprotovali ste ustanovitvi Nove univerze. Zakaj? Ste se, kot napovedano, skupaj z rektorico in rektorjem Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru pritožili na odločitev senata za akreditacijo? Ste uspeli izkazati pravni interes za ugovor oziroma v kateri fazi je postopek sedaj?
Nasprotovali smo zato, ker menimo, da Nova univerza ne izpolnjuje pogojev iz Meril za akreditacijo in iz zakona ter zato, ker so bile storjene napake v postopkih. Pravni interes smo utemeljili v ugovoru, ki pa še ni bil obravnavan.

V zvezi z ustanavljanjem (novih) univerz se pri nas kritizirajo nedodelana merila in menda slabo definiran postopek v senatu za akreditacijo. Prav tako se opozarja na dejstvo, da o delitvi državnega denarja univerzam v veliki meri odločajo migracije študentske populacije. Vse to naj bi vodilo do množičnosti in regionalizacije visokega šolstva, a žal na račun kakovosti. Vaše mnenje?
Menim, da moramo čim prej sprejeti nov zakon o univerzi in v njem pregledno določiti postopek nastanka in visoke kakovostne pogoje za ustanovitev univerze ali za preoblikovanje vanjo. Zakon mora potegniti kakovostno ločnico med univerzitetnim in ostalim visokošolskim izobraževanjem. Status študenta pa mora biti v zakonu, ki ureja visoko šolstvo, še naprej urejen enotno.

Koliko univerz – in predvsem kakšnih – pa potrebuje Slovenija?
Slovenija potrebuje predvsem kakovostne univerze. Njihovega števila ni možno niti potrebno načrtovati. Odvisno naj bo od razvoja kakovostnih akademskih zmogljivosti v državi, kadrovskih in ostalih. Napačno je ustanavljati nove univerze za vsako ceno ali zato, ker si je nekdo omislil neko številko. Na število univerz naj država vpliva z dodatnimi vlaganji v vrhunske visokošolske kadre in raziskovalno opremo ne pa s postavljanjem številk v resolucije.

Katere ukrepe bi bilo torej potrebno sprejeti, če bi si želeli zagotoviti kakovostno visoko šolstvo?
Poleg že omenjenih dodatnih vlaganj – za uvedbo bolonjske reforme država ni zagotovila nikakršnih dodatnih vlaganj – je nujen neodvisen sistem zunanje evalvacije preko agencije za kakovost visokega šolstva, ki mora biti vključena v ustrezen evropski register in evropsko mrežo (ENQA).

Kako naj bi k rešitvi zgoraj omenjenih težav pripomogel Zakon o univerzi v pripravi in ali si končno lahko obetamo tudi neodvisno mednarodno priznano telo za merjenje kakovosti visokega šolstva?
V delovnem osnutku zakona o univerzi, ki je tik pred tem, da ga dokončamo, je neodvisna agencija za kakovost urejena kot neodvisna in samostojna, evropsko povsem primerljiva institucija, ki bo bdela nad kakovostjo vsega visokega šolstva. Člane njenega odločujočega organa ne bo imenovala vsakokratna vlada, kot je to sedaj in kar vpliva na neodvisnost te institucije, temveč organi akademskih in partnerskih institucij.

Martina Srblin

Število univerz počasi, a vztrajno narašča. Poglejmo si nekaj dejstev o slovenskih petih “hramih učenosti”…

Univerza v Ljubljani (UL) pleza po lestvicah navzgor
” Ustanovljena je bila leta 1919.
” Trenutno je pod njenim okriljem 22 fakultet, 3 akademije in 1 visoka šola.
” V študijskem letu 2007/2008 je bilo na UL 36.936 rednih in 7.006 izrednih dodiplomskih študentov ter 4.010 podiplomskih študentov. V letošnjem študijskem letu bistvenih odstopanj od navedenih številk ne pričakujejo.
” Za primerjavo – lani je bilo na UL skupno 5804 zaposlenih, od tega 2737 visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter 952 raziskovalcev.
” V letošnjem letu je UL v celoti zaključila prenovo prvostopenjskih bolonjskih programov. Od približno 160 razpisanih študijskih programov je bilo že v razpisu bolonjskih 57 programov prve, 36 programov druge in 3 programi tretje stopnje.
” Največja prednost UL, razen njene raziskovalne in pedagoške odličnosti, ki jo uvršča med najboljše 3% univerz na svetu, je široka zastopanost znanstvenih disciplin, ki je predpogoj za močno interdisciplinarnost tudi v smislu Bolonjskega procesa, pojasnjuje Goran Tomšič z UL: “dodatno k temu pa je UL uspešno vzpostavila močno podporno okolje za študente, tako v smislu svetovanja pri izbiri študija in izbirnih predmetov (s Kariernim centerom), kot tudi v smislu podpore pri študiju (s tutorskim sistemom). Vsem študentom pa je na voljo sodobno informacijsko okolje, več kot 130 kreditno ovrednotenih programov športne vadbe in bogata interesna in kulturna dejavnost.”
” Pogled nazaj, pogled naprej – kje UL je in kam gre? “Razvojne naloge na področju kakovosti, obštudijske dejavnosti in mednarodnega povezovanja so bile prednostnega pomena v zadnjih letih in rezultati ne izostajajo. Enako velja za odličnost raziskovalnega dela, ki se potrjuje z večletnimi zaporednimi uvrstitvami na vodilnih akademskih lestvicah kakovosti v svetovnem merilu (ARWU Šanghajska lestvica, Times THSE-QS lestvica, WEBOMETRICS lestvica). Prav tako je bila univerza akreditirana s strani mednarodnega združenja univerze EUA. Tovrstna prizadevanja in napori bodo prednostnega pomena tudi v prihodnje,” še obljublja Tomšič.

Univerza v Mariboru (UM) bo gradila še pa še…
” Ustanovljena je bila leta 1975.
” V njenem okviru deluje šestnajst fakultet.
” V letošnjem študijskem letu ima 20.785 vpisanih dodiplomskih študentov, šteto brez absolventov pa 17.343. Od tega je 15.909 rednih in 4.876 izrednih študentov. Podiplomskih je letos 2640, zaposlenih pa 1895. Zunanjih izvajalcev je 516. 
” Novosti? Treba bo zaključiti prenovo programov, zlasti na drugi stopnji, ter pripraviti študijske programe tretje stopnje. Že zdaj je v postopku akreditacije 37 programov. Sprav tako se ustanavljajo Akademija za umetnosti, Fakulteta za glasbo, Fakulteta za turizem in Univerzitetni znanstveni park, gradbenih projektov pa tudi sicer vse prej kot primanjkuje.
” In prednosti UM pred ostalimi ‘konkurenti'? “UM je v primerjavi z novimi visokošolskimi zavodi univerza z dolgoletno tradicijo, kvalitetnim lastnim kadrom ter infrastrukturo in opremo, predvsem pa z izkušnjami in prepoznavnostjo v mednarodnem prostoru. Študente se v prvi vrsti trudimo “opremljati” z znanjem, spretnostmi in kompetencami, šele nato z diplomo,” pove Vanja Borovac z UM.

Univerza na Primorskem (UP) pričakuje nove akreditacije
” Ustanovljena je bila v začetku leta 2003.
” Trenutno ima devet članic, in sicer 5 fakultet, 1 visoko šolo, ter Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper in Študentske domove.
” V študijskem letu 2008/2009 je na UP 2.799 rednih dodiplomskih študentov, pri čemer absolventje v to številko niso zajeti. Največ, kar 1314, jih je izbralo študij s področja izobraževalnih ved, humanistike, terapije in rehabilitacije ali osebnih storitev.
” V postopku akreditacije pri Senatu RS za akreditacije v okviru Sveta RS za visoko šolstvo so številni programi, na primer Bioinformatika in Mednarodno poslovanje.
” Najpomembnejši razvojni projekti UP v zadnjem času in v prihodnje po besedah njenega rektorja, dr. Rada Bohinca, ki zatrjuje, da jih je veliko: “Najprej kakovost! Za leto 2009/2010 načrtujemo zunanjo evropsko (ENQA) evalvacijo naših dejavnosti. Sledijo novi študijski programi vseh stopenj – zlasti širimo naravoslovne. Že v letu 2009/2010 se bo, kot načrtujemo, možno vpisati v program Mehatronika, Gradbeništvo in  urbanizem, Bioinformatika in še katerega, vse na prvi stopnji. Načrtujemo tudi nove programe na področju javnega zdravja, logistike in transporta, pa še kje. V teku je oblikovanje regionalnih ciljnih raziskovalnih programov, nastaja pa tudi nov srednjeročni investicijski program za obdobje 2009 – 2013, ki kot prvo prioriteto opredeljuje izgradnjo študentskih domov in dveh kampusov v Izoli in upamo, da tudi v Kopru.”
” Prednosti UP pred ostalimi univerzami v Sloveniji? Dr. Bohinc pravi: “Pri naših študijskih programih so v ospredju mednarodno primerljiva vsebina in kakovost ter zaposljivost diplomanta. Novi štipendijski sklad že podeljuje prve štipendije UP in delodajalcev s tega območja. Smo mlada, gibka in sodobnim znanjem hitro prilagodljiva univerza. Nenazadnje, študentje se v mediteranskem okolju odlično počutijo.Vse gradimo na partnerstvu akademske in študentske skupnosti.”

Univerza v Novi Gorici (UNG) želi zgraditi kampus
” Nastala je leta 2006, s preoblikovanjem Politehnike Nova Gorica v univerzo.
” Je prva slovenska nedržavna univerza.
” Trenutno ima 5 fakultet, in sicer Fakulteto za aplikativno naravoslovje, Fakulteto za humanistiko, Fakulteto za podiplomski študij, Fakulteto za znanosti o okolju in Poslovno-tehniško fakulteto, ter 1 visoko šolo, Visoko šolo za vinogradništvo in vinarstvo.
” Na UNG je v letošnjem študijskem letu vpisanih okrog 850 študentov. Zaposlenih je 145, 200 pa je še zunanjih predavateljev.
” Kaj pa novosti študijskega leta 2008/09? Bolonjski študijski programi Okolje 1. in 2. stopnja ter Eksperimentalna fizika 2. stopnja. Izvajati naj bi se začel tudi študijski program 3. stopnje Krasoslovje.
” Pa najpomembnejši razvojni projekt UNG? “Pridobitev zemljišč in izgradnja kampusa,” razloži Andreja Leban z UNG.
” Prednosti UNG pred ostalimi univerzami njeno vodstvo vidi zlasti v vrhunskih znanstvenih rezultatih raziskovalcev (z) UNG; modernih, interdisciplinarnih in že povsem “bolonjskih” študijskih programih; ugodnem razmerju med številom študentov in številom profesorjev – pet študentov na enega profesorja; predavanjih v manjših skupinah; posluhu za vrhunske športnike; tesni povezanosti med študiji in industrijo, ter visoki zaposljivosti diplomantov UNG. Ta je v enem letu po diplomi menda kar 95-odstotna.

Nova univerza, najmlajša, pa žal ne odgovarja na naša vprašanja…
” Nastaja letos, zeleno luč za ustanovitev je dobila konec septembra 2008.
” Združila bo okrog 2.000 študentov treh fakultet, in sicer Fakulteto za podiplomske državne in evropske študije na Brdu pri Kranju ter novogoriški Evropsko pravno fakulteto in Fakulteto za uporabne družbene študije.

Martina Srblin

Pomoč brucem, študentom o študiju in vsem ostalem. Študentska organizacija ŠOU v Ljubljani je z letošnjim študijskim letom začela z novo akcijo oziroma pomočjo študentom, in sicer z brezplačno telefonsko številko za študente, ki potrebujemo pomoč.

Na tej številki bodo študenti dobili vse potrebne informacije, kar pomeni, da bodo na tekočem z vsemi informacijami, ki se tičejo študija (vpisi, prepisi, opravljanje izpitov, …) in študentskega življenja. Brezplačna telefonska številka, na kateri lahko pokličete, je: 080 98 67, ki so jo poimenovali Študentski telefon in deluje oziroma je dostopna vsak dan od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure in ob petkih od 9. do 15. ure.
Sanja Leban, vodja Študentske svetovalnice ŠOU v Ljubljani, nam je odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s študentskim telefonom ŠOU v Ljubljani.
Kakšni so prvi odzivi nanj?
“Prvi odzivi na brezplačno telefonsko številko za študente 080 67 98 so pričakovano pozitivni. Študenti so z omenjeno storitvijo zelo zadovoljni, saj na študentskem telefonu lahko dobijo informacije o vsem, kar je kakor koli povezano s študentskim življenjem. Da je bila odločitev za uvedbo brezplačnega študentskega telefona na mestu, kaže tudi podatek, da po dobrem mesecu dni delovanja na telefonski številki vsak dan sprejmemo od 50 do 100 klicev.”
Kaj je prvotni namen študentskega telefona?
“Namen brezplačnega študentskega telefona je študentom še bolj približati informacije o vsem, kar zadeva študentsko življenje. ŠOU v Ljubljani namreč želi za študente narediti čim več in s tem, ko smo študentom z najrazličnejšimi informacijami na voljo od jutra do večera, smo ta namen resnično izpolnili.”
Ali ste do sedaj dobili že veliko klicev in zakaj največ kličejo študenti? Kaj je tisto, kar jih najbolj zanima? 
“Kot že zapisano, po dobrem mesecu dni delovanja na telefonski številki vsak dan sprejmemo od 50 do 100 klicev. Večina klicateljev je seveda študentov, ki jih zanima vse v zvezi s študijem in študentskim življenjem. Tako sprašujejo po informacijah v zvezi z vpisi, prepisi, statusom, štipendijami, bivanjem, zavarovanjem in delom, zanimajo jih informacije o študiju v tujini, zelo veliko pa želijo vedeti tudi o obštudijskih dejavnostih, ki jih ponuja ŠOU v Ljubljani in njegovi zavodi, torej  informacije v zvezi z zabavami, razstavami, izleti ali koncerti. Študentski telefon uporabljajo tudi lastniki stanovanj, ki želijo svoje kapacitete oddati študentom, občasno starši študentov, tuji študenti, skratka vsi, ki jih zanimajo dejavnosti ŠOU v Ljubljani.”

Mojca Buh

Pot do diplome ni s cvetjem postlana, vendar je veliko bolj predvidljiva  in odvisna od nas samih kot pot do dobre službe. Zato je Fakulteta za družbene vede letos že tretjič zaporedoma, 5. novembra, organizirala prireditev Zaposlitveni most. Osrednji namen dogodka je povezovanje delodajalcev in študentov različnih družboslovnih smeri ter poudarjanje pomena interdisciplinarnosti pri družboslovnem študiju, ki je eden od predpogojev višje zaposljivosti in večje gospodarske učinkovitosti.

V okviru programa prireditve so se predstavila podjetja – nekatera so ob tej priložnosti iskala tudi nove kadre – in študentska društva, katerih namen je med drugim svojim članom ponuditi prostor za pridobivanje  izkušenj in znanj, ki jim bodo po končanem študiju pomagali pri iskanju redne službe. Kljub temu, da je večina prisotnih podjetij, kot so Pristop, Valicon, LunaTBWA, GFK in druga, iskala predvsem oglaševalski kader in kader za tržno raziskovanje, je tudi za ostale študente vsekakor bila to lepa priložnost, da naravnost od delodajalcev slišijo, kaj le-ti pričakujejo in katere lastnosti favorizirajo pri kandidatih, ki iščejo službo.

Dogodek so popestrile tudi različne delavnice in okrogle mize. Med najzanimivejšim je bila delavnica Kariernega centra na temo pisanja kariernega načrta. Udeleženci so se na njej seznanili s pojmom in pomenom načrtovanega iskanje prve zaposlitve, najpomembnejši del delavnice pa je bil posvečen samostojnem pisanju lastnega kariernega načrta in njegovi analizi.

Tudi delavnice Šole retorike Ane Aleksandre Župančič in Zdravka Župančiča ter strokovnjaka za osebno rast Roya Goreya so študentom ponudile nekaj zelo pomembnih osnovnih napotkov o tem, kako premagati strah pred izpostavljanjem in nastopanjem. Po mnenju slednjega tremo lahko obvladamo le, če s pomočjo različnih vaj spoznamo samega sebe, svoja čustva in misli ter zakonitosti uspešne komunikacije. Od našega odločnega in samozavestnega nastopa ter jasnosti izražanja misli je odvisen tudi vtis, ki ga bomo naredili na delodajalca.

Dan je zaključila zanimiva okrogla miza z nazivom  Ljubljana, študentsko mesto?, na kateri so o zaposlitvenih priložnostih in izzivih mladih diplomantov spregovorili ljubljanski župan Zoran Jankovič, prorektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik, profesor FDV-ja dr. Igor Lukšič, znanstveni svetnik in direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete dr. Franc Križanič in predstavnik kabineta rektorice ljubljanske univerze Aljuš Pertinač.

Olga Brezovar

Svet ni eden, svetova sta sva, eden je moder in drugi je oranžen.

To postane predvsem očitno vsaki dve leti, ko so na sporedu volitve v upravne odbore študentskih organizacij po fakultetah, članicah Univerze v Ljubljani. Upravni odbori imajo po fakultetah različno število članov in so strukturirani v resorje, vodi pa jih predsednik (na večjih fakultetah je tudi podpredsednik). Predsednik (in na večjih fakultetah tudi podpredsednik) postaneta tudi študentska poslanca v študentskem zboru. Lista, ki uspe zbrati večino glasov v študentskem zboru, lahko sestavi študentsko vlado, ki je sestavljena iz 5 resorjev – (nekakšnih študentskih) ministrstev, na čelu nje pa je predsednik ŠOU v Ljubljani.

Zakaj modra in oranžna?
Letos sta se v boj za glasove študentov podali 2 listi – Neodvisna študentska mreža (NŠM – modri) in pa Samostojna akademska skupina (SAS – oranžni).

Tradicionalno “boj” med njima poteka predvsem na ravni letakov (kjer se študent lahko seznani s tem, kaj mu lista obljublja in kam ga vabi), promocijskega materiala, študentskih žurov in drugih dogodkov. Tudi letos je na začetku kazalo, da temu ne bo nič drugače.

Vendar pa se je zapletlo, ko so kandidati NŠM (modri) na 6 fakultetah dobili na dom odločbe, da so bile njihove kandidature zavrnjene, ker so bile oddane po priporočeni pošti.

Kaj je s tem narobe?
Morale bi biti oddane po navadni pošti. Povprečnemu študentu se to zdi smešno, če že ne celo absurdno. Pravna razlaga je sicer bolj kompleksna, vendar stoji na zelo trhlih temeljih. Tako je celo mnenje oseb, ki o pravu malo vedo.

Pravni temelj odločb je sicer v odločitvi Volilne komisije ŠOU, ki je spremenila volilni razglas (do česar sicer po aktih ŠOU sicer ni upravičena, ampak skrbi le za tehnično izvedbo volitev), ki je določal, da se kandidature oddajo “priporočeno po pošti ali osebno” v “po pošti”, da bi ga uskladila z volilnim pravilnikom ŠOU. Pogojno rečeno je s tem vse v redu.

Vendar pa se stvar zaplete, ko je prevzela vlogo zakonodajnega organa ŠOU (to je študentski zbor) in rekla, da beseda pošta “nedvoumno in jasno” pomeni “nič drugega kot navadna pošta” in da je to povsem jasno in logično.

Modri se s to razlago niso strinjali.
Ker so se počutili ogoljufane, so se odločili, da na tej točki ne bodo odnehali. Kmalu po tem dogodku je tako sledil protest pred poslopjem ŠOU v Ljubljani, ki ni ostal neopažen niti v medijih. Na protestu so si kandidati NŠM na usta prilepili črne trakove, da bi tako pokazali, da jim je bila neupravičeno odvzeta pravica, da bi se enakopravno z oranžnimi potegovali za mesta v študentskem zboru. Študenti pa so bili po njihovem oropani za možnost izbire o tem, koga bi želeli imeti kot svojega predstavnika. Kandidate je nagovoril tudi trenutni predsednik ŠOU v Ljubljani Tomaž Černe in jih pozval k spoštovanju aktov ŠOU. Protestirajočim so se zdele njegove besede absurdne, saj so bili prepričani, da jih ni naslovil na pravo stran.

Ker se kljub nasprotovanju ni zgodilo nič, so se modri odločili še za eno akcijo. Naslovili so jo z imenom “Pogreb študentske demokracije” in izvedli pravo pravcato pogrebno procesijo, ki se je vila od poslopja ŠOU v Ljubljani pa do stavbe, kjer domuje Univerza v Ljubljani. Protest je naletel na precejšen odziv v medijih, kljub temu se ni premaknilo nič, bližale pa so se volitve.

Volitve so tako brez večjih zapletov potekale na vseh tridesetih visokošolskih zavodih UL v torek, 21. in (na manjših fakultetah le) v sredo 22. oktobra. Od takrat je seveda minilo že kar nekaj časa, vseeno pa končni zmagovalec zaradi zapletov vseeno še ni znan.
Zanimivo pa je dejstvo, da sta po volitvah v sredo, 22. oktobra, v nočnih urah obe listi bučno praznovali svojo zmago – oranžna lista v Emonski kleti in modra v Net Caffe-ju.

Kakšni pa so rezultati volitev?
Najbolj zanimivo je seveda vedeti, kako so se študenti odločili na fakultetah, kjer so lahko “izbirali” samo med eno listo (vseeno pa so lahko glasovali ZA ali proti).
Na treh izmed šestih fakultet (vseeno pa se na teh treh šola skoraj 1/3 študentov UL!) so volivci večkrat obkrožili  PROTI – to pa pomeni, da edina lista, ki je bila študentom na glasovnicah na voljo, ni bila izvoljena. To se je zgodilo na Filozofski fakulteti (FF), Fakulteti za družbene vede (FDV) in Pravni fakulteti (PF).
Na ostalih fakultetah so trenutno v prednosti oranžni oz. SAS. Vseeno pa še ni vse odločeno, saj bo najprej treba počakati do končnih rezultatov. Končna zmaga in možnost sestave vlade pa bo lahko ena ali druga barva razglasila šele po tajnem glasovanju poslancev v Študentskem zboru. Tista lista, ki bo dobila več glasov, bo namreč imela možnost sestaviti vlado in določati politiko ŠOU v naslednjih dveh letih.

Kako torej naprej?
Senat ŠOU je 3. novembra sprejel sklep, da bo v enem tednu razpisal nove volitve, in sicer tam, kjer ni bil izvoljen nihče – kjer je bilo več študentskih glasov proti. Od razpisa volitev do samih volitev lahko preteče med 30 in 45 dnevi.

Upali smo, da bodo študenti v novembrski številki revije Študent lahko prebrali intervju s predsednikom ŠOU v Ljubljani, vendar to zaradi opisanih zapletov žal ni bilo mogoče.
Glede na dano situacijo pa je vseeno bolje tako, saj je bila v zraku celo namera, da bi se Študentski zbor konstituiral brez manjkajočih poslancev. Bolje zato, ker bi tako Študentskemu zboru odvzeli legitimnost, ki jo kot predstavnik študentov mora imeti.
Kje bi bila tu legitimnost, če skoraj ena tretjina vseh študentov tam sploh ne bi bila zastopana?

Blaž Božnar

Na včerajšnji prvi redni seji Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠZ ŠOU v Ljubljani) so študentski poslanci za predsednika ŠOU v Ljubljani izvolili Mateja Poklukarja. Študentski poslanci – glasovalo jih je 24 – so kandidata za predsednika ŠOU v Ljubljani, Mateja Poklukarja, absolventa Fakultete za računalništvo in informatiko (dosedanjega vodjo poslanske skupine SAS) potrdili z 22 glasovi . Proti sta glasovala 2 poslanca. V predsedstvo so bili izvoljeni tudi naslednji študentski ministri, ki jih je Matej Poklukar  predlagal v svoji kandidaturi:
 – minister za študijsko problematiko: Tone Lun, študent Ekonomske fakultete  (prejel je 22 glasov za in 1 glas proti),
 – minister za socialo in zdravstvo ostaja: David Božič, študent Teološke fakultete (prejel je 24 glasov za in nič  glasov proti)
 – minister za mednarodno sodelovanje: Andraž Kastelic, študent Fakultete za družbene vede (prejel je 24 glasov za in nič glasov proti)  
 – minister za obštudijske dejavnosti: Aleš Logar, absolvent Ekonomske fakultete  (prejel je 23 glasov za in 1 glas proti)

Društvo študentov medicine Slovenije v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, Zvezo študentskih klubov Slovenije ter Društvom za integracijo homeseksualnosti (DIH) tudi letos ob svetovnemu dnevu boja proti AIDS-u, 1. decembru, pripravlja  vseslovensko akcijo z razpoznavnim sloganom Aids ne izbira.Ti lahko!  1. decembra bodo tako po vseh večjih mestih in krajih v Sloveniji stojnice, na katerih se bodo lahko mimoidoči seznanili z informacijami 
o HIVu in AIDSu, poudarjali pa bomo se pomembnost testiranja na spolno prenosljive okuzbe in opozarjali na problematiko HPV. Brezplačno bo 
razdeljenih 60.000 kondomov in 30.000 rdečih satenastih pentljic ter 20.000 velikih in malih papirnatih pentelj, v parku Zvezda v Ljubljani  pa se bo ze tradicionalno zgodil koncert znanih slovenskih glasbenikov; nastopali bodo Zlatko & Optimisti, Sell out, TIDE, DiFASO in Neisha. Akcija ze deseto leto zapored poteka v okviru DSMS-jevega projekta VIRUS, zdravstveno-preventivnega programa, amenjenega boju proti širjenju okuzbe HIV.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), v sodelovanju z Društvom študentov medicine Maribor (DŠMM) in njihovim projektom ZaŽivljenje!, organizirajo projekt obnovitvenih tečajev nudenja prve pomoči za študente Univerze v Mariboru. Med 25. in 27. novembrom bo po nekaterih fakultetah Univerze v Mariboru potekala promocija projekta, kjer se bodo lahko študentje preizkusili v nudenju prve pomoči in se prijavili na obnovitveni tečaj nudenja prve pomoči. Na tečaj se študentje lahko prijavijo tudi na spletni strani www.zazivljenje.org/mb, organiziran pa bo predvidoma v začetku decembra, po zapolnitvi prostih mest.