Zaradi varnosti sva bila dogovorjena v znanem mariborskem lokalu, kjer poseda veliko ljudi in ni tako izpostavljen radovednim pogledom. Pristopi povprečen fant, oblečen v športna oblačila in z velikimi sončnimi očali: “A si ti tista, s katero sem dogovorjen? Dobro! Potem pa začniva! Vse, kar boš objavila, hočem predhodno videti,” podjetno pristopi preprodajalec.

“Drogo preprodajam že šest let. Dilam z marihuano, sintetičnimi drogami – speed in ekstazi – ter kokainom. Preprodajati sem začel zaradi potrebe po drogi, saj mi je tako ni bilo treba kupovati. Nekaj droge prodaš, ostalo pa porabiš sam. Ne ugaja mi, da moram za vsak džoint klicati nekoga, da mi ga nabavi. Sam marihuane ne gojim, saj nimam primernega prostora, pa še “jajc” nimam – preveč je tvegano,” razlaga preprodajalec.
Stranke si pridobiva na podlagi ugleda med dilerji: “Konkurenca je čedalje večja. Če želiš biti med najboljšimi, potrebuješ super veze in dobro robo. Vedno moram z nekom sodelovati, saj sam ne morem nabavljati velikih količin, ker ne poznam nikogar z vrha. Teh ljudi je zelo malo. Ne nabavljam neposredno od prve roke v verigi, ampak tretje ali četrte. Seveda je ta droga dražja, saj si vsak od vmesnih členov vzame provizijo.”

Skrite šifre in dobro poznane lokacije
Stranke so različnih starosti, gibljejo se v drugačnih krogih in tudi uživajo različne droge: “Večinoma imam redne stranke, toda pojavljajo se tudi nove, ki slišijo, da pri meni lahko nabavijo drogo. Stranko moraš najprej spoznati in ugotoviti, ali je sploh vredna zaupanja.
Vsakemu ne morem prodati – razen ob vikendih, ko je dosti prometa. Takrat enostavno prodam in tvegam. Največ droge prodam na raznih prireditvah, med počitnicami, pred počitnicami, skratka takrat, ko imajo ljudje čas in denar. Največ kupcev je starih med 18 in 25 let. Nekomu res mlademu, za katerega mislim, da je občutno premlad za uživanje droge, mu te ne prodam. Taka oseba tudi ne pozna sistema. Starejši pa imajo boljše veze in lažje dobijo drogo, seveda tudi po bolj ugodni ceni. Načeloma se ne skrivam. Včasih komuniciram  kar preko telefona. Redne stranke pa že poznajo sistem, vse uredimo v skritih šifrah. Imamo določene prostore, kjer se zbiramo. Ob vikendih pa je situacija bolj odprta.”

“Stisnejo ‘male ribe’, da najdejo velike ‘dilerje'”
Ker se je tržišče v zadnjih letih zelo liberaliziralo, je nadzor nad preprodajo drog poostrila tudi policija: “Včasih droge ni bilo toliko kot sedaj. Danes je droga bolj dostopna in policija vztrajno poostruje nadzor nad njo. Najpogosteje stisnejo ‘male ribe’, da najdejo velike ‘dilerje’. Menim, da med svojimi strankami nimam izdajalcev, ki bi tožarili policiji, saj jih večina kupuje za lastno uporabo. Pri kakšnihkoli problemih, ko bi policija pritisnila nanje, pa bi me izdala vsaj polovica kupcev, da bi se sama izognila nevšečnostim. Tega dejstva se zavedam, zato previdnost ni nikoli odveč.”
Prikrivanje in hladnokrvnost sta preizkušena recepta, ki se pri policiji vedno obneseta: “Ko imam robo pri sebi, sem ves na trnih. Takrat se moram obnašati popolnoma hladno in pomirjeno. Največkrat se sami izdamo. Ne smeš biti prestrašen. Imunost na strah pa seveda pridobiš z izkušnjami.”

In še mnenje državnih organov …
“Na področju Policijske uprave Maribor v zadnjih letih prevladuje prodaja in uživanje konoplje oziroma marihuane. V zadnjih treh letih se je na našem območju povečala tudi prisotnost kokaina. Ostale prepovedane droge so prav tako prisotne, vendar stanje ni zaskrbljujoče. Državni zbor Republike Slovenije je sprejel resolucijo o nacionalnem programu na področju drog. Prav tako je Ministrstvo za notranje zadeve sprejelo strategijo boja zoper organiziran kriminal v Sloveniji. S tem načrtom so izdelali več usmeritev in planov za posredovanje policije na področju dela s  prepovedanimi drogami,” so nam povedali na Policijski upravi Maribor.
Da bi preprečili zlorabo drog  pri mladoletnikih, imajo odprto tudi posebno pisarno, kjer mlade seznanjajo s problematiko prepovedanih drog: ” Policijska uprava organizira različna predavanja na temo prepovedanih drog, ki se vsebinsko in delno tudi tematsko razlikujejo glede na populacijo. Posebno zahtevna so predavanja, ki so usmerjena na najmlajšo populacijo, saj ne smemo delati reklame, temveč jih moramo opozoriti na nevarnost, ki jih bo spremljala vse življenje.”
Na območju Maribora policija zaseže največ marihuane, kokaina in heroina. Kaj s to drogo naredijo in ali je možno, da nekdo v njihovih vrstah zlorabi položaj in zaseženo drogo proda dalje, so nam odgovorili: ” Zasežena prepovedana droga se hrani v posebnem skladišču. Po pravnomočnosti sodbe na okrožnih sodiščih ali drugostopenjskem sodišču se prepovedana droga komisijsko uniči. Zloraba položaja kriminalista z namenom nadaljnje preprodaje prepovedane droge ni možna, saj so postopki zapleteni in imajo več “varovalk”, nadzor izvaja pravosodje in tudi nadrejeni v policiji.”

Nika Djordjevič

Zaradi varnosti sva bila dogovorjena v znanem mariborskem lokalu, kjer poseda veliko ljudi in ni tako izpostavljen radovednim pogledom. Pristopi povprečen fant, oblečen v športna oblačila in z velikimi sončnimi očali: “A si ti tista, s katero sem dogovorjen? Dobro! Potem pa začniva! Vse, kar boš objavila, hočem predhodno videti,” podjetno pristopi preprodajalec.

“Drogo preprodajam že šest let. Dilam z marihuano, sintetičnimi drogami – speed in ekstazi – ter kokainom. Preprodajati sem začel zaradi potrebe po drogi, saj mi je tako ni bilo treba kupovati. Nekaj droge prodaš, ostalo pa porabiš sam. Ne ugaja mi, da moram za vsak džoint klicati nekoga, da mi ga nabavi. Sam marihuane ne gojim, saj nimam primernega prostora, pa še “jajc” nimam – preveč je tvegano,” razlaga preprodajalec.
Stranke si pridobiva na podlagi ugleda med dilerji: “Konkurenca je čedalje večja. Če želiš biti med najboljšimi, potrebuješ super veze in dobro robo. Vedno moram z nekom sodelovati, saj sam ne morem nabavljati velikih količin, ker ne poznam nikogar z vrha. Teh ljudi je zelo malo. Ne nabavljam neposredno od prve roke v verigi, ampak tretje ali četrte. Seveda je ta droga dražja, saj si vsak od vmesnih členov vzame provizijo.”

Skrite šifre in dobro poznane lokacije
Stranke so različnih starosti, gibljejo se v drugačnih krogih in tudi uživajo različne droge: “Večinoma imam redne stranke, toda pojavljajo se tudi nove, ki slišijo, da pri meni lahko nabavijo drogo. Stranko moraš najprej spoznati in ugotoviti, ali je sploh vredna zaupanja.
Vsakemu ne morem prodati – razen ob vikendih, ko je dosti prometa. Takrat enostavno prodam in tvegam. Največ droge prodam na raznih prireditvah, med počitnicami, pred počitnicami, skratka takrat, ko imajo ljudje čas in denar. Največ kupcev je starih med 18 in 25 let. Nekomu res mlademu, za katerega mislim, da je občutno premlad za uživanje droge, mu te ne prodam. Taka oseba tudi ne pozna sistema. Starejši pa imajo boljše veze in lažje dobijo drogo, seveda tudi po bolj ugodni ceni. Načeloma se ne skrivam. Včasih komuniciram  kar preko telefona. Redne stranke pa že poznajo sistem, vse uredimo v skritih šifrah. Imamo določene prostore, kjer se zbiramo. Ob vikendih pa je situacija bolj odprta.”

“Stisnejo ‘male ribe’, da najdejo velike ‘dilerje'”
Ker se je tržišče v zadnjih letih zelo liberaliziralo, je nadzor nad preprodajo drog poostrila tudi policija: “Včasih droge ni bilo toliko kot sedaj. Danes je droga bolj dostopna in policija vztrajno poostruje nadzor nad njo. Najpogosteje stisnejo ‘male ribe’, da najdejo velike ‘dilerje’. Menim, da med svojimi strankami nimam izdajalcev, ki bi tožarili policiji, saj jih večina kupuje za lastno uporabo. Pri kakšnihkoli problemih, ko bi policija pritisnila nanje, pa bi me izdala vsaj polovica kupcev, da bi se sama izognila nevšečnostim. Tega dejstva se zavedam, zato previdnost ni nikoli odveč.”
Prikrivanje in hladnokrvnost sta preizkušena recepta, ki se pri policiji vedno obneseta: “Ko imam robo pri sebi, sem ves na trnih. Takrat se moram obnašati popolnoma hladno in pomirjeno. Največkrat se sami izdamo. Ne smeš biti prestrašen. Imunost na strah pa seveda pridobiš z izkušnjami.”

In še mnenje državnih organov …
“Na področju Policijske uprave Maribor v zadnjih letih prevladuje prodaja in uživanje konoplje oziroma marihuane. V zadnjih treh letih se je na našem območju povečala tudi prisotnost kokaina. Ostale prepovedane droge so prav tako prisotne, vendar stanje ni zaskrbljujoče. Državni zbor Republike Slovenije je sprejel resolucijo o nacionalnem programu na področju drog. Prav tako je Ministrstvo za notranje zadeve sprejelo strategijo boja zoper organiziran kriminal v Sloveniji. S tem načrtom so izdelali več usmeritev in planov za posredovanje policije na področju dela s  prepovedanimi drogami,” so nam povedali na Policijski upravi Maribor.
Da bi preprečili zlorabo drog  pri mladoletnikih, imajo odprto tudi posebno pisarno, kjer mlade seznanjajo s problematiko prepovedanih drog: ” Policijska uprava organizira različna predavanja na temo prepovedanih drog, ki se vsebinsko in delno tudi tematsko razlikujejo glede na populacijo. Posebno zahtevna so predavanja, ki so usmerjena na najmlajšo populacijo, saj ne smemo delati reklame, temveč jih moramo opozoriti na nevarnost, ki jih bo spremljala vse življenje.”
Na območju Maribora policija zaseže največ marihuane, kokaina in heroina. Kaj s to drogo naredijo in ali je možno, da nekdo v njihovih vrstah zlorabi položaj in zaseženo drogo proda dalje, so nam odgovorili: ” Zasežena prepovedana droga se hrani v posebnem skladišču. Po pravnomočnosti sodbe na okrožnih sodiščih ali drugostopenjskem sodišču se prepovedana droga komisijsko uniči. Zloraba položaja kriminalista z namenom nadaljnje preprodaje prepovedane droge ni možna, saj so postopki zapleteni in imajo več “varovalk”, nadzor izvaja pravosodje in tudi nadrejeni v policiji.”

Nika Djordjevič

Na Rektoričin dan, 25. oktobra 2006 sta Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) in Univerzitetna športna zveza Primorske pripravili tradicionalno športno – družabno prireditev Čista desetka, ki se je čez cel dan odvijala v prostorih športne dvorane Bonifika ter v neposredni bližini dvorane. Skupno je v vseh desetih disciplinah tekmovalo okoli 500 študentk in študentov, zabeležili pa so okoli 1000 obiskovalcev prireditve. Prehodni pokal Čiste desetke tudi letos pripada Pedagoški fakulteti v Kopru. Poleg športnega dela prireditve so se letos odločili, da dogajanje popestrimo s t.i. “ŠOUPbazaarjem”, na katerem so študentom ter ostalim zainteresiranim predstavljali naše aktivnosti in s pomočjo raznih razvedrilnih iger in drugih aktivnosti privabili študente k sodelovanju. Dogajanje je popestril obisk rektorice Univerze na Primorskem, dr. Lucije Čok, ki je svoj dan, Rektoričin dan, preživela s študentkami in študenti. Na okrogli mizi z naslovom “Šport na univerzi” so se skupaj z rektorico, športnimi sodelavci na univerzi ter študentkami in študenti dotaknili tematike “športu prijazne univerze”, v popoldanskem času pa je rektorica svoj čas posvetila posameznim študentkam in študentom, ki so v osebnem pogovoru z rektorico lahko izpostavili probleme, občutke, težave in dobre plati v zvezi z delovanjem same univerze in študentskega življenja. “Rektoričin kotiček” je letos predstavljal novost in so bili odzivi študentov zelo dobri in vzpodbudni.

Rektorica Univerza v Ljubljani, prof. dr. Andreja Kocijančič, je obvestila Senat UL, da je univerza iz medijev in vladnih gradiv izvedela, da Vlada RS med drugimi razvojnimi projekti pripravlja tudi projekt Politehnika Ljubljana. Dekani tehniških fakultet in direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja pa so jo obvestili, da jih je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo mimo vodstva UL povabil na predstavitev projekta v sredo, 25. oktobra 2006. Senat je o projektu razpravljal in soglašal, da Univerza v Ljubljani podpira projekt Politehnika Ljubljana in ga jemlje kot primerno izhodišče za kvaliteten in nujno potreben razvoj univerze, vključno z ustanovitvijo tehniškega kampusa v okviru univerze. Senatorji so projekt ocenili kot izjemno kompleksen in zahteven, ki pred izvedbo potrebuje skrbno usklajevanje univerze v celoti in ne samo dekanov tehniških fakultet. Zato so predlagali sestanek vseh dekanov in senatorjev UL z ministrom Zupanom ter kvalitetno in celostno razpravo o projektu. O sklepih senata je rektorica UL po seji pisno obvestila ministra Zupana.

Namen tutorstva, ki se na omenjeni fakulteti pričenja z novembrom 2006, je študente seznaniti predvsem z načinom dela in možnostmi, ki jih dajejo na novo izvajani študijski programi ter dvigovanje kakovosti znanja študentov, ki napredujejo v višje letnike. Tutorji so študentje višjih letnikov in absolventi, predlagani s strani fakultet, nadzor nad njimi pa izvaja matična fakulteta in ŠOUM. Tutorstvo se že izvaja na Fakulteti za gradbeništvo in Fakulteti za strojništvo. V preteklosti je bil prednostni cilj uvedbe tutorstva na fakultetah Univerze v Mariboru zmanjšanje osipa oziroma povečanje prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik študija. Na EPF so z letošnjim letom že začeli izvajati programe v skladu z bolonjskim procesom, s tem namenom pa je uvedba tutorskega sistema zelo primerna. Prav zato se je ŠOUM z veseljem odzvala na povabilo k sodelovanju z EPF. “Želja ŠOUM je, da študentje ne omagajo na študijski poti ter da dosežejo cilje, ki so si jih zadali. V primeru težav pri študiju, jim želimo omogočiti dostop do ljudi, ki jim znajo svetovati, jih usmerjati, motivirati in pomagati”, je povedal predsednik ŠOUM Robert Pritržnik.

Letošnji javni razpis za financiranje usposabljanja 50 mladih raziskovalcev iz gospodarstva je izšel v Uradnem listu 14.07.2006, št. 74/2006, zaključen pa je bil 31. avgusta 2006. Z njim Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo financira usposabljanja mladih raziskovalcev iz gospodarstva za pridobitev doktorata znanosti.
Namen javnega razpisa je spodbuditi priliv razvojno raziskovalnega kadra v gospodarstvo in s tem krepitev razvojnih jeder podjetij. Na ta način naj bi se dosegla večja kakovost in uporabnost znanstvenega ter raziskovalno razvojnega dela, povečanje pretoka znanja med znanstveno-raziskovalno sfero in uporabniki ter spodbujanje sodelovanja med raziskovalnimi inštituti, univerzami ter gospodarstvom.
Prijavitelji na javni razpis so lahko:
– pravne ali fizične osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo
– tehnološki centri ali
– regionalna razvojna agencija, če ima v svoji sestavi raziskovalno-razvojno skupino ali izkazuje sodelovanje z raziskovalno skupino organizacije, ki bo usposabljala mladega raziskovalca.

Na razpisanih 50 mest je prispelo 86 vlog. Merila za ocenjevanje prispelih vlog so bila ustreznost predlagatelja, program usposabljanja, ustreznost kandidata, ustreznost mentorja in ustreznost raziskovalne skupine.
Za posameznega mladega raziskovalca ministrstvo letno nameni okoli 7 milijonov SIT. Izbrani mladi raziskovalci iz gospodarstva se bodo pričeli usposabljati 1. novembra ali 1. decembra 2006, ministrstvo pa bo usposabljanje financiralo največ 4 leta in 6 mesecev.

21. oktobra 2006, se je končala Konferenca rektorjev jugovzhodne Evrope v organizaciji Univerze v Ljubljani in Študentske organizacije Univerze v Ljubljani.
Ob zaključku sta rektorica UL prof. dr. Andreja Kocijančič in minister za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani g. Borut Čeh izpostavila, da so bili uresničeni nameni srečanja, saj je prišlo do soglasja za okrepljeno sodelovanje na področju zagotavljanja kakovosti in mobilnosti študentov ter profesorjev. Podpisano je bilo 19 memorandumov in 2 sporazuma o sodelovanju med Univerzo v Ljubljani in univerzami iz jugo vzhodne Evrope. Definirala so se področja sodelovanja na raziskovalnih projektih, ki zajemajo številne veje naravoslovja, humanistike, tehnike in družboslovje. Ustanovljen je bil štipendijski sklad, v katerega je kot soustanoviteljica pristopila družba BTC d.d., ki bo že v letu 2007 omogočil izmenjavo 60 študentov iz jugo vzhodne Evrope. V razpravah so sodelovali predstavniki zunanjega in notranjega ministrstva, ki so prisluhnili skrbem institucij in študentov iz te regije. Z oceno rektorice UL, da je srečanje bilo uspešno, kot tudi z njenim predlogom, da se konferenca ponovi čez eno leto, so se udeleženci soglasno strinjali. Takrat bo priložnost ovrednotiti uspeh izvedbe danes zastavljenih ciljev in iskati nove poti za večjo povezovanje med univerzami s tega področja.