sobota, 19 septembra, 2020
Doma Študij in kariera Na račun študenta služijo tudi preprodajalci, natakarji in restavracije

Na račun študenta služijo tudi preprodajalci, natakarji in restavracije

V zadnjem času lahko spet več beremo o zlorabi študentskih bonov. A najprej obnovimo splošne podatke, ki jih mora vsak študent vedeti o študentski prehrani:

• subvencionirana študentska prehrana je obrok, kosilo, katerega stroške delno krije Republika Slovenija
• upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v RS, ki niso zaposlene oz. vpisane v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje
• upravičenci s posebnimi potrebami zaradi težke oz. težje funkcionalne prizadetosti, otroci padlih v vojni za Slovenijo 1991 in upravičenci – starši imajo pravico do 10 dodatnih bonov mesečno
• Študentska organizacija Slovenije skupaj s pristojnim Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve spreminja in preoblikuje obstoječi sistem subvencionirane študentske prehrane in ga prenavlja s pomočjo informacijske tehnologije
• obstoječi način kupovanja in unovčevanja bonov se bo spremenil, ne bo več čakalnih vrst za nakup bonov in študentom se ne bo treba nekaj dni vnaprej odločati, kje bodo jedli
• nov sistem bo temeljil na uporabi GSM-aparata, za študente, ki tega nimajo oz. se odločijo drugače, pa bo na voljo brezkontaktna kartica. Plačilo razlike med ceno obroka in subvencijo se bo vršila neposredno pri ponudniku oz. gostincu
• ob prvem nakupu študentskih bonov v študijskem letu mora študent s seboj imeti: osebni dokument in študentsko izkaznico z nalepko za tekoče leto, oziroma potrjeni indeks ali originalno potrdilo o vpisu ter izpolnjeno izjavo o nezaposlenosti
• za vsak nadaljnji nakup pa zadošča osebni dokument
• število bonov na mesec, kolikor je delovnih dni v mesecu
• posamezen bon je veljaven še dva meseca od meseca nakupa, pretečeni bon pa lahko na prodajnih mestih zamenja za isti ali drugi bon

To je le nekaj najpomembnejših informacij o študentskih bonih. Več o študentski prehrani si lahko preberete na spletni strani: http://www.soum.si. In ko govorimo o zlorabah, ne govorimo samo o zlorabi študentskih bonov, ampak tudi ponarejanje potrdil o šolanju, ki za seboj potegne vse ugodnosti iz statusa študenta, med katerimi je tudi študentska prehrana.

Zloraba študentskih bonov
»Znani sta dve obliki zlorabe študentskih bonov. Ena je na strani študentov, druga pa na strani ponudnikov subvencionirane študentske prehrane. Ker vemo, da nekateri študenti ne porabijo vseh bonov za tekoči mesec, na drugi strani pa nekateri porabijo vse, se dogaja, da tisti študenti, ki ne porabijo vseh bonov, te kupujejo in jih prodajajo tistim, ki jim je bonov zmanjkalo (bodisi po isti bodisi po višji ceni). Druga oblika zlorabe pa se dogaja s strani gostincev (ponudnikov) na tak način, da nagovarjajo študente, ki niso porabili bonov, da jih kupijo prav za njihovo restavracijo, tako da na tak način zaslužijo toliko denarja na en bon, koliko v tistem trenutku znaša subvencija (trenutno 2,59 €). Ker pa se nam bliža prenova oblike izvajanja subvencionirane študentske prehrane (elektronizacija), te oblike zlorab v bodoče več ne bodo možne.« Matic Ber, sekretar za socialna in zdravstvena vprašanja pri ŠOUM

Zlorabe študentov
Študenti si sami naredijo študentska potrdila in s tem se jim omogoči številne ugodnosti, ki jih prinaša študentski status. Morda ste že prejeli na svoj elektronski naslov vzorec ponarejenega študentska potrdila. Ugodnosti, ki jih ima študent ob statusu, so: študentsko delo, popusti pri kinopredstavah, koncertih, športno-rekreativnih dejavnostih, raznih članarinah v knjižnicah, klubih, društvih … Seveda pa poleg tega še subvencionirana študentska prehrana in subvencioniran javni prevoz ter obvezno zdravstveno zavarovanje

Preprodajalec : študent
Študentske organizacije preverjajo študente in njihov status, zato tisti, ki ponarejajo študentske bone, bone ne kupujejo sami neposredno, ampak jih kupijo od študenta, ki je pravi študent z originalnim potrdilom in pravico do nakupa študentskih bonov. Seveda pa jih ta rade volje preproda in pri tem dodatno zasluž

Preverjanje študentov
Ob začetku študijskega leta se preverja študente, če imajo status za nakup študentskih bonov in nato še konec marca, ker imajo nekateri študenti status le pol leta. Šele ko študentska organizacija prejme bazo študentov iz vseh šol in fakultet, in če le ta opazi, da se podatki ne ujemajo povsem, potem sproži preiskavo, vendar pa lahko do takrat preprodajalci in ne pravi študentje uživajo v udobju, ki ga daje status.

S študentskimi boni do prihranka
Vsak si želi priti skozi življenje na čim lažji način, nekateri žal preko goljufije. Zloraba študentskih bonov s strani študentov pomeni za študente velike prihranke. Kar pomislite, če greste v restavracijo na kosilo, vas bo ta stala okoli 6 €, cena študentskega bona v tej restavraciji pa je npr. 3 € – kar pomeni, da študent tako na dan prihrani 3 € in mesečno 60 €. V letu je tako njegov »šparovček« bogatejši za 720 €. Ampak pri tem pozabimo, da so to številke za enega študenta, koliko študentov pa v resnici ima ponarejena potrdila? Lahko tudi več tisoč študentov …

Ugodnosti pa nimajo samo študenti, ampak tudi drugi
Od ponarejenih potrdil imajo lahko koristi tudi študentski klubi. Zakaj? Na podlagi Pravilnika o podeljevanju statusa študentske organizacije lokalne skupnosti od Študentske organizacije Slovenija prejeme Študentski klub denarna sredstva, ki za mnoge študentske klube predstavljajo glavni vir financiranja študentskih dejavnosti v posamezni regiji.

Na račun študenta služijo tudi preprodajalci, natakarji in restavracije
Študentski bon pomeni za študenta en topel obrok dnevno. Subvencionirano študentsko prehrano delno krije Republika Slovenija, ki znaša na posamezen obrok 2,59 €. Kar pomeni, da država za subvencionirano študentsko prehrano mesečno nameni okoli 1.150.000 €. In kako prihaja do zlorab znotraj restavracij? V restavracijah, kjer lahko študenti jedo na študentske bone, postrežejo natakarji s kosili v vrednosti 5 € – a denar ne gre v blagajno, temveč v njegov žep, v blagajni pa se znajdejo študentski boni. Napaka je v sistemu, saj v večini restavracij ne dobite računa za tisto, kar ste pojedli in zato ga lahko natakar oblikuje, tako da gre njemu v prid. Poleg tega tudi restavracije odkupujejo svoje bone. In to pomeni, da jim ni treba niti skuhati kosilo, poleg tega pa še dobijo državno subvencijo, ki znaša 2,53 € na bon. In verjetno ni treba omenjati, da ljudje, ki odkupujejo študentske bone in jih preprodajajo, živijo dobro. Do zlorab pa prihaja tudi na prodajnih mestih, kjer lahko dobite študentske bone. Ti konec meseca oziroma zadnji delovni dan v mesecu natisnejo nekupljene bone. Nevarnost, da bi se zloraba odkrila, je majhna oziroma je skorja ni, saj se neuporabljeni oziroma nekupljeni študentski boni ne prenašajo v naslednji mesec.

In kaj na vprašanja o zlorabah odgovarjajo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve? Po besedah Mateje Sedej, univ. dipl. ekon., podsekretarke, vodje sektorja za vseživljenjsko učenje in štipendiranje, se zloraba oziroma preprodaja študentskih bonov ni pojavila prvič sedaj. »O preprodaji študentskih bonov smo bili nekajkrat obveščeni s strani študentske organizacije. Po naših informacijah študent kupuje študentske bone od drugih študentov.« In kdo izvaja nadzor nad subvencionirano študentsko prehrano? »Nadzor izvajajo študentje inšpektorji.« Kaj se pričakuje v prihodnosti, bo manj zlorab? »Ko bo zaživel sistem elektronizacije subvencionirane študentske prehrane, bo definfitvno manj zlorab.«

Inšpektor = študent
In tu je še ena pomembna stvar, ki dodatno pripomore marsikomu, da pride do bonov in s tem tudi do večjih zlorab, saj so za nadzor pooblaščeni kar študenti, ki jih Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaposli kot inšpektorje.

Kaj pravijo “pristojni”?

Odgovor Tržnega inšpektorata RS:
“Tržni inšpektorat RS ni pristojen za nadzor gostincev kot ponudnikov subvencionirane študentske prehrane, ampak izvaja nadzor opravljanja gostinske dejavnosti z vidika spoštovanja določb Zakona o gostinstvu in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov”.

Mojca Škrjanec, vodja študentske prehrane ŠOU v Ljubljani
»Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je že od nekdaj dejavna na področju preprečevanja preprodaje bonov za študentsko prehrano, še zlasti zato, ker je to dejanje kaznivo dejanje. Zato študente nenehno opozarjamo na to, da je preprodaja bonov kazniva. O tem so jih prve tri tedne tekočega študijskega leta v mesecu oktobru na vseh prodajnih mestih bonov za študentsko prehrano še posebej intenzivno osveščali in obveščali naši promotorji, ki so jim ob navedenih informacijah delili tudi zemljevide študentske prehrane. Je pa omenjena problematika dokaj kompleksna, saj je ŠOU v Ljubljani le izvajalec prodaje študentskih bonov in ni pristojen ukrepati zoper kršitelje zakonodaje. Za to so pristojni državni organi pregona. Tako študentske organizacije kot izvajalci študentske subvencionirane prehrane lahko študente zgolj opozarjamo na to, da je preprodaja študentskih bonov kaznivo dejanje, ki škodi predvsem njim, saj se sredstva za subvencioniranje študentske prehrane porabljajo nenamensko za druge družbene skupine, ki do njih niso upravičene. Rešitev vidimo predvsem v kulturi in ozaveščenosti študentov, gostincev in družbe kot celote, zato smo pri osveščanju in informiranju študentov kar se da dejavni.«

Helena Brec Loredan, predstavnica za stike z javnostmi ŠOUP
»Tako kot vsak vzpostavljen sistem, tudi sistem subvencionirane študentske prehrane z boni dopušča nekatere zlorabe. Predstavniki naše organizacije so že večkrat opozorili pristojno ministrstvo o zlorabah s strani študentov in gostincev, in sicer glede količine nakupljenih bonov za določenega ponudnika in morebitne preprodaje, vendar pa trenutno sistem ne omogoča nadzora nad tem. Na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem (ŠOUP) se dosledno in striktno držimo pravil pri nakupu bonov (dokazilo o statusu študente ter osebni dokument za vsak nakup), vendar pa nimamo vzvodov in sredstev za nadzor količine kupljenih bonov za določenega ponudnika, kar je večkrat predmet zlorabe in sredstev za sankcioniranje študentov, ki se poslužujejo preprodaje. ŠOUP pa redno izvaja nadzor nad ponudbo gostincev, ki nudijo subvencionirano študentsko prehrano, in sicer imamo zato vzpostavljen sistem kontrole z inšpektorji – študenti, ki redno preverjajo pravilnost nudenja in izvajanja subvencionirane študentske prehrane.«

Študente smo povprašali, ali so kdaj prodali svoj študentski bon in ali so že slišali, brali o zlorabah študentskih bonov?

Alenka
»Samo na tak način, da sem mogoče kupila bone še za kolegico in mi jih je nato ona plačala. To je racionalno, saj nisva obe čakali v vrsti. Prav tako pa sem prijateljicam ponudila možnost, da če jih morda zmanjka, jih lahko kupim, saj nekateri potrebujejo več bonov kot drugi. Mislim, da bi vsak študent moral dobiti neomejeno število bonov, saj tisti, ki preživijo vso leto v študentskih domovih, potrebuje na dan več kot le en obrok, zato tega ne moremo imenovati preprodaja bonov, pač pa solidarnost drugih študentov. Slišala pa sem za zlorabo, da so nekateri tiskali bone sami, če pa to drži ali ne, pa ne vem.«

Moni
«Zloraba študentskih bonov je precej običajna stvar, saj veliko študentov brez rednega statusa lahko na črnem trgu vseeno dobi študentsko nalepko, vendar kljub temu ne more kupovati bonov, saj niso v registru. Zato se poslužujejo različnih metod, s katerimi pridejo do njih. Večkrat ti ‘študentje’ stojijo pred mestom, kjer prodajajo bone ter nagovarjajo študente, če imajo kaj odvečnih bonov za odkupit.«

Urška
»Bonov nisem nikoli preprodajala, razen če to šteje, da prodaš kolegici bon, ker jih ji je zmanjkalo, ura pa je 12h in je najhujša gužva in ga zato ne gre kupit sama. Kar se tiče drugih zlorab, vem samo to, kar se govori, da si recimo konec meseca delavci na ŠOU-u natisnejo bone, ki so ostali.«

Maja
»Nisem še preprodajala bonov. Je pa res, da sem kdaj kaki prijateljici prodala svoj bon, če je slučajno njej zmanjkalo. To pa je tudi vse. Slišala sem za zlorabe, samo ne vem, če je to kaj res. Slišala sem, da tisti, ki delajo tam, kjer se prodajajo boni, na koncu meseca sprintajo vse bone, ki jih študenti ne porabijo.«

Andreja B.
»Ne vem, če bi se temu lahko reklo preprodaja bonov – včasih sem komu posodila kak bon, pa mi ga je naslednjič vrnil ali pa sem bon prodala (po ceni, kot bi zanj odštel na prodajnih mestih), ker sem jih imela preveč in sama nisem toliko porabila ali pa s kom zamenjala za kak drug bon. O zlorabi študentskih bonov pa nisem slišala ničesar.«

Andreja V.
»Ja enkrat sem res kupila bone za eno osebo, ki me je prosila, če jih lahko vzamem in seveda, ker pač nisem mogla reči ne, sem mu jih kupila. Slišala sem, da prodajajo bone za več, kot so vredni, drugače pa ne vem veliko o tej zlorabi. Nikoli se nismo o tej temi pogovarjal s kolegi.«

Mojca Buh

 

Bodi prvi in oceni prispevek: 1 zvezdica2 zvezdici3 zvezdice4 zvezdice5 zvezdic
Loading...

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo, vnesite svoje ime tukaj
Prosim vnesite svoj komentar!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

29,183FansLike
2,196FollowersFollow
2,640FollowersFollow
1,679FollowersFollow

Najbolj priljubljeno

3 ideje za aktivno preživljanje jesenskih vikendov

Jesenski meseci so za marsikoga najlepši v letu - poletne vročine je konec, priljubljene izletniške točke se spraznijo, narava pa je v svojem menjavanju...

Kje je bil tvoj dom na Zemlji stotine milijonov let nazaj?

Z novim digitalnim zemljevidom ti paleontologi ponujajo nov pogled na tvoje rojstno mesto skozi stoletja in ti predstavijo dinozavre, ki so živeli na tvojem...

Dve seriji iz 90ih, ki sta vredni binge-watcha

Ob naslovu prispevka si zagotovo najprej pomislil na Friendse. Prijatelji so seveda globoko zaznamovali devetdeseta leta, vendar smo za prispevek raziskali še dve seriji,...

Letos nagrade za študentska dela s področja divjadi in lovstva

Če si letos ali v letu 2019 diplomiral, magistriral ali doktoriral s področja lovstva in divjadi, lahko prejmeš finančno nagrado, ki jo podeljuje Strokovno-znanstveni...