Squash vedno bolj popularen!

Squash je prišel v Slovenijo leta 1987, ko so na Rogli na pobudo Damjana Pintarja odprli prvi igrišči. Večji razcvet je squash doživel z odprtjem Športnega centra Fit-Top v Mengšu. Sledili so mu tudi drugi centri v Sloveniji.

Pobuda za sprejetje v evropsko združenje je bila podana že leta 1991, vendar v takratni Jugoslaviji realizacija ni bila mogoča, samostojna Slovenija pa je svojo prvo priložnost takoj izkoristila in se kot tretja z vzhoda (po Rusiji in Madžarski ) včlanila v ESRF. SQZS se ni osredotočila samo na domača tekmovanja, ampak je želela dati igralcem tudi možnost izpopolnjevanja v tujini. Tako je že leta 1993 sodelovala na evropskem prvenstvu v Lillu, kjer so se naši tekmovalci uvrstili na glavni turnir. Vseskozi je močno prisoten tudi rekreativni squash. Squash centri po Sloveniji organizirajo turnirje, ki štejejo za skupno jakostno lestvico SQZS.

Jaka Bajt je perspektiven, mlad športnik

Kako ste prišli na idejo, da se boste začeli ukvarjati s squashom?
Ideja je prišla po tem, ko sem zaključil tekmovalno kariero tenisa in sem iskal nekaj novega, zabavnega. Že prej sem vedel za squash, a nikoli si nisem vzel časa, da bi se dejansko poizkusil tudi v tem športu. Ob prvem igranju sem se takoj navdušil nad zabavnostjo in hkrati zahtevnostjo squasha.

Je veliko povpraševanje po tem športu?
Pri nas le malo ljudi ve za ta zanimiv šport, a časi gredo na bolje in vedno več Slovencev vidi ta šport kot neke vrste sprostitev od vsakodnevnega stresa.
Lahko se pohvali tudi s tem, da ga igra največ rekreativcev na svetu.

Kako visoki so stroški, če se s tem športom začnemo ukvarjati rekreativno?
Kot pri vsakem športu so tu tudi stroški, pri squashu so te za moje mišljenje dokaj nizki. Začne se z nakupom oz. izposojo opreme (lopar, žogica), nato pa sledi še rezervacija dvorane. Vse skupaj vas stanje približno 8-15 € za 2 osebi (odvisno od posameznih društev, ki imajo v lasti dvorane).

Nam lahko na kratko opišete igro in najpomembnejša pravila?
Squash je igra z loparjem in votlo gumijasto žogico, ki jo igrata dva igralca v prostoru, obdanem s štirimi stenam. Je eden intenzivnejših športov, saj se žogica lahko odbija od vseh sten. Pravila igre so preprosta, igra se do 11 dobljenih točk, pomembno je to, da se ob vsakem udarcu žogica dotakne sprednje (glavne) stene in se odbije od tal samo enkrat.

Koliko tekmovanj je v Sloveniji letno in kdaj je igralna sezona?
Tekmovanja potekajo v zimskem času približno 5 do 10 tekmovanj na sezono znotraj Slovenije, hkrati pa potekajo tudi mnogi mednarodni turnirji po vsem svetu, nam najbližje v Avstriji, na Hrvaškem, v Srbiji in Italiji. Igralna sezona poteka od jeseni do pomladi, poletje služi pripravam na prihajajočo sezono.

Na kakšen način lahko postaneš trener?
Enako kot pri drugih športih je za naziv trenerja treba opraviti določena izobraževanja, pri squashu imamo 3 stopnje trenerskih nazivov, en se imenuje učitelj 1 in je namenjen učenju podmladka (prvi koraki s tem športom), kasnejša dva stremita bolj k tekmovalni selekciji squasha.

Je kakšen slovenski igralec uspešen na stopnji tuje konkurence?
Tu bi prevsem izpostavil 4 odlične slovenske igralce: Martin Mošnik, Klemen Gutman, Miha Kavaš in Rožle Langus, ki krojijo sam vrh slovenskega squasha in tudi na mednarodnih tekmovanjih dosegajo odlične rezultate.

Ali tudi sami tekmujete? Kakšni so vaši največji dosežki?
Sam nameravam pričeti s tekmovanji prihodnje leto in za to tudi intenzivno treniram.

Kje po Sloveniji so igrišča?
Igrišča se najdejo skorajda po vseh večjih mestih v Sloveniji, najbolj obiskana so igrišča v Konex Centru v Ljubljani, kjer poteka tudi veliko tekmovanj.

Kdo je najboljši squash igralec na svetu?
Trenutno squash sceno vodita 2 državi, Anglija in Egipt. Glede na svetovno lestvico je trenutno najbolšji igralec sveta Egipčan Ramy Ashour, sledita mu Anglež Nick Matthew in še en Egipčan Amr Shabana.

Je zaslužek profesionalnih igralcev velik?
Da. Lahko rečem, da najboljši igralci sveta živijo zelo lagodno življenje.

Mislite, da squash čaka lepa prihodnost v Sloveniji?
Sam mislim, da bo z leti popularnost squasha v Sloveniji močno narasla, saj nam omogoča odlično sprostitev, super zabavo in hkrati pripomore k naši boljši fizični pripravljenosti. Kdor še ni imel prilike preizkusiti to vrsto športa, mu predlagam, da se čimprej odpravi in naj sam izkusi užitke, ki jih ta šport ponuja.

Gašper Kržišnik

Imaš težave?

Vsekakor je vprašanje na mestu, saj bržkone ni le ena, temveč jih je več.

Težave s katerimi se spopadamo v študentskih letih so odpravljive, a vprašanje kako, ostaja. Pri reviji Študent nam veliko pomeni vaše mnenje, zato smo za vas pripravili kratko anketo. Prosimo vas, če nam lahko pomagate in jo izpolnite. Če imate pri anketi tudi mnenje, ga bomo ga z veseljem sprejeli in vam tudi pomagali. S težavo, ki žuli vas, se bomo spopadli in jo čimhitreje tudi rešili. Odgovore bomo zahtevali pri pristojnih in vam s skupnimi pomoči pomagali pri reševanju težav. Vaša težava je tudi naša!

Med vsemi, ki boste izpolnili anketo in v kvadratku “Dodatno mnenje” pustili svoj kontaktni e-naslov, bomo izžrebali tudi srečne nagrajence, ki bodo prejeli naslednje nagrade:
-Knjiga Obvladovanje moških
-Celodnevna smučarska karta na Veliki planini
-Bon za 2 osebi v Mehiški restavraciji Imperio mexicano

Skratka, vprašanje se glasi: Kaj te kot študenta najbolj “žuli”?

Vse urediš tukaj!

Ob Dnevu žena

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), ob mednarodnem dnevu žena, podarja vsem koncert ene najbolj cenjenih in ustvarjalnih slovenskih glasbenic in avtoric, Tinkare Kovač. Koncert bo potekal v torek, 9. marca 2010, s pričetkom ob 22. uri, v Študentskem kulturno prireditvenem centru Štuk. V zahvalo za ves trud, pa bodo predstavniki ŠOUM 8. in 9. marca, na frekventnejših študentskih točkah, nežnejšemu spolu delili majhne pozornosti. Vstop na koncert je za vse brezplačen.

Konec lanskega leta je Tinkara Kovač izdala album največjih uspešnic, album z izborom skladb iz njene trinajstletne glasbene kariere, album z naslovom ‘The Best Of'. Sledil mu je veliki koncert ”Če je to vse” v Kinu Šiška, na katerem je Tinkara navdušila vse zbrane, na radijskih postajah poslušalce navdušujeta skladbi ‘Če je to vse' ter ‘Ljubezen je padla z neba', na televizijah in spletnih portalih pa si lahko ogledate videospot za skladbo ‘Če je to vse', ki ga je Tinkara premierno predstavila prav na koncertu v Kinu Šiška.

Novi knjigi!

V ponedeljek, 8.3., ob 19.00  vabijo v multimedijski center KIBLA v Mariboru (Ulica Kneza Koclja 9). S pisateljem in popotnikom po saharskih sipinah, Andrejem Morovičem, se bo pogovarjal urednik knjižne zbirke Beletrina, Mitja Čander.

V sredo, 10. marca, ob 19. uri, vas vabimo v preddverje knjigarne Beletrina (Novi trg 2, Ljubljana) . Z Andrejem Morovićem se bo v družbi publicista in popotnika Ervina Hladnika Milharčiča pogovarjala Tina Košir .

Andrej Morović , znan po svojem bohotnem baročnem jeziku, se v novi knjigi predstavlja v drugačnem tonu. Jezik je manj vihrav, lega bolj molovska. Če smo v uvodni zgodbi še v Ameriki, se preko postaje na jadranskem otoku vse bolj pogrezamo v Saharo. Morovićeva proza dobi počasnost in navidezno brezkončnost puščave, vse skupaj deluje nekako tako, kot če bi se Čehov znašel v puščavi stoletje za svojim časom. Junak zaključne zgodbe se v zadnjem krogu tega vrtoglavega izstopa iz urbanega in civiliziranega že sprijazni s smrtjo. Toda – in tukaj je Morović brez dvoma stari Morović – se spet zgodi presenetljivi obrat, življenje sploh še ni reklo zadnje besede. In si tu. Pisatelj nas z roko preciznega opazovalca popelje na notranji rob globalnega sveta in njegove dialektike, popelje nas v samo srce praznine, ko se mora po tolikih prividih končno spet vse pokazati v avtentični luči.

Andrej Morović (rojen 1960) je bil s svojo prozo, predvsem z romanom Bomba la petrolia (1989), eno največjih presenečenj osemdesetih. Razkošen, inovativen, zafrkljiv jezik je tako prepoznaven, da ga lahko danes kritiki označujejo kot preprosto morovičevski. Pretežno avtobiografski junaki njegovih zgodb in romanov tako kot avtor radi sekajo meje domovine in preživljajo svoja leta v Benetkah, New Yorku, Berlinu (izrazito nomadski je pripovedovalec romana Seks, ljubezen in to, 2006), v zadnjih letih tudi na morju in puščavi (zbirka kratke proze Okoliščine, 2008), so med prvoborci na Metelkovi (Progres, 2008) in del živega ščita v Iraku (Tisoč in ena moč, 2005). Morovićeva dela se pogosto prevajajo v tuje jezike, uvrščen je v številne antologije kratke proze. Prihajajočega abrahama je avtor kronal z zanj nenavadno knjigo kratke proze, kjer se med puščavskim peskom umirja divji stampedo besed.

ŠKISOVA ŠTORKLJA

Zveza študentskih klubov Slovenije skuša tudi letos v okviru projekta Škisova štorklja pomagati študentskim družinam. Gre za socialni projekt, s katerim želijo pomagati mladim družinam s pomočjo raznovrstnih informacij, pripravili bodo foto natečaj, v okviru projekta pa je že potekala delavnica za otroke.

Foto natečaj bo potekal od 8. marca 2010, letošnja tema pa je ‘Igra'. Fotografije lahko pošiljate do 29. marca 2010. Ujemite torej svojega malčka med igro s punčkami, avtomobilčki, puzli, žogo ali medvedkom in pošljite fotografijo na masa.zemljic@skis-zveza.si. Prvih šest prispelih fotografij bo nagrajenih s simpatično praktično nagrado, komisija pa bo izmed vseh prispelih izbrala najboljše, ki bodo prejele lepe nagrade. Prvouvrščeni se bo veselil 12-urnega skupinskega plavalnega tečaja za otroka, ki ga podarja Aquamania, in polletne naročnine na Vivo, revijo za zdravo življenje.

V okviru projekta pa je 2. marca v Rožni dolini potekala delavnica za otroke pod vodstvom štirih animatork. Zbralo se je veliko malčkov, ki so se dve uri zabavali v različnih igrah, ki so jih pripravili za njihovo starostno obdobje.

Več informacij o natečaju in delavnici lahko najdete na www.skis-zveza.si.

 

 

Naši projekti in prakse – vaša priložnost!

AIESEC je globalna, nepolitična, neodvisna, izobraževalna organizacija, ki jo vodijo študenti in mladi diplomanti.
O dogajanju pri njih smo se pogovarjali s Teo Bricman, AIESEC Ljubljana: »Kdo še ni slišal za to, da je projektno delo, delo prihodnosti? V AIESEC-u Ljubljana vam ponujamo možnosti vodenja projekta ali preprosto biti del ekipe, ki na projektu dela.«

Nekaj dejstev o AIESEC-u in projektih, ki jih izvajajo

»AIESEC je največja mednarodna študentska organizacija, katere glavna dejavnost so strokovne prakse v enih od 108 držav, v katerih smo prisotni. Prakse zajemajo različna področja, od managementa, tehničnega in pedagoškega področja do različnih razvojih projektov. Tako v tujini kot pri nas izvajamo različne projekte, katerih končni rezultat je čimvečje število praks in, upajmo, pozitiven vpliv na družbo. Poglejmo si primer: najpomembnejši projekt, ki je trenutno v polnem zagonu, se imenuje Kulturno povezovanje. Cilj tega projekta je zniževanje nestrpnosti do drugačnosti med ljudmi v Sloveniji. Tega problema se je AIESEC lotil tako, da šolskim in predšolskim otrokom omogoča stik z drugačnimi kulturami. Posledično išče praktikante iz celega sveta, ki bi bili pripravljeni priti v slovenske vrtce na trimesečno prakso in deliti svoja znanja ter na ta način seznaniti otroke z drugimi kulturami, verami, jeziki itd. Projekt se uspešno odvija v nekaj vrtcih na različnih koncih Slovenije, vendar še vedno pridno iščemo nove vrtce in seveda tudi praktikante, ki bi bili pripravljeni sodelovati z nami.«

Katere so še ostale priložnosti za mlade in ambiciozne študente?

»Za vse, ki vas zanima podjetništvo in management, imamo dva aktivna projekta, ki potrebujeta vodjo oziroma ekipo, ki bi projekt vodila. Prvi je imenovan Raise IT, kjer iščemo podjetja, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, da v svoje vrste vzamejo AIESEC praktikanta. Drugi projekt pa je nastavljen kot tekmovanje, imenovali smo ga Going Global Competition, ideja projekta pa je, da bodo študentje Univerze v Ljubljani v sklopu tekmovanja pripravili načrt za internacionalizacijo izbranih slovenskih podjetij. Projekt je zasnovan v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije. Če pa vas bolj mika delo v mednarodnem okolju, se pridružite naši ekipi za recepcijo praktikantov, ki pridejo na prakso v Slovenijo. Priložnosti je več kot dovolj. Treba jih je samo zgrabiti! Noben bodoči delodajalec ne bo imel nič proti točki v vašem življenjepisu, kjer bo pisalo vodja projekta. Mogoče sem malce zanemarila možnost, da odidete z AIESEC-om na prakso v tujino. Prakse potekajo čez celo leto, zato si kar poglejte našo spletno stran www.aiesec.org/slovenia/ljubljana in izpolnite prijavnico za prakso! Kot se je lepo izrazil naš praktikant, ki je pred dvema mesecema prišel iz Kitajske na prakso v Slovenijo: »If you never go, you will never know«. Za več informacij pišite na naš mail: aiesec.lj@gmail.com.«

Mojca Buh

 

JEZA

Grrrrr … Zveni znano, kajne? Seveda, ta medmet simbolizira oziroma vsaj naj bi simboliziral enega izmed univerzalnih čustev – jezo. Univerzalnost jeze je dokazal neki ameriški psiholog, ki je fotografije obrazov, ki so upodabljali temeljna čustva, pokazal
Tako poznamo dve osnovni vrsti jeze – zdravo, ki privre iz človeka v trenutku, ko jo zazna, usmerjena pa je točno tja, zaradi česar je bila sprožena – v določenega človeka ali dogodek. Nezdrava jeza pa je na drugi strani ‘zakasnela' – prej potlačena jeza, potem pa usmerjena na napačno osebo, ki s pravim vzrokom jeze nima nobene zveze.

Jeza je preprosto čustvo, ki ga doživljamo, ko nas nekdo ne obravnava, kot se nam zdi, da bi nas moral ali pa ko se zadeve ne odvijajo tako, kot bi se po našem mnenju morale. Torej je korak proti obvladovanju jeze sprememba našega prepričanja in ne poskus spremembe drugih. Na drugi strani pa nam nekatera naša prepričanja onemogočijo, da bi izražali jezo oziroma neodobravanje, takrat ko bi bilo to zares potrebno. Lahko nas je strah, da ne bi drugih prizadeli, morda mislimo, da je jeza neprimerna ali da bi nad sabo izgubili nadzor, bili zavrnjeni, destruktivni ali pa se bojimo, kaj se bo zgodilo, če jo bomo izrazili. Vsa ta prepričanja so nam kvečjemu v škodo, saj se dolgotrajno zatajevanje in neizražanje jeze lahko pokaže tudi na našem zdravju celo do tako skrajnih oblik, kot so depresija, glavoboli ali pa želodčni čir.

Na drugi strani pa je vseeno pomembno, da poznamo nekaj načinov za obvladovanje jeze. Jeze ne smemo potlačevati. Bolje je, da se o njej s kom pogovorimo, saj tako zmanjšamo napetost. Pogled druge osebe nam bo morda odprl tudi drugačne vidike zadeve, ki nas bremeni, saj je v ‘jezni' fazi težko gledati na vso zadevo objektivno. Hkrati se bomo na tak način izognili kopičenju jeze v sebi, ki utegne nekoč ob neprimerni priložnosti izbruhniti na silovit, neprimeren način. V zakup moramo nadalje vzeti dejstvo, da nas večinoma stvari jezijo zaradi naših prepričanj in ne zaradi drugih ljudi. Posebej so v tem kontekstu ‘kritična' trdno zacementirana stališča (naš pogled, da nekaj ‘moramo', ‘je naša dolžnost', ‘je treba') – če smo jih sposobni vsaj omiliti in pri njih ne vztrajati za vsako ceno, smo že na dobri poti. Naše telesne reakcije, kot sta npr. mišična napetost in hitro dihanje, nas bodo na drugi strani opozorile, kako močno jezni smo. Močnejša kot je, siloviteje lahko izbruhne. Silovito jezo lahko na varen način izrazimo tudi s telesom – tu pridejo v poštev otroški, prvinski način ‘izražanja', kot je npr. cepetanje z nogami, boksanje v blazine, kričanje in tako dalje. Vse to je seveda zaradi lastnega ugleda bolje izvajati, ko smo čim bolj oddaljeni od drugih ljudi.

Varja Kališnik v svoji knjigi Svetlo Modra priporoča zanimivo vajo, ki jo lahko izvajamo za zdravo sproščanje jeze – doma si navijemo glasno glasbo, v roke vzamemo teniški lopar ali blazino in z njo tolčemo po jogiju, ob tem pa kričimo, kakor nam prija – samodejno bomo intenzivnost vaje stopnjevali in tako iz sebe lahko ‘izkričali' vsa negativna čustva – jezo, zamero, žalost. Vajo izvajamo od 15 do 20 minut, končamo pa jo takrat, ko dobimo v telesu občutek, da je nečesa konec. Kljub temu, da se vaja morda sliši smešno, je zelo učinkovita.

Izjemnega pomena v zaključni fazi soočanja z jezo pa je odpuščanje. Ta biblični pojem udejanjimo preprosto tako, da se potem, ko smo vso svojo jezo spravili na plano, pomirimo, pozabimo na dogodek, povzročitelju pa oprostimo.

 

Vse, kar ni naravno, vpliva na nas

V kolikor govorimo o predelani hrani, se moramo zavedati, da je ta nemogoča brez dodajanja aditivov v tehnoloških postopkih, ki imajo na živila posredne in neposredne učinke delovanja.
Aditiv oz. živilski dodatek je vsaka snov, ki se normalno ne uporablja kot živilo in predstavlja običajne, tipične sestavine živila.

Torej: Vse, kar ni naravno, vpliva na nas, na naše počutje, razmišljanje, celice, DNK …

Pravila in predpisi
Za vsako živilo je praviloma določeno, kateri in v kolikšni meri se lahko uporablja aditiv. Ugotavljanje varnosti aditivov poteka po mednarodnih predpisih. Vsak aditiv, ki je dodan živilu, mora biti napisan na označbi živila, bodisi z imenom bodisi z oznako, ki pomeni okrajšavo imena (E-številko). V EU je registriranih približno 1.700 aditivov brez arom, saj so le-te obravnavane posebej in jih danes poznamo okoli 4.500.

Vsi E-ji niso nevarni. Vendar se moramo zavedati, da uživanje prehrambnih dodatkov lahko vpliva na organizem na več načinov. Najbolj vprašljivo in škodljivo je dolgotrajno uživanje majhnih količin dodatkov, ki lahko izzovejo subkronične učinke, obstaja nevarnost anorganskih primesi v dodatkih, nekateri dodatki, kot denimo konzervansi, lahko povzročijo alergijske reakcije.

Nevarni E-ji v hrani:
102, 104, 122, 123, 124, 127, 131, 132, 133, 142, 150, 151, od 210 do 228, 310, 311, 312, 320, 321, 407, od 412 do 414, od 620 do 625, 951, 952, 954, za otroke tudi 420

E102 – tartazin – povzroča alergije, astmatične napade, migrene, zamegljen vid, srbečico, vnetje nosne sluznice, škrlatne kožne madeže. Povezujejo ga s tumorji ščitnice in poškodbami kromosomov. Še posebej je nevaren za osebe, preobčutljivih na aspirin ter za astmatike.
E110 – oranžno FCF – povzroča želodčne težave, slabost, bruhanje, kožne izpuščaje, podobne koprivnici, otekanje kože, alergije, ledvične tumorje, poškodbe kromosomov, bolečine v trebuhu, poslabšanje prebave, zavračanje hrane. Povezujejo ga s tumorji pri poskusnih živalih. Še posebej nepriporočljiv za osebe, preobčutljivih na aspirin.
E131 – modro V – povzroča kožne izpuščaje, podobne koprivnici, srbečico, slabost, bruhanje, motnje v krvnem pritisku, drhtavico ter težave pri dihanju in druge alergijske reakcije.
E173 – aluminij – povzroča številne alergijske reakcije, povezujejo ga z Alzheimerjevo boleznijo, povzroča osteoporozo.
E952 – ciklamat – povzroča migrene, je potencialno rakotvoren, povzročil je raka in poškodbe na modih pri poskusnih živalih.

E252 – K nitrat – dalj časa trajajoče uživanje že majhnih količin lahko povzroči slabokrvnost in vnetje ledvic. Pri zaužitju večje količine lahko povzroči močne bolečine v trebuhu, bruhanje, mišično oslabitev, omotico in nepravilen pulz. V nekaterih primerih se v želodcu pretvori v nitrit, ki je potencialno rakotvoren.

Neškodljivi E-ji:
E100, 101, 103, 104, 105, 111, 121, 130, 132, 140, 151, 152, 160, 161, 162, 170, 174, 175,180, 200, 201, 202, 203, 236, 237, 238, 260, 261, 263, 270, 280, 281, 282, 290, 300, 301, 303, 305, 306, 307, 308, 309, 322, 325, 326, 327, 331, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 382, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 408, 410, 411, 413, 414, 420, 421, 422, 440, 471, 472, 473, 474, 475, 480

Škodljivi za zdravje:
• problemi s črevesjem: E 220, 221, 232, 224
• problemi s prebavo: E 338, 339, 340, 341, 450, 461, 463, 465, 466 + v pakiranih sladoledih E 407
• kožna obolenja: E 230, 231, 232, 233
• uničuje vitamin B12: E 200
• povišuje holesterol: E 320, 321
• draži živce: E 311, 312
• vnetje ustne votline: E 330 – Najnevarnejši dodatek, saj povzroča raka !!! Najdemo ga: schweppes od limone, senf, nekatere brezalkoholne pijače, meso rakcev, nekateri siri, gobe v konzervi, … Poleg tega raka povzročajo še: E 131, 142, 210, 211, 213, 214, 215, 216, 217, 239

Preprečite uporabo teh dodatkov hrani in bodite pazljivi pri izbiri živil.

Mojca Buh

 

Vse na enem mestu

Tudi v letošnjem študijskem letu je Študentska organizacija Univerze v Mariboru zbrala vse potrebne informacije za študente. Informacije najdete v spletnem priročniku Dostop.

Več o priročniku Dostop nam je v pogovoru povedala Lidija Novak, svetovalka za odnose z javnostmi pri ŠOUM, hkrati pa je Lidija tudi urednica zadnjega priročnika Dostop.

Kako je prišlo do zamisli za nastanek priročnika Dostop – namen, cilji, komu je namenjen?
Študentska organizacija Univerze v Mariboru vsako leto ob začetku študijskega leta pripravi obsežno informativno akcijo Dostop, s katero želi izraziti dobrodošlico vsem brucem in jim zagotoviti vse informacije, ki jih potrebujejo za uspešno vključitev v študentsko življenje. Vsak bruc takrat prejme informativno mapo Dostop, v kateri se nahaja tudi priročnik Dostop. Ker priročnik vsebuje informacije, ki so namenjene vsem študentom, smo priročnik objavili tudi v spletni obliki, ki je dosegljiv na spletni strani ŠOUM (www.soum.si).

Kdo je sodeloval pri nastanku priročnika?
Pri nastanku priročnika sodelujejo sodelavci Študentske organizacije Univerze v Mariboru in Skupine ŠOUM.

Kaj zajema priročnik, poglavja, teme …?
Študentom so v priročniku Dostop na voljo informacije o študiju, pravicah in dolžnostih, ki jih imajo v študijskem procesu, štipendiranju, bivanju in vseh ostalih elementih študentske socialne varnosti. Poleg osnovnih, za uspešen študij nujnih informacij, so v priročniku predstavljene še številne možnosti za preživljanje prostega časa v univerzitetnem mestu Maribor, med njimi kopica obštudijskih dejavnosti, ki jih skozi vse leto pripravlja Skupina ŠOUM.

Odziv študentov na priročnik
Študentje, predvsem pa bruci, so veseli, da imajo v priročniku Dostop na enem mestu zbrane vse potrebne informacije, ki jih potrebujejo za uspešno vključitev v študentsko življenje.

Bi sedaj priročniku, ko je že narejen, še kaj dodali, ga še kako dopolnili?
Priročnik izdamo vsako leto ob začetku študijskega leta. Zagotovo bo tudi drugo leto deležen določenih sprememb – že zaradi sprememb zakonodaje na področju visokega šolstva in socialnega položaja študentov, kot tudi novosti, ki jih pripravljamo v Skupini ŠOUM za študente Univerze v Mariboru.

Nekaj vsebin iz priročnika …
• Osnovne informacije in področja delovanja Študentske organizacije Univerze v Mariboru
• Dostop.si – največji interaktivni portal za mlade
• Študentska multimedijska centra Cyber.Student
• Visoko šolstvo v Sloveniji
• Študijski koledar za študijsko leto 2009/2010
• Status študenta
• Pravice in dolžnosti študentov
• Pogoji za študij v tujini
• Zavarovanje študenta
• Pogoji za pridobitev štipendije
• Prodajna mesta bonov Študentske organizacije Univerze v Mariboru
• Bivanje v študentskem domu
• Lampiončki
• Četrtkovi večeri kulture
• …

Mojca Buh

Tecimo in kolesarimo

Kmalu se bo začela pomlad. Toplo vreme nas vabi v naravo. Da se po dolgi zimi malo razmigamo, skočimo na kolo ali pa začnimo teči.

Kolesarimo
Kolesarstvo je v zadnjih letih postalo najpogostejša oblika rekreacije, o čemer pričajo čedalje bolje organizirane kolesarske prireditve v Sloveniji, ki počasi sledijo organizacijski ravni zahodne Evrope.
Primerno je za vse starosti. Tudi če se s kolesarjenjem nisi nikoli resneje ukvarjal, ni za nov začetek nikoli prepozno. Začetki so ponavadi malo težji, zato ne pretiravaj z napori in se za uvod raje odpravi na krajše podvige. Bojazen pred poškodbami je z izjemo padcev odveč, saj se telo premika v enakomernem gibanju, ki ni obremenilno za sklepe.
Kolesa delimo na cestna, treking in gorska. Cestna so namenjena vožnji po urejenih cestah. Sem spada vse od udobnih mestnih do dirkalnih. Gorska so namenjena vožnji po slabše urejenih kolovozih, gozdnih in gorskih poteh ter so vzmetena. Posebna skrajnost so kolesa za spust, ki morajo biti zaradi velikih obremenitev med spustom zelo ojačana, poznamo pa tudi t. i. freeride kolesa, s katerimi izvajajo vratolomne skoke. Kompromis med cestnini in gorskimi so treking kolesa, ki omogočajo udobno vožnjo po asfaltu in slabše urejenih kolovozih.
Za zaščito glave poskrbi s čelado. Pomemben del kolesarske opreme so kolesarske hlače, ki zagotavljajo večje udobje, za dober oprijem pa boš potreboval kolesarske rokavice. Ker med kolesarjenjem izgubiš precej tekočine, imej pijačo v posebnih plastičnih bidonih. Ne pozabi na pripomočke za hitra popravila na kolesu, predvsem rezervno zračnico in tlačilko.

Tecimo
Pomlad je odlična priložnost, da začneš s tekom. Za začetnike je najučinkovitejši način uvajanja menjavanje teka in hoje, priporoča se dvominutni ciklus. Ko boš to zmogel brez posebnih težav, počasi tek podaljšuj. Začetnik naj bi prvi veliki cilj nepretrgoma teči 20-30 minut dosegel po 3 mesecih. Ob redni vadbi se bosta v tem času izboljšali mišična prožnost in moč, poleg tega pa se bosta povečali dihalna kapaciteta in učinkovitost krvnih obtočil. Prva dva meseca ne teci dva dni zapored pusti mišicam in kitam, da se prilagodijo obremenitvam. Dolžino meri s časom, ne z razdaljo. Cilji naj bodo oblikovani tako, da boš postopno povečeval čas teka, hitrost v začetku ni pomembna. Izogibaj se velikim spremembam dolžine teka in števila treningov v tednu.
Za tek potrebuješ primerne tekaške copate, ki ustrezajo tvojemu stopalu in načinu postavljanja noge na tla ter dovolj udobne, da bodo zaščitile hrbet in noge. Obleci lahka sintetična oblačila, ki dihajo in izločajo vlago na zunanjo stran. Pomembno je, kaj je ob koži. Dve tanjši plasti bolje prepuščata znoj kot ena debelejša. Ob hudem vetru in dežju je primerna najlonska vetrovka, ki ščiti pred preveliko izgubo toplote. Pogosta napaka začetnikov je, da tečejo preveč oblečeni, misleč da bodo ob močnejšem potenju izgubili več odvečne telesne teže. Za temperature višje od 10 stopinj Celzija, so dovolj kratke hlače in majica s kratkimi rokavi, pod 10 stopinj pa dolge hlače in toplejši zgornji del, ko začne zmrzovati pa tudi rokavice, kapo in toplejši zgornji del. Koliko energije porabimo, je odvisno le od pretečene razdalje. S polurnim tekom v vročini lahko izgubimo 1 kg telesne teže na račun dehidracije telesa, to tekočino pozneje nadomestimo. Izgubiti 1 kg telesne teže pomeni porabiti okrog 37.500 kJ (9.000 kcal), kar pomeni približno 160 km teka.
Idealno tekaško okolje so ravne gozdne poti in poti v parkih, ki jih pokriva tanka plast smrekovih iglic. Enako velja za poljske in travniške poti. Ravna in relativno mehka podlaga je najprimernejša za navajanje mišic in sklepov nog na tek. Začetnik naj se izogiba teku po trdi podlagi (beton, asfalt), ki poveča pritisk na sklepe in s tem tudi obremenjenost mišic. Krajši tek po trdi podlagi sicer ni nevaren, vendar večina tekaške vadbe naj nikoli ne poteka na pločnikih, betonski ali asfaltni podlagi. Izogibaj se teku v strm klanec, nenadzorovani hitrosti in teku po klancu navzdol. Dihaj skozi usta in nos.
Pomembna je tudi prehrana. Pred tekom ni dobro biti sestradan ali imeti poln želodec. Od glavnega obroka do teka naj mineta vsaj 2 uri. Če je minilo več časa, se priporoča eno do dve uri pred tekom lahek ogljikohidratni prigrizek. Pred tekom ne posegajte po težki hrani, bogati z beljakovinami in maščobami.

Tekaške prireditve:
– http://www.tekaskiforum.net/
– http://www.klubpolet.si/, tek

Kolesarske prireditve:
– http://www.klubpolet.si/, kolesarjenje
http://www.kolesarska-zveza.si/

Ksenija Gider