Slovenci smo v svetu znani kot športni fenomen, še posebej, kar se tiče adrenalinskih oziroma ekstremnih športov, kot npr. alpinizem, ekstremno smučanje, rafting ali padalstvo. O tem pričajo Tomaž Humar, eden najboljših alpinistov sveta, Irena Avbelj, večkratna svetovna prvakinja v padalstvu, Bobri, nepremagljivi svetovni prvak v raftingu, in drugi.

Kako so ekstremni športi nastali
Korenine popularnih ekstremnih športov povezujejo s tradicionalno polinezijsko prostočasno aktivnostjo, ki jo danes poznamo kot deskanje na valovih, surfboarding oziroma surfing. S Havajev je prišlo na začetku 20. stoletja v ZDA in se v 50-ih letih razširilo. V 70. letih so surfarji začeli s suhim treningom, s skateboardi, ki je kmalu postalo samostojni šport. S kombinacijo teh dveh je nastal snowboarding ali deskanje na snegu, z novimi kombinacijami pa zmajarstvo, base skoki, gorsko kolesarstvo in drugi.

Kljub vsemu ravnaj razumno
Danes ukvarjanje s tradicionalnimi športi upada, razvijajo pa se nove športne dejavnosti s poudarkom na zdravju in dobrem počutju. Slednje so precej razširjene in obsegajo več oblik udejstvovanja, kot so džoging, fitnes, rekreativno igranje kolektivnih športov, npr. nogometa. Po drugi strani se povečuje zanimanje za ekstremne športe.

Ekstremni šport je splošni pojem za športe, ki vključujejo veliko hitrost, višino, nevarnost ali kakšno akrobacijo. Skupna jim je velika količina adrenalina v krvi, t. i. »adrenalinska bomba«. Še posebej priljubljeni so pri mladih, ki jih žene želja po preseganju lastnih mej v fizični in psihični vzdržljivosti ter premikanju mej v določenih športih.

Ti športi zahtevajo celega človeka. Vedeti moramo, kam se podajamo, kakšne so naše sposobnosti, imeti moramo potrebno opremo. Kljub užitkom ne smemo izgubiti razsodnosti.
Velikokrat deluje skupina ekstremnih športnikov kot subkultura. Javnost mnogokrat označuje pripadnike določenega ekstremnega športa za nore ali celo samomorilske, saj je njihova dejavnost lahko smrtno nevarna. Nekateri so zato tudi prepovedani.

In kateri športi spadajo med adrenalinske oziroma ekstremne:
– jadralno padalstvo, za vse, ki se želijo prepustiti z jadralnim padalom vetru,
– polet z balonom polnjenim z vročim zrakom,
– bungee jumping, skok v globino z elastiko,
– base jumping, padalec skoči s stoječega objekta, v številnih državah je prepovedano, prvi v Sloveniji je bil izveden s Triglavske sfinge,
– canyoning ali soteskanje, hojo po kanjonih, plavanje in spuščanje po naravnih toboganih,
– rafting, boj z brzicami,
– kajak in kanuji,
– hydrospeed, rečni bob, spopad z reko,
– surfanje, vodni šport, pri katerem se za premikanje izkorišča energija, ki se sprošča pri lomljenju valov, najpogosteje se povezuje z deskanjem na valovih, pri čemer se za surfanje uporablja deska,
– jamarstvo, športno raziskovanje jam in dokumentiranje odkritij,
– paintball, šport s puškami markerji, ki s pomočjo plina ali zraka izstreljujejo barvne kroglice, s katerimi se igralci izločajo iz igre,
– rolkanje, vožnja ali kakšno drugačno manevriranje na rolki,
– urbano plezanje ali nočno plezanje (slengovsko tudi »buildering«) po zunanji strani stavb ter drugih umetnih struktur, če se plezalec loti urbanega plezanja na veliki višini brez uporabe vrvi in varovalnih pripomočkov, je lahko tovrstna dejavnost zelo nevarna in se odvija zunaj zakona, zato se takšno plezanje večinoma dogaja ponoči,
– ledeno plezanje, plezanje po zaledenelih slapovih in ledenih odstavkih v grapah, padec je kljub varovanju lahko usoden, npr. Mlačca pri Mojstrani ali Solčava,
– balvansko plezanje ali balvaniranje, bolderiranje, plezanje brez vrvi na balvane, ki praviloma niso višji od doskočne višine, zato pri padcih navadno ne pride do resnih poškodb, tudi na večjih stenah ali celo stavbah, pri nas v Trenti, Podljubelju,
– deskanje na snegu, deskarji se vozijo po snegu na deski oziroma boardu, od leta 1998 je to olimpijski šport,
– gorsko kolesarstvo, vožnja s kolesi izven urejenih poti, predvsem gozdnih poteh.
Pa še akrobatsko letenje, drag racing, ekstremno smučanje, jamsko potapljanje, kitesurfing, parkour, potapljanje na dah, raftanje, smučanje po vodi in drugi.

Ksenija Gider

Ko se prebudijo prvi sončni žarki, začnemo odlagati zimska oblačila, izpod tanjših pa se kmalu pokažejo zimske »obloge«. Moti nas še nečista ali suha koža, spomladanska utrujenost, skratka vlada vsesplošno nezadovoljstvo. Vzemimo si nekaj dni zase in očistimo telo nakopičene navlake.

Začnimo s krajšim postom
Nekateri se za začetek čiščenja telesa poslužujejo posta. V skladu z luninimi menami so najboljši dnevi za to prvi trije dnevi pred prvim krajcem in polno luno. Takrat lunina gravitacijska sila potiska telesne tekočine proti možganom. Presežek tekočine ovira delovanje možganov, kar zaznamo kot vznemirjenost, razdražljivost ali pretirano občutljivost. Posta se lahko lotimo na več načinov: s čaji in sokovi, presnimi sokovi, sadjem, sirotko, blag post z juhami, z mlekom in žemljami, vodo itd. Najbolj učinkovit bo, če cel dan ne zaužijemo ničesar, nekateri pravijo da niti vode. V tem času opustimo vse razvade, kot so kava, nikotin, alkohol in sladkarije. Privoščimo si čim več spanja in sprostitve. Za konec je priporočljivo popiti kozarec limoninega soka pomešanega s ščepcem soli ali medu.

Očistimo telo
Postu naj sledi nekaj dni lahke hrane. T. i. čistilci telesa, kot so vitamini, minerali, antioksidanti in vlaknine, ki izboljšajo prebavo, nam povrnejo energijo in dajo bolj zdrav videz. Zelenjava zelene barve, čisti in varuje jetra, klorofil pa pripomore k izločanju pesticidov iz telesa. Vitamin C, ki odplavlja toksine iz telesa, poskrbijo kivi in limone. Koristna je tudi leča, ki ima odvajalni učinek in je polna mineralov. Zelo zdrav je česen, ki krepi srce. Priporočljivo je piti zeleni čaj, ki je eden najbolj znanih antioksidantov ter najbolj zdravih in učinkovitih načinov za odplavljanje toksinov iz telesa, preprečuje razne bolezni modernega časa. Zelo vsestransko koristna sta še brokoli in sezam. Naravna čistila za telo so tudi domači jabolčni kis, sok iz surove rdeče pese, pomaranče, ananas, jabolka, lubenice ter drugo sadje in zelenjava. Najbolje da si pripravite domače sveže iztisnjene sokove, tudi iz zelenjave, katero zmešate v mešalniku ali sokovniku. Pojejte tudi čim več svežega, sezonskega sadja. Ne smemo pa pozabiti v manjših količinah na meso, ki telo oskrbi s hranilnimi snovmi in železom.

Ne pozabimo tudi na gibanje
Za boljše počutje in več energije poskrbimo tudi z ustrezno športno aktivnostjo. Zato tecite, kolesarite, se sprehajajte, poiščite kakšen nov šport in migajte. In nakopičene odvečne snovi v telesu bodo izginile. Z njimi pa tudi utrujenost, nezbranost, podočnjaki, alergije, bolečine v sklepih, zamašene obnosne votline, motne in pordele oči, polt brez leska, madeži na koži, slaba prebava, zadah iz ust, pa še kakšen čez zimo nabran kilogram.

Ksenija Gider

Na masažo stopal nemalokrat pozabimo, pa vendar je pomembna …

Ne glede, ali gre za masažo celega telesa, hrbta ali stopal, vsem je skupno eno in edino – dobro oz. zares odlično počutje. Kaj in kako na človeka deluje refleksna masaža stopal?

Refleksna masaža stopal!

Masaža stopal je izredno priporočljiva za prav vsakega človeka. Maser s pravilnimi gibi pritiska na refleksne cone stopal, te pa so povezane z vsemi organi našega telesa. Torej z masažo stopal dosežemo pozitiven učinek na celotno telo. S takim pritiskanjem na ustrezne točke pride do sprostitve in uravnovešenja celotnega telesa. Gre predvsem za odlično obliko sprostitve, ki ugodno vpliva na imunski sistem, na splošno pa se jo zelo priporoča nosečnicam.

Razlogi za masažo so naslednji

* zdravstveni
* sprostitveni
* terapevtski
* lepotilni
* intimni in erotični

Ambient, ki sprošča!

Če ste se že kdaj odločili za kakršno koli masažo, potem veste, da je okolje oz. ambient zares prijeten. Rahlo odišavljen prostor, nežna, tiha glasba in pridušena luč poskrbita, da vam je na masaži zares prijetno in kar najbolj sproščujoče. Prostor, namenjen masiranju, mora biti vedno prijetno topel, čist in udoben. Večinoma pred samo masažo dobite tudi copatke, kopalni plašč in brisačo. Celoten ambient, maser oz. maserka in seveda masaža vam morajo vzbujati prijetne oz. navdušujoče in sproščene občutke, saj v nasprotnem primeru nima pravega »efekta«.

Poleti brez čevljev …!

Včasih so si ljudje na naraven in predvsem brezplačen način sami sebi nudili masažo stopal – seveda, saj so hodili bosih nog naokrog. Danes skoraj ne vidimo več človeka, da bi bil kje brez udobnih copat. Velikokrat na masažo stopal pozabljamo, kar seveda ni dobro, saj velja za najbolj naraven način zdravljenja oz. preventivo pred mnogimi boleznimi. Ker pa je danes veliko drugih možnih okužb, med katerimi je kar precej neprijetna prav glivična, ljudje raje hodimo obuti v svoje udobne čevljce. Toda to nikakor ni razlog, da pozabimo na svoja stopala, vsaj na vsake toliko časa si privoščimo masažo stopal!

Opazujmo svoja stopala!

Veliko je zadnje čase povedanega okoli tega, da ljudje, predvsem ženske, moramo opazovati svoje telo in biti pozorni na vsake spremembe. Seveda, telo nam samo pokaže, da nekaj ni v redu, zato je najmanj, kar lahko naredimo, da se opazujemo. Ste vedeli, da nam tudi stopala pokažejo, v kakšnem stanju je naš organizem? Nezdravost se na stopalih odraža predvsem z nabiranjem kalcijevih soli in kristalov sečne kisline. Refleksoterapevti so izkušeni na vseh področjih in ugotavljajo neopravilnosti, ki se že ali se šele bodo odražale na fizičnem telesu.

Tkjaša Kržišnik

Naslov je vzet in znanega Huxlejevega romana Krasni novi svet, v katerem izdelujejo pet kast ljudi z razliko v inteligenci za točno določena dela: alfe, bete, game, delte in epsilone.

Alfe so visoko inteligentni in izobraženi ljudje, ki opravljajo miselno zahtevna dela, medtem ko epsiloni opravljajo težka fizična dela, za katera ne potrebujejo intelekta. Današnja družba, tako se zdi, je vse bolj naklonjena »proizvajanju« ljudi alfa vrste.

Seveda potrebujemo visoko izobražen kader, a koliko? Največ povpraševanja na trgu dela je na področju komerciale in prodaje, strojništva, tehničnih storitev, proizvodnje, farmacije, kemije, marketinga in medijev. Zadnja štiri našteta področja praviloma zaposlujejo diplomante različnih univerzitetnih smeri, medtem ko za ostala najbolj iskana dela univerzitetna izobrazba načeloma ni potrebna.

Po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v letošnjem študijskem letu na višje strokovne šole vpisanih 17.000 študentov, na visokošolske dodiplomske študijske programe na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih pa kar dobrih 79.000 študentov. Število študentov narašča iz leta v leto. Po uradnih podatkih Statističnega urada je v študijskem letu 2000/2001 to število znašalo 91.494 študentov, v letu 2008/2009 pa že 114.391 študentov.

Po podatkih za študijsko leto 2008/2009 se daleč največ študentov (43.437) izobražuje na področju družboslovja, socialnih, upravnih in pravnih ved. Sledijo jim tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ter storitve. Ostala področja (zdravstvo in sociala, izobraževanje, umetnost in humanistika, naravoslovje, matematika in računalništvo ter kmetijstvo in veterina) so zastopana z manjšim številom študentov (pod 10.000).

Primerjajmo

Zanimiva je tudi primerjava z drugimi državami Evropske Unije. Primerjava namreč pokaže, da je bila Slovenija po podatkih za leto 2007 v samem vrhu med vsemi državami po deležu prebivalstva, ki se izobražuje, starega med 15 in 24 let. Ta delež je pri nas kar 70-odstoten; višjega imata le še Poljska in Finska. Zaradi tega seveda narašča izobrazbena struktura prebivalstva. V starostni skupini med 55 in 64 let ima višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 16 odstotkov ljudi, v skupini med 25 in 34 pa že 30 odstotkov. Tudi v tem pogledu se Slovenija uvršča v zgornjo tretjino v primerjavi z ostalimi državami EU.

Po eni strani se zdi super, da se ljudje izobražujejo, da si zagotovijo visoko izobrazbo, diplomo, morda celo magisterij ali doktorat – pa vendar se tu pojavlja nek novi problem, paradoks sodobnega sveta. Ker se mladi ljudje v želji po čim boljši službi in temu primernem finančnem položaju čedalje bolj množično odločajo za študij, je začelo primanjkovati delovne sile na položajih, kjer visokošolska izobrazba ni potrebna. Mladi od svojih staršev, sorodnikov, učiteljev ipd. dostikrat slišijo stavek »Študiraj, da boš dobil/a dobro službo!« Seveda pa velika večina po zaključeni srednji šoli ne razmišlja o tem, ali bodo po končanem študiju dobili službo ali ne. Možnost zaposlitve nikakor ni na prvem mestu med dejavniki za izbiro študija. Glavno odločitev igrajo zanimanje za neko področje. Seveda je to najpomembnejše za uspeh pri samem študiju. A kaj potem?

Čedalje večja brezposelnost je morda tudi posledica neuravnoteženosti področij študija z iskanimi delovnimi mesti. Če na primer delodajalci iščejo prodajalce in delavce v proizvodnji, izobrazbena struktura pa narašča, ljudje z univerzitetno izobrazbo seveda ne bodo opravljali takih del. In če je potreba trga predvsem po kemikih in farmacevtih, večina študentov pa se izobražuje na področju družboslovja, tudi to ni najbolj idealna družbeno-gospodarska situacija.

Seveda namen tega članka ni pritisk na študentsko in ostalo populacijo k zamenjavi načina študija ali celo načina razmišljanja in življenja, saj bi s tem temeljno posegli v področje človekovih pravic. Ko je vlada RS pred nekaj leti z reformami poskušala omejiti študij na področju družboslovja in povečati študij naravoslovja, je sprožila vrsto polemik. Rešitev seveda ni v takšnem ali drugačnem omejevanju svobode posameznika na zgolj družbeno koristno bitje, kakršnemu smo recimo priča v Krasnem novem svetu. A vseeno; namen članka naj bo opozoriti na aktualne problematike v razliki med zahtevami trga in izobrazbo posameznikov. Ali je smiselno imeti »družbo samih alf«?

Kaja Pinter

Spomladanska utrujenost, stres, nemir, občutek nemoči. Zveni znano? Poiščimo si nov hobi, tecimo, pojdimo v naravo … in vadimo jogo.

Joga je celostna, starodavna filozofija, ki temelji na harmoniji med telesom, duševnostjo in duhom ter nam s pomočjo različnih tehnik odkriva naš resnični jaz in življenjski smisel, ki daleč presega vsakdanje pehanje za uspehom in bogastvom, h kateremu stremimo v zahodni kulturi. Joga uči, da imamo vse potrebno za resnično srečo že v sebi. Kako jo doseči?

Z redno vadbo asan (položajev), pranajame (dihalnih vaj) in meditacije. Obstaja več različnih poti, po katerih dosežemo svoj namen: morda je to izboljšanje zdravja, notranja umirjenost ali bistrost duha. Joga, kot jo danes poznamo na zahodu, je našemu načinu življenja prilagojena vadba, ki jo lahko brez posebnega predznanja ali vere prakticira prav vsak. Z redno pravilno vadbo asan in dihalnih vaj bomo v sebi opazili čedalje večjo harmonijo in notranjo stabilnost. Vsakdanji malenkostni zapleti in slabe izkušnje nam ne bodo več prišli do živega, hkrati pa bomo bolj dovzetni za nova znanja in izkušnje.

Starodavna modrost joge prihaja iz Indije. Najstarejši pričevalci njenega obstoja so kamniti pečatniki, ki prikazujejo postave, sedeče v lotosovem položaju. Izkopali so jih v dolini Inda in jim določili približno starost pet tisoč let. Od takrat pa do danes se joga vseskozi razvija in (p)ostaja celostna filozofija, ki jo lahko jemljemo kot pomemben prispevek k kvalitetnejšemu načinu življenja.

Kako začeti?
Jogo lahko prakticira vsak. Vse, kar potrebujemo, je miren prostor, primerna podlaga, udobna oblačila in nekaj koncentracije. Najlažje se je vpisati, v katerega od številnih centrov, saj nam organizirana vadba vsaj od začetka daje več zagona, kot če bi sami poskušali doma, poleg tega pa nas učitelj lahko tudi popravi, če delamo kaj narobe in nam pomaga uskladiti gibanje z dihanjem, kar je pri jogi ključnega pomena. Lahko pa tudi v knjižnici pobrskamo za kakim priročnikom in se vadbe lotimo na lastno pest.

Na začetni stopnji morda vse skupaj zgleda otročje lahko. Pri jogi napredujemo počasi, zato pa toliko bolj zanesljivo. Poslušajmo svoje telo in ga ne silimo v nekaj, česar še ne zmore. Postopoma postajamo vedno bolj prožni, pa tudi zbrani in samozavestni in lahko se lotimo težjih asan, na primer stoje na glavi, loka, kobilice in drugih.

Prav tako ne gre pretiravati z dihanjem. Morda se sliši smešno, a pravilno dihanje zahteva veliko samodiscipline in vadbe. Pravzaprav je zanimivo, kako malo pozornosti v življenju namenimo dihanju. Brez dihanja bi umrli v nekaj minutah, kljub temu pa danes večina ljudi diha površno in plitvo, s tem pa v možgane in telo dobi manj kisika. Pravilno dihanje je dihanje skozi nos na polna pljuča. Ko vdihnemo, se nam poleg prsnega koša razširi tudi trebušna prepona, ko izdihnemo, se nam spusti. V jogi poznamo številne dihalne vaje, ki vračajo telesu naraven in zdrav ritem dihanja. S temi tehnikami si lahko izvrstno pomagamo v stresnih obdobjih, na primer pred izpiti ali intervjuji za službo. Ker smo takrat nervozni, se naše dihanje pospeši. Z zavestnim podaljševanjem vdihov in izdihov se bomo umirili in zbrali.

Meditacija

Tretja pomembna komponenta joge je meditacija. Meditacija se začne povsem praktično: z osredotočanjem misli na nek predmet ali zvok. Kasneje, ko se dovolj izurimo, lahko zavest povsem izpraznimo, kar nas napolni s čudovitim mirom in občutkom, da zmoremo vse.

Vse pozitivne učinke joge je nemogoče opisati, predvsem pa je joga pot, po kateri se moramo odpraviti sami. Vsak posameznik zase najbolje ve, kaj mu najbolj ustreza. Z rednim poglabljanjem vase, v svoje telo, um in duha boste opazili, da počasi začenjate opazovati svet v drugi luči. Konec koncev se lahko vsakega športa, vsakega novega izziva lotimo po poti zmernosti, razumevanja sebe in svojega počutja, skrbi za svoje zdravje, brez pretiravanja, ki na dolgi rok samo škodi. Ustavimo se za trenutek in se vprašajmo kdo sem? Kaj želim doseči? Tak pristop k življenju nam lahko da dosti več kot brezciljno pehanje za novostmi, za katere, ko jih dosežemo, ne vemo prav dobro, kaj bi z njimi. Poiščimo nekaj zase, pa naj bo to nov hobi, sprehod v naravi ali meditativni večer v najboljši družbi – s samim seboj.

Kaja Pinter

I don't think I shall ever see
A billboard lovely as a tree.
In fact, until the billboards fall
I may not see a tree at all.
(Ogden Nash)

Ko sem nekaj časa nazaj po naključju preletela Hoferjev oglasni katalog, je mojo pozornost pritegnil napis na prvi strani: »fer do okolja«. To definitivno ni moja prva asociacija na trgovinsko verigo, ki naš poštni nabiralnik redno polni z nekaj strani dolgimi oglasnimi katalogi. Seveda pišejo, da si prizadevajo za zmanjševanje škodljivih emisij na vseh področjih, varčujejo z energijo ter da imajo ekološki sistem ogrevanja.

Zakaj pa bi potrošniki to sploh verjeli? V zadnjem letu, ko je vse več govora o segrevanju planeta in o posledicah, torej ekstremnih vremenskih pojavih, postaja vse bolj aktualno trženje izdelkov z zelenim predznakom. Žal v Sloveniji še nismo prišli tako daleč, da bi imeli potrošniki informacije o nastanku izdelka, vsebnosti in razgradnji. Tudi če je izdelek morda manj škodljiv za uporabo, je morda zato toliko bolj škodljiv proces proizvodnje ali razgradnje. Evropski parlament je nedavno sicer predlagal razširitev oznake o energetski učinkovitosti. Upajmo, da bomo barvno označevanje o porabi energije kmalu dočakali.

Raziskave kažejo, da manj kot polovica Evropejcev zaupa trditvam proizvajalcev o okoljski učinkovitosti njihovih izdelkov. To pa je problem, s katerimi se soočajo podjetja, ki dejansko nekaj naredijo za okolje in te fraze ne izkoriščajo le v marketinške namene. Večina podjetij je namreč preveč usmerjenih v to, da bodo imeli zeleno podobo podjetja kot pa v okoljske prednosti njihovega izdelka ali storitve.

Ste morda pred desetimi leti brali o nagradah, priznanjih ali dogodkih, povezanih z zelenimi podjetji? Malo verjetno, saj se takrat ljudje in s tem mediji niso obremenjevali s tem, bolj aktualni so bili protesti proti testiranju izdelkov na živalih. Danes se dogaja enaka zgodba, le da gre za okolje.

Kaj danes še ni zeleno? Zelena je računalniška oprema, zeleno je gorivo, avtomobili in hiše. Pri tem se poraja vprašanje, zakaj je do izbruha zelene industrije prišlo ravno sedaj. Okolje je vse bolj onesnaženo, svet je razočaran nad ukrepi politikov in dosežki naravovarstvenikov, podjetja pa bijejo zeleno bitko na trgu. Kdor je zelen, je kul. Tem trendom sledi celo moda, saj številne blagovne znamke uvajajo svoje eko linije. Pojavili so se celo tako imenovani ekoseksualci, ki nosijo prestižne eko blagovne znamke (Ecoist, El Naturalista).

In zakaj si podjetja prizadevajo, da bi pridobila ugled na tem področju? Čedalje več potrošnikov izbira blagovne znamke, ki so okolju prijazne. S tem je pravzaprav nastal nov trg potrošnikov, ki še ni tako zelo zasičen. Res pa je, da potrošniki pogosto le govorijo, da raje kupijo izdelek, ki je okolju prijazen, vedejo pa se drugače. Prepogosto pri nakupu potem prevlada cenejši soroden izdelek. Po raziskavi Marketing magazina je le 35 % potrošnikov pripravljenih za take izdelke plačati več. To pa je dokaz, da je danes »zeleno« naravnana oglaševalska strategija v očeh potrošnikov ne le všečna, ampak že kar nujna.

Podjetja se usmerjajo v proizvodnjo zelenih alternativ (organska kozmetika, gradbeni materiali), prišlo je celo do pojava zelenih oglaševalskih agencij. Prav zaradi pogostega »greenwashinga«, torej pretirane in neustrezne uporabe izrazov, kot so bio, eko, naravno, okolju prijazno, se slovenski oglaševalski kodeks v 17. členu opredeli do okoljevarstvene argumentacije, ki zavajujoče zelene trditve prepoveduje. Te namreč ne pomagajo potrošnikom pri nakupu izdelkov, temveč izničijo napore tistih, ki resnično pridelujejo in prodajajo prave “zelene” izdelke. Takšna podjetja vse pogosteje tudi nagrajujejo. Pri nas sta v letu 2009 naziv okolju prijaznega podjetja dobila Gorenje in Petrol Energetika. Podeljuje se tudi nagrada Zelena logistika, redno pa potekajo tudi okoljska srečanja. Po svetu je med »zelenimi« dosežki bolj znana nagrada green web award.

Edina stvar, ki ni tako zelo zelena, kot bi si želeli, pa je naše okolje. Upajmo, da bo po 17. aprilu, po veliki vseslovenski čistilni akciji, vsaj v Sloveniji bolje. Aktiviraj se tudi ti!.

Urša Svetelj, predstavnica za mednarodno sodelovanje in internetni razvoj pri
Študentski sekciji Slovenskega društva za odnose z javnostmi
www.mojPiaR.net
PRidruži se nam!
Prav vsak [tudi če pavziraš ali ponavljaš letnik], ki ga zanima komuniciranje in se želi na tem področju izpopolniti, je dobrodošel, saj nove člane vpisujemo tekom celega leta. Predhodno znanje ni potrebno, ker boš najbolj pomembne stvari kmalu izvedel na PRedigrah in drugih srečanjih.
PRedigre (predavanja) in PRaksa (delavnice):
torek, 6. 4., ob 18.00 – FDV: Unicef – PR dobrodelne organizacije
torek, 20. 4., ob 18.00 – FDV – PR delavnica Skupinsko delo
Vstop je prost. Dobrodošli!
Več informacij najdeš na www.mojPiaR.net. PReveri!

Danes je zdrava prehrana izredno pomembna, vendar se večina mladih kljub temu ne prehranjuje pravilno. Razlogov je veliko, še najbolj pogosto je nenehno pomanjkanje časa, še vedno pa je prisotno pomanjkanje informacij, kako si pravzaprav lahko pripravimo zdrav in hranilen obrok.

Na Zvezi Študentskih klubov Slovenije se zavedjmo problematike, zato je nastal projekt Škisovi dnevi zdrave prehrane, kjer skušamo mlade že več let ozaveščati o pomenu pravilne prehrane. Letošnji projekt je obogaten še z mednarodno študentsko izmenjavo.

Za vse študente v Ljubljani jo najbolj zanimiv del projekta potekal v sredo, 17. marca, ko ste lahko tudi sami videli rezultate celotedenskega dela študentov na izmenjavi. Videli in preizkusili ste, kakšen zajtrk bi morali pripraviti vsak dan. Pogostili so vas z žitnimi in mlečnimi izdelki iz Mercatorjeve linije Zdravo življenje, za vitamine pa je poskrbel Juicebox s svojimi smoothiji.

V okviru programa Mladi v Akciji bodo organizirali mladinsko izmenjavo z naslovom »The importance of healthy nutrition among students«, ki poteka med 12. in 18. marcem v Novem mestu in v Ljubljani. Slovenskim študentom se bodo pridružili mladi iz Turčije, Poljske in Španije, ki bodo prispevali svoj pogled na problematiko. Skupaj bo 30 mladih odkrivalo osnove zdrave prehrane, se seznanilo z veganstvom, vegetarijanstvom, športno prehrano, motnjami hranjenja, pripravo jedilnika in sestavo obrokov, tudi sami pa se bodo preizkusili za štedilnikom in se priučili osnovnih kuharskih veščin. Študentje bodo vsak dan nekaj časa namenili različnim športnim aktivnostim, kot so aerobika, plavanje, pilates, spinning in vaje za hrbtenico in sproščanje.

Vso pridobljeno znanje bodo mladi prenesli v svoje lokalno okolje in ga uporabili pri načrtovanju lastnih projektov. Tekom izmenjave bo v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja nastajala publikacija, ki bo vsebovala osnovne informacije in koristne nasvete, kako izboljšati študentski vsakdan s pravilnimi prehranjevalnimi navadami. Publikacija bo na voljo vsem zainteresiranim študentom na spletni strani, vse informacije in na novo pridobljeno znanje pa bodo posredovali vsem študentskim klubom v Sloveniji, ki bodo idejo širili še naprej. Vse informacije o projektu si lahko ogledate tudi na www.skis-zveza.si.
Po koncu projekta si želijo, da bi se mladi bolj zavedali pomena zdrave prehrane in samemu prehranjevanju posvečali tudi več časa. Prav zaradi nenehnega stresa, ki ga preživljamo, lahko tako vsaj nekaj naredimo za naše zdravje.

Vsakega dijaka po končani srednji šoli čaka težka in hkrati življenjsko pomembna odločitev. Odločiti se mora, kaj bi rad študiral in posledično tudi, kje bi bil rad zaposlen.

Ta odločitev je za marsikoga zelo težka, zato v večini primerov dijakov, ki niso prepričani v svoje odločitve, pomagajo starši. Starši pa v tej nalogi ne smejo ustvarjati subjektivno mnenje, ampak morajo na otrokovo prihodnost gledati zelo objektivno, kajti le tako bodo prišli s svojim otrokom do skupne in optimalne rešitve.
Poslovni študijski programi na slovenskih fakultetah se cenovno lahko primerjajo med seboj. Največja razlika nastane ravno v kakovosti različnih fakultet, zato morajo biti dijaki še toliko bolj previdni pri izbiri. Obenem je na nekaterih tudi vse večje mednarodno sodelovanje fakultet.

Največ zanimanja
Največja izbira študija je vsekakor na ljubljanski ekonomski fakulteti, v okviru dveh temeljnih dodiplomskih programov ponuja fakulteta kar 17 različnih smeri, kjer tudi študira največ prihodnjih poslovnežev, kar 6.500. Največ programov imajo tudi na drugi stopnji, kjer jih delno izvajajo v angleščini in v sodelovanju z drugimi fakultetami. Poleg desetih magistrskih programov v slovenščini samostojno izvajajo še tri v angleščini ter programa Turistični management v sodelovanju z Univerzo Southern Denmark in Univerzo Girona ter Bančni in finančni management v sodelovanju z BI Nonvegian School of Management, Univerzo Amsterdam in Univerzo Pompeu Fabra. Študenti na mednarodnem programu prejmejo kar dvojno diplomo. Prva diploma je od matične univerze, druga pa od tuje partnerske univerze. Na dodiplomskih programih ekonomske fakultete študira 142 tujcev, na podiplomskih pa 120.

Tudi GEA-college je v letošnjo leto stopila s tremi novimi programi in tudi oni sodelujejo s tujci, in sicer na podiplomski ravni. Letos so prvič izvajali magistrski program Socialno podjetništvo in podjetništvo v turizmu. Prav tako so izvajali prvostopenjski program Podjetništvo v turizmu. Podiplomski študij prav tako kot ljubljanska ekonomska fakulteta izvajajo skupaj s fakulteto iz Škotske, in sicer z Univerzo Heriot-Watt. Tudi v tem študiju študent prejme dve diplomi, in sicer naziv magister znanosti, ki mu ga podeli škotska fakulteta, ter diplomo, ki mu jo podeli matična fakulteta. Na dodiplomskem študiju Podjetništvo, ki se izvaja v angleškem jeziku, je delež tujih študentov približno 85-odstoten, na preostalih programih pa le odstoten.
Po novem v letošnjem letu splošni management izvajajo tudi v Celju. Sicer ta fakulteta nima svoje stavbe, ampak jo izvajajo na fakulteti za komercialne in poslovne vede, kjer so združili moči s šolo IfM iz Salzburga. Cena tega študija je visokih 12.800 evrov, vendar je primerljiva s študijem mednarodnega programa Gea-college. V Celju izvajajo tudi podiplomski program Komerciala, katerega cena je v primerjavi z drugimi domačimi bolonjskimi magisteriji med nižjimi.

Mednarodno…
Če gledamo, kje najdemo največ tujih študentov, je to vsekakor na fakulteti IEDC na Bledu. Na tej fakulteti imajo tri različno dolge programe MBA in imajo v mednarodnem prostoru tudi največjo veljavo. Na fakulteti na Bledu je kar 80 odstotkov udeležencev, ki prihajajo predvsem iz srednje in vzhodne Evrope, pa tudi iz zahodne Evrope in Azije; udeleženci mednarodnega podiplomskega študija menedžmenta v letu 2009 na primer zastopajo 15 držav, med njimi Kitajsko in Japonsko. Šola je pri svetu za visoko šolstvo lani akreditirala vse tri študije MBA kot drugostopenjski podiplomski študij po bolonjski deklaraciji. Udeleženci tako po koncu študija pridobijo mednarodni naziv MBA (Master of Business Administration), ki ga podeljujejo na podlagi mednarodnih akreditacij AMBA in IQA, in naziv magister, ki je aktualen doma.
V Mariboru je ekonomska poslovna fakulteta usmerjena na tretjo stopnjo in je poleg ljubljanske ekonomske fakultete edina, ki že v tekočem letu izvaja bolonjski doktorski študij.
Treba je omeniti tudi visoko poslovno šolo na Dobi, kjer je prva slovenska fakulteta, ki izvaja magistrski program Mednarodno poslovanje kot e-študij. V tem programu najdemo veliko različnih in hkrati veliko izbirnost predmetov. Letos ga izvajajo prvič, nanj pa je vpisanih 27 študentov.

Opisanih je le nekaj novih in najzanimivejših programov. Vendar pa na slovenskih fakultetah najdemo še mnogo drugih smeri. Prav zaradi velikega števila smeri pa je za zdajšnje dijake velik problem izbiranje študija.

Gašper Kržišnik