Evro-sredozemska univerza EMUNI in skupina univerz “Compostela Group of Universities” (CGU) v Grand Hotelu Bernardin, Portorož, v času med 25. in 26. septembrom 2009 organizirata drugo EMUNI konferenco o visokem šolstvu in raziskavah.
Dogodek, ki tokrat nosi naslov “Internacionalizacija visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti ter vloga univerzitetnih mrež”, obravnava tematike harmonizacije visokošolskega in raziskovalnega prostora v Evro-Sredozemlju, izboljšave kakovosti visokega šolstva in znanja ter vzpodbujanja mobilnosti študentov in univerzitetnega osebja.
Prva EMUNI konferenca o visokem šolstvu in raziskavah je potekala ob ustanovitvi EMUNI univerze junija 2008.
Na dvodnevni konferenci bo predstavljenih 45 prispevkov, avtorjev iz različnih držav Evro-Sredozemlja, in sicer s prispevki z naslednjih področij: vloga mednarodnih koordinatorjev na univerzah, mednarodno sodelovanje na področju akademskih in pravnih zadev, zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, učne metode ter dialog in mediji v multi-kulturnem okolju.
V predkonferenčnem programu bo 19 visokih predstavnikov trinajstih slovenskih univerz in visokih šol poslušalo predavanje prof. Nejata Erka iz turške univerze Çukurova.
Kot govorci na prireditvi se bodo predstavili vabljeni predavatelji in drugi strokovnjaki, med katerimi so prof. dr. Pavel Zgaga z Univerze v Ljubljani, ga. Laura Howard, podpredsednica CGU, prof. dr. Charis Xirouchakis iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, g. Placido Plaza, CIHEAM ter prof. dr. Francesco Paolo Rizzi, UNIMED.
Evro-sredozemska univerza
Evropski dan jezikov
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Urad vlade za komuniciranje v izvedbi Centra Evropa v petek, 25. septembra 2009, ob evropskem dnevu jezikov v Miklošičevem parku v Ljubljani organizirata celodnevni družabni dogodek »Jezikovna potepanja«. Namen dogodka je predstaviti jezikovno bogastvo Unije in ozaveščati o pomenu učenja tujih jezikov tako za osebni razvoj kot poklicno kariero ter spodbujati znanje jezikov kot sredstvo medkulturnega dialoga.
Prireditev bo potekala dan pred evropskim dnevom jezikov (26. september), na njej pa bodo obiskovalci lahko prisluhnili večini od 23 uradnih jezikov 27 držav članic Evropske unije. Med 11. in 17. uro bodo obiskovalci v Miklošičevem parku med Tavčarjevo ulico in Miklošičevo cesto lahko v večjezični knjižnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Knjižnico pod krošnjami, prebirali časopise, revije in knjige iz 27 držav članic EU.
V mednarodni klepetalnici Pri poliglotu bodo obiskovalci lahko poklepetali z naravnimi govorci angleškega, francoskega, nemškega, španskega in italijanskega jezika, prisluhnili branju poezije v tujih jezikih, ki ga bodo izvedli učenci Osnovne šole Danile Kumar iz Ljubljane, otroci pa si bodo lahko ogledali lutkovno predstavo z naslovom Princesin zaklad – Uganke na gusarski ladji, ki jo bo uprizorila nemška lutkarica Sabine Schröder-Zobel.
Popoldanski del bo namenjen kratkim popotniškim tečajem švedščine, poljščine in litovščine, večjezični pantomimi v izvedbi pantomimika Danija Petka, o pomenu evropskega dneva jezikov in prihodnjih izzivih slovenskega jezika pa bo govoril red. prof. dr. Marko Stabej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Na stojnici Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji bodo na voljo informacije v zvezi z jeziki, prevajanjem in tolmačenjem v EU ter politiko večjezičnosti, ki jo razvijajo in izvajajo evropske institucije, obiskovalci pa bodo lahko rešili tudi nagradni kviz.
Matematično vesolje
V petek, 25. septembra ob 18h, se s predavanjem dekana Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) prof. Dragana Marušiča “Matematika: od zapletene simbolnosti do preproste vsakdanjosti” začne cikel poljudnih predavanj o matematiki in njeni vlogi v svetu, imenovan FAMNITovi Izleti v matematično vesolje.
Vsa predavanja potekajo ob petkih ob 18.00 v Centru eksperimentov Koper, DMFA Koper, Kidričeva ulica 17, Koper. Raven predavanj je primerna za srednješolce ter vse, ki jih zanimajo kompleksna matematična vprašanja, predstavljena na poljuden, atraktiven in nekonvencionalen način. Predavanja so odprta za širšo javnost, obisk je brezplačen. Koordinatorji cikla so predhodno vzpostavili stike s predavatelji matematike na gimnazijah in srednjih šolah v Kopru, Piranu, Sežani, Vipavi, Ajdovščini, Postojni, Trstu in na nekaj bližnjih hrvaških srednjih šolah. UP FAMNIT želi s ciklom predavanj s sicer resno vsebino, vendar predstavljeno na atraktiven in zanimiv način (“Vam je všeč brokoli?”, “Smo matematiki in opice v sorodu?”…) med dijaki zbuditi zanimanje za drugače predstavljeno matematiko.
Več o ciklu ter o vsebini posameznih predavanj na spletni strani Famnitovih Izletov v matematično vesolje (http://izleti.famnit.upr.si).
Noč raziskovalcev
V petek, 25. septembra, se bo v Ljubljani odvil vseevropski projekt Noč raziskovalcev. Projekt poteka po 200 evropskih mestih hkrati, letos prvič v Ljubljani. Finančno ga je podprla Evropska komisija preko 7. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, pripravlja pa ga Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Sinološkim društvom Yuan.
Osnovni namen projekta je približati delo raziskovalcev širši javnosti. Tega dne se bosta humanistika in družboslovje v živo predstavila na različnih dogodkih po vsej Ljubljani. V vsakdanjem življenju nimamo veliko priložnosti za druženje z raziskovalci iz humanistike in družboslovja, zato si jih nekateri predstavljajo kot dolgočasne knjižne molje, ki le redko zapustijo svoje čumnate in iščejo odgovore na nebistvena vprašanja. V resnici pa so raziskovalci zanimivi in družabni posamezniki. Njihov poklic je dinamičen, nenehno so v stiku z ljudmi, ki jih zanimajo z različnih vidikov. Raziskovalec črpa svoje delo iz vsakdanjega življenja, ga kritično osmišlja, mu nastavlja ogledalo in ga spreminja.
Dejavnosti, s katerimi se raziskovalci predstavljajo 25. septembra, so namenjene otrokom, mladini, učiteljem, družinam in starejšim. Pripravili so delavnice o uspavankah, ljudski glasbi, jogi, o reševanju konfliktov v razredu, o drogah in polresnicah povezanih z njimi, o učenju in interpretaciji tradicionalnih plesov ter o delu raziskovalca. Z vživljanjem v različne družbene vloge kot so priseljenci, Romi itd. bodo skušali presegati stereotipe in sledili ustvarjanju identitet. Mimoidoči se bodo lahko udeležili psiholoških poskusov na področju percepcije in kognitivne psihologije. Hkrati bo potekal festival etnografskega in dokumentarnega filma Vidovin s filmi s celega sveta. Po vzoru holivudskega pločnika slavnih bodo popisali pločnike z imeni in mislimi raziskovalcev, ki so z idejami počasi spreminjali svet. Vzhodnoazijsko kulturo boste lahko spoznali v plesni in dramski uprizoritvi. Lahko boste slišali slovanske pravljice o soncu, pri čemer boste prejeli darilo – knjigo pravljic za otroke in odrasle. Za najmlajše so pripravili izlete s čolnarjem Matijo po Ljubljanici, ki pripoveduje o življenju ljudi ob njej, za starejše pa ekskurzijo ob spoznavanju onesnaženosti zraka v Ljubljani. Raziskovalci bodo predstavili Ljubljano skozi njihove oči, raziskavo o prometni varnosti. Pripravili so razprave o smislu humanistike, o nasilju nad ženskami in otroki, o povezavi prakse in raziskovanja in o aktualnih raziskavah v psihologiji. Prireditev se bo zaključila s koncertom raziskovalcev glasbenikov.
Prvi krog za rektorja
Predsednik volilne komisije za volitve rektorja Univerze v Ljubljani za mandatno obdobje 2009-2013, prof. dr. Albin Igličar, je na torkovi seji Senata UL poročal o izidu prvega kroga volitev za rektorja UL, ki se ga je udeležilo 1991 ali 62,9 % volilnih upravičencev.
Volilna komisija je ugotovila, da je:
a) za kandidata prof. dr Janeza Hribarja glasovalo 517 volilnih upravičencev ali 26% od vseh udeležencev volitev,
b) za kandidata prof. dr. Jožefa Duhovnika glasovalo 216 volilnih upravičencev ali 10,8% od vseh udeležencev volitev,
c) za kandidata prof. ddr. Rudija Rizmana glasovalo 658 volilnih upravičencev 33 % od vseh udeležencev volitev,
d) za kandidata prof. dr. Radovana Stanislava Pejovnika glasovalo 573 volilnih upravičencev ali 28,8 % od vseh udeležencev volitev,
e) da je 27 ali 0,85% od vseh glasovnic neveljavnih.
Volilna komisija je nadalje ugotovila, da nihče izmed kandidatov, ki so kandidirali na volitvah, ni prejel predpisanega števila glasov, da bi bil v prvem krogu izvoljen za rektorja univerze. Zato je v skladu s 43. členom Statuta Univerze v Ljubljani potrebno opraviti volitve še v drugem krogu izmed dveh kandidatov, ki sta prejela v prvem krogu volitev največje število glasov. To sta:
a) prof. ddr. Rudi Rizman
b) prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik
Drugi krog bo potekal 29. 9. 2009 med 8. in 16. uro na članicah UL.
Otok radosti in življenja, Kos
Vsak grški otok je zgodba zase. Kos nudi moderna luksuzna letovišča z all inclusive ponudbo in več kilometri peščenih plaž, po drugi strani pa ima številne vasice, kjer teče čas po »mediteransko«. V vaseh v notranjosti otoka ob kavi in backgamonu posedajo moški, ženske pa srečaš ob opravilih ob hišah. Nekdanje ribiške vasice so prerasle v letovišča, v bližini katerih še zmeraj najdeš plaže brez žive duše in z zlatim »tropskim« peskom.
Tretji največji otok grške skupine Dodekanezov
Otok meri le 286 km², dolg je 45 km, širok do 11 km in ima 112 km obale. Zahodni del otoka je rodovitna dolina, kjer uspevajo vinogradi in oljke. Osrednji del obsega pokrajina Antimahia, ki je znana po številnih hudournikih. Na JV in JZ pa se vlečeta »gorski« verigi. Na otoku živi 25.000 ljudi, od tega kar 16.000 v mestu Kos. Znan je po bogatem rastlinstvu, cvetočih oleandrih in ovijalkah. Za hotelskimi kompleksi se nahajajo živo pisane kmetijske površine, kjer se pasejo krave, drobnica in oslički. Manj poseljen jug skriva veliko samotnih zalivov in čudovitih plaž, kraj dogajanja pa je na severu.
Otok zdravilstva
Na Kosu se je rodil oče znanstvene medicine Hipokrat. Po njegovem je človeški organizem sestavljen iz štirih telesnih sokov: krvi, sluzi, žolča in črnega žolča. Glede na prevlado enega od njih v telesu je nastal prvi psihološki nauk o značajih. Pri koleriku prevladuje žolč, pri melanholiku črni žolč, pri sangviniku kri in pri flegmatiku sluz. Ko so sokovi v enakem razmerju, je človek zdrav, v nasprotnem primeru pa zboli. Uvedel je zaprisego, ki vsakega zdravnika zaveže k moralnim in etičnim načelom svojega poklica. Nekdanje svetišče Asklepion je posvečeno istoimenskemu bogu zdravilstva in je ena najpomembnejših arheoloških najdb na otoku.
Istoimenska prestolnica
Prestolnici otoka t. i. Chora ali Kos dajeta poseben čar pristanišče in obalna promenada s številnimi tavernami, kavarnami, trgovinicami in prodajalnami spominkov. Mesto nima »starega« dela s kamnitimi hišami, saj je bilo leta 1933 po silovitem potresu skoraj povsem uničeno. Kljub temu, da so si ga dolgo časa izmenjevala različna ljudstva, je ostal grški. Stavbe iz časa turške nadvlade niso bile porušene, imajo le drug namen. Viteški grad z zanimivo izrezljanimi žlebovi iz 16. stoletja je kot trdnjava pomagal pri obrambi pred Otomani za časa vitezov iz Rodosa.
Veliko je antičnih ruševin iz rimskega in helenističnega obdobja. Med ruševinami so tudi rimske toplice, del nekdanje ceste in gledališč. Veliko je pravoslavnih cerkva, npr. cerkev Agie Paraskevi z zbirko helenističnih in rimskih izkopanin, vključno z marmornatim kipom Hipokrata, cerkev Ipapandi, ki jo je zgradil Christodonolos in stoji na ostankih bizantinske trdnjave, ter druge manjše. Za nakupovanje ali le potešitev radovednosti je zanimiva pokrita mestna tržnica, v katero smo se večkrat vračali in zmeraj kaj kupili.
Za pravi grški utrip se podajte v notranjost
Najvišji vrh meri le 800 m, čemur domačini pravijo že »gora«. Pot po notranjosti ponuja številne lepe razglede. V vasicah lahko kupite tradicionalne grške spominke, začimbe, čaje, med, janeževo žganje. Z živobarvnimi tavernami, lončki rož, spominki in čudovitim razgledom je pravi raj za ljubitelje fotografije vasica Zia, ki žal postaja preveč komercialna. So pa zato toliko lepše in pristnejše manjše vasi. Sredi rodovitnih polj leži vasica Pyli, znana po tipičnih grških hišah z belimi pročelji in modro pobarvanimi strehami. Naslednjo vasico Antimahio sestavlja gruča prav tako belih hiš. Znana je po edinem delujočem mlinu na veter na otoku in v muzej preurejeni tipični grški hiši. Kefalos je majhna vasica, ki je znana po pridelavi medu iz materine dušice in ročno izdelanih čipkah.
Vabijo številne plaže
Do južnega predmestja mesta Kos, Psalidi, vodi skozi senčen drevored sprehajalna pot. Ob prodnato peščeni plaži so številni bari, taverne, hoteli, kavarne in trgovine. Severno predmestje mesta Kos, Lambi, je priljubljeno pri mladih. Peščene plaže nudijo številne vodne športne aktivnosti, zvečer pa je poskrbljeno za družabno življenje.
Manjša letovišča, kot so Tigaki, Mastichari, Marmari, Kardamena, imajo več kilometrov dolge peščene plaže, nekaj trgovin, kavarn in tavern. V preteklosti so bile poljedelske ali ribiške vasice, danes prevladujejo turisti iz določene države, tako da imaš občutek, da sploh nisi v Grčiji.
Do najlepših, samotnih in peščenih plaž vodijo le od mul shojene poti. Če imaš svoj prevoz in podroben zemljevid, jih ni težko najti. Najbolj znana peščena plaža je Paradise Beach ali pa Exotic Beach, Magic Beach, Banana Beach, Kamel Beach …
Ksenija Gider
Prebavne motnje – kako se jih rešiti?
Današnji tempo življenja nas vedno bolj prehiteva in včasih ne vemo več, ali mu sploh lahko še sledimo. Posledica tega tempa pa so vedno pogostejše zdravstvene težave, ki nas pestijo, kot npr. prebavne motnje. Prebavne motnje se lahko pojavijo zaradi napak na ravni uravnavanja prebavnih procesov ali mehanskih in funkcionalnih motenj v prebavni cevi ter njeni okolici. Najpogostejše motnje prebave so bruhanje, driska in zaprtje. To pa so pogosto tudi znaki bolezni, ki so le posredno povezane s samimi prebavili.
Težave s prebavo so zato v zadnjem času stalnica našega življenja. Naša sodobna prehrana, hitenje, zasvojenost s sladkarijami in drugimi dobrotami, stres … uničujejo naša prebavila in s tem pospešujejo nastanek naših težav. Medicina v primeru prebavnih motenj ponuja veliko terapij, kot so akupunkture, aromaterapije … – vendar ne smemo pozabiti, da na naše prebavne motnje vpliva predvsem stres, ki se ga moremo otresti – in pa gibanje, zato si moramo privoščiti čim več gibanja v naravi. Stres in preobremenjenost pa zmanjšuje joga, masaža …
Vetrovi, driske ali zaprtje …
Te težave so nam dokaz za pomanjkanje želodčne kisline, prebavnih encimov, odsotnosti koristnih bakterij in nastanka gnilobnih procesov. Kar pa pomeni, da se moramo začeti pravilno prehranjevati, da ne bo prišlo do težav. Jejte oziroma uživajte čim več balastnih snovi, kot npr. sadje in zelenjava, ananas in papaja, polnozrnati kruh, in nemastnih beljakovin. S probiotičnimi bakterijami pa si izboljšamo ravnovesje v našem prebavnem traktu. Z vitaminom C si okrepimo črevesno steno in sluznico želodca.
Nekaj nasvetov, kako se rešiti prebavnih motenj:
• napenjanje – proti napenjanju, vetrovom in krčem pomaga ajbiš, angelika in kumina. Krče bodo omilili čaji iz janeža, koromača, žajblja, mete, kamilice, medtem ko zeleni čaj spodbuja in lajša prebavo.
• vnetje črevesne sluznice – preprečuje in lajša čaj iz borovnic.
• proti driski – je učinkovit čaj iz lanenega semena, encijana, robide, kamilice, žajblja, cimeta, čebulnih listov, suhih borovnic.
• težave z zaprtostjo – strokovnjaki svetujejo, da po večerji ali zajtrku pojeste srednje veliko hruško. Enako pa lahko poskusite tudi s slivami.
• razstrupljanje organizma – regrat vam očisti kri, grahovec čisti cel organizem, pegasti badelj pa obnavlja in krepi jetra.
• proti zaprtju – pomaga hrana, bogata z vlakninami (sadje, zelenjava, stročnice), pitje zadostne količine vode, gibanje …
• proti zgagi – ta nastane zaradi čezmerne količine hrane, preveč sladke hrane. Pomagamo si tako, da jemo lahke zelenjavne jedi, predvsem pa gremo na sprehod in imamo s sabo topel ali hladen čaj proti zgagi.
• lahko pa si pomagate z zdravili, ki jih kupite v lekarni.
Ne pozabite, če je kaj narobe oziroma kar je narobe v prebavnem traktu, se pokaže tudi na koži. Lepota prihaja od znotraj in mi jo samo izžarevamo!
Mojca Buh
Rad/a bi izgledal/a to jesen/zimo
Le kdo si ne želi, da bi z izgledom naredil vtisa na nasprotni spol ali na prijatelja? Kaj bo in to jesen in zimo, kakšna barva las bo prevladovala? O tem smo se pogovarjali s priznanim frizerjem Metodom Tasičem.
Kakšna barva las bo prevladovala letošnjo jesen/zimo? Ali je naravna barva sploh še modna?
Letošnjo jesen/zimo bodo prevladovale nekoliko močnejše barve, to je rdečo-oranžni toni s pridihom posameznih kontrastov, ki se bodo med seboj prepletali. Naravna barva je vsekakor izziv, če ni preveč pastelna in nimate preveč sivih las.
Ali si Slovenci upamo dovolj, radi poskusimo nekaj novega?
Slovenci smo zelo razgiban narod in tako je tudi pri pričeskah. Lahko rečem, da smo drzni, ampak imamo še vedno rezervo. Odvisno je seveda od vsakega posameznika, kakšen je njegov stil in koliko je pripravljen novega poskusiti.
Kdo je bolj pogumen pri frizurah – fantje ali dekleta?
Težko vprašanje … ker med obema spoloma srečaš zelo drzne ali pa sploh ne. Odvisno od situacije.
Kakšna frizura bo letošnjo jesen/zimo in?
Trend, ki prihaja, ponuja v ospredje posamezne frufruje, ki so lahko počesani naprej ali na stran. Same pričeske so nekoliko bolj svobodne, to je posnete.
Kako lahko sami najbolje poskrbimo za nego las?
Nega las je osnova in se začne pri izbiri primernega šampona in regeneratorja. V določenih časovnih intervalih je priporočljivo uporabiti maske za lase, ki jih nanesemo vsakih 14 dni.
Ali v svojem delu uživate, kaj si želite v prihodnosti?
V svojem delu neizmerno uživam in mi pomeni vse! V prihodnosti se vidim z Lassano, kjer bomo ustvarjali trende v svetovnem merilu.
Kaj pa bo prinesla pomlad 2010?
V spomladanskem času lahko pričakujemo pohod krajših pričesk, ki bodo poudarjale ženstvenost in seksipil.
Poletje nam je poškodovalo lase, kaj narediti sedaj – se ostriči, s čim lahko negujemo naše poškodovane lase?
Če imate zelo poškodovane lase, vam vsekakor svetujem striženje. Ob tem pa vam priporočam uporabo globinskih mask, ki bodo lasem vrnile elastičnost in lesk.
Kako si narediti O.K. frizuro v nekaj minutah z malo truda?
O.K. frizura pride sama od sebe, če je las dobro postrižen. Dajte poudarek na kvaliteto.
Kdo bolj sledi modnim smernicam – fantje ali dekleta?
V zadnjem obdobju bi lahko pritrdil, da fantje, pozna se družbeni vpliv in da moški hočemo nekaj več.
Ali se bojimo preobrazbe? Si želimo preobrazbe? Si dovolimo velikih sprememb?
Vsaka sprememba je pogojena z določenim časovnim obdobjem. Vsekakor si želimo preobrazbe, od posameznika pa je odvisno, kako drzna bo ta preobrazba.
Ali nam frizerji svetujete, katera frizura nam bi res pristajala?
Vsak dober frizer vam bi moral znati svetovati in tudi odsvetovati, kaj bi najbolje ustrezalo vam in vašemu stilu. Frizer je strokovnjak in zato bi mu morali zaupati.
Mojca Buh
Zdrava zabava
Zdrava zabava je slogan, pod katerim se »skriva« Univerzitetna športna zveza Maribor. Zdrava zabava že enajst let skrbi za pestro športno dogajanje v Mariboru in tudi letos v oktobru vabi na mesec brezplačnega športa, ki se imenuje ZZ FESTIVAL ŠPORTA.
Zdrava zabava je športna organizacija,ki si je s svojo bogato paleto športnih programov ustvarila status enega največjih ponudnikov športnih programov na Štajerskem. Mesec brezplačnega športa je namenjen predstavitvi programov Zdrave zabave, ki se odvijajo skozi vso leto.
V širok spekter programov Zdrave zabave spada tudi organizirana rekreacija, ki pretežno poteka v Športni dvorani Vrbanska (pod Kalvarijo). Tako bo od 5.oktobra do konca meseca na voljo brezplačna rekreacija košarke, odbojke, malega nogometa, namiznega tenisa, badmintona in speedmintona, v prvem tednu (od 5. do 9.oktobra) pa lahko obiščete katerega od brezplačnih terminov skupinske vadbe (aerobike) pod strokovnim Bodifit vodstvom.
Del ZZ Festivala športa so tudi tekmovanja – turnirji Zdrave zabave, in sicer turnir v košarki, malem nogometu, badmintonu in odbojki. Športno-potopisna predavanja so zagotovo tisti del, ki je najbolj zanimiv širši javnosti in pritegne največ obiskovalcev. »Letos bo sklop predavanj na Štuku otvoril Jure Daić, aktualni državni prvak v potapljanju na vdih, ki bo nam približal skrivnostni svet globin, v katere se podaja.« je povedala Jasna Marčič, vodja projekta. »Sledila mu bosta svetovni prvak v kajaku na divjih vodah Peter Kauzer in eden najboljših slovenskih alpinistov, dobitnik Zlatega cepina Boris Lorenčič – Lori.«
Kot že omenjeno, so vse zgoraj omenjene aktivnosti v okviru ZZ Festivala športa brezplačne, velja pa še omeniti plesni teden odprtih vrat (v ŠD Vrbanska), tekmovanje s skiroji, kolesarski in rolerski izleti, predstavitev borilnih veščin, tečaj bowlinga, brezplačno testiranje stanja telesa na napravi InBody 720 ter kot tradicionalni zaključek ZZ Festivala športa – ZZ zabava z Veselimi Štajerkami. Podrobnosti programa najdete na spletni strani Zdrave zabave.
Kenija 2009
Skupina študentov, ki je julija 2009 načrtovala trimesečno študijsko-humanitarno odpravo v Kenijo, se počasi vrača domov.
Na pot so se odpravili v sklopu Sekcije za tropsko medicino, ki že od leta 1990 združuje študente zadnjih letnikov Medicinske fakultete in Visoke šole za zdravstvo in jim pomaga pri usposabljanju, organizaciji in izpeljevanju humanitarnih odprav v dežele tretjega sveta. Na jugozahod države, točneje v majhno vas Majiwa, so se Breda Podjavešek, Eva Roženičnik, Katja Sraka, Dejan Tašner, Marko Hojnik in Gregor Trstenjak odpravljajo v sklopu Sekcije za tropsko medicino, ki že 19 let združuje študente Medicinske fakultete Ljubljana in Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani. Tako so bili v improvizirani kliniki tri mesece okoliški prebivalci deležni pomoči zdravnice pripravnice, študentke zadnjega letnika medicine in dentalne medicine, ortopedskih tehnikov in farmacevta. Kot pravijo sami, so se za pomoč ljudem v Afriki odločili, saj doma, kjer živimo, ne čutimo pomanjkanja, v Keniji pa ljudje umirajo in trpijo zaradi enostavnih bolezni, kot je npr. driska. S svojim znanjem in izkušnjami želijo na relativno enostaven način pomagati ljudem in tudi rešiti nekaj življenj.