Za pripravo bezgovega sirupa potrebujete le cvetove bezga in nekaj osnovnih sestavin, rezultat pa je odličen sirup, ki ga lahko uporabljate za limonade, koktajle ali kot dodatek sladicam.
Sestavine
30–40 bezgovih cvetov
2 litra vode
2 kg sladkorja
2 limoni
50 g citronske kisline
Priprava
Bezgove cvetove nežno otresite in po potrebi ročno očistite. Ne jih prati pod vodo, saj bi s tem izgubili veliko arome.
V večji lonec nalijte vodo in dodajte narezani limoni (z olupkom) in bezgove cvetove. Pokrijte in pustite stati 24 ur na hladnem.
Naslednji dan tekočino precedite skozi gazo ali gosto cedilo v čist lonec. Dobro ožemite cvetove in limone, da iztisnete ves sok.
Dodajte sladkor in citronsko kislino. Počasi segrevajte do vretja in ob stalnem mešanju kuhajte nekaj minut, dokler se sladkor popolnoma ne raztopi.
Vroči sirup natočite v steklenice ali kozarce, dobro zaprite in shranite v hladen, temen prostor.
Sirup lahko v hladilniku zdrži več tednov, če pa ga konzervirate pravilno, tudi več mesecev. Za postrežbo ga preprosto razredčite z vodo, dodajte led, meto ali rezino limone.
Zdi se, da se ponovno nahajamo na pomembni točki, ko tehnološki napredek in inteligentne rešitve na področju zdravja začenjajo oblikovati prihodnost nosljivih naprav.
Kot odgovor na ta preboj je Huawei predstavil svojo najnovejšo pametno uro Watch 5, ki v svoji zasnovi združuje sodobne linije, premišljeno tematiko in vrhunske materiale. Titan, uporabljen pri izdelavi, že na prvi pogled kaže na prestiž. Ker je izjemno lahek, zagotavlja udobje skozi ves dan in ne povzroča neprijetnih reakcij na koži, kar je še posebej pomembno med spanjem, ko tudi najmanjša motnja vpliva na počitek.
Eleganca z močnim značajem
Titan se danes pojavlja v mnogih izdelkih višjega razreda, kjer je treba združiti funkcionalnost in vizualno privlačnost. Nova ura s tem materialom pridobi neverjetno trpežnost in hkrati ohranja sofisticiran videz. Kovinski odsev, ki ga oddaja, spominja na tehnologijo prihodnosti, skoraj kot bi nosili delček vesolja na zapestju. Dodaten občutek globine ustvarja sferično safirno steklo, ki prek ukrivljene površine zaslona pričara vtis planetarne kupole. Takšna oblika nas popelje v svet estetike, ki črpa navdih iz oblikovalskih principov vesoljske dobe.
Ura prikazuje trenutne oblikovne smernice in uspešno združuje vsako podrobnost z uporabno vrednostjo. Obenem izraža drznost in odločnost, ki ju je človeštvo pokazalo na svoji poti v neznano.
Zasnovana za vsakodnevno rabo
Huawei Watch 5 se razlikuje od modelov Watch GT 5 in Watch Fit 4, ki imajo prav tako svoje prednosti, predvsem po naprednejših aplikacijah in dodatnih funkcijah. Poleg zemljevidov Petal so vključene tudi igre in številni praktični pripomočki. Na voljo je okrog sto športnih načinov, ura pa spremlja ključne zdravstvene kazalnike, kot so srčni utrip, raven kisika v krvi, stres in kakovost spanja. Vgrajene so tudi funkcije za merjenje elektrokardiograma, ocenjevanje togosti arterij ter zaznavanje težav z dihanjem.
Med zanimivejšimi rešitvami izstopa funkcija Vpogled v zdravje, ki ob enem samem ukazu zaporedoma izvede več meritev. To vključuje srčni utrip, raven kisika, temperaturo kože, EKG, togost arterij, oceno stresa in dihalno analizo, kjer je treba za kratek čas kašljati proti uri. Delovanje te funkcije je po nadgradnji s tehnologijo X-TAP še hitrejše in bolj zanesljivo. Celotna analiza se zaključi v eni minuti.
Med zanimivimi funkcijami najdemo tudi nov način sledenja motnjam dihanja med spanjem ter možnost beleženja zaužitih kalorij preko aplikacije Zdravje. S tem ura pomaga pri doseganju osebnih ciljev, kot so izguba telesne mase ali njeno ohranjanje.
Vzdržljivost, ki prekaša pričakovanja
Huawei Watch 5 je prava pametna ura, ki omogoča tudi samostojno povezavo z mobilnimi omrežji in delovanje brez internetne povezave. Ob običajni uporabi baterija zdrži do štiri dni in pol. Vgrajen je tudi način varčevanja z energijo, ki podaljša delovanje naprave do enajst dni. Pri tem ostanejo glavne funkcije še vedno dostopne. Pomembno je poudariti, da preklop med običajnim in varčnim načinom ne zahteva ponovnega zagona naprave, kar je velika prednost pri vsakodnevni rabi.
Na koncu velja izpostaviti še nekaj. Huawei je med vsemi proizvajalci eden redkih, ki oblikovanju posveča toliko pozornosti. Ne ponuja le enega ali dveh modelov, temveč celo vrsto vizualno raznolikih ur, ki ustrezajo različnim okusom. Prav zato jih je mogoče brez težav povezati z vsemi sodobnimi telefoni, ne glede na to, ali uporabljajo sistem iOS ali Android. Obenem ne spreglejte niti izrednih brezžičnih slušalk odprtega tipa Huawei FreeBuds 6!
Poleti ob morju ni boljše ohladitve od kepice sladoleda. Koper je večji kot si misliš in ponudbe sladoledov ne primanjkuje. Zato izbira ni enostavna in spodnji seznam ti lahko pomaga pri najtežji odločitvi (sicer sproščenega in prijetnega) dneva na slovenski obali. Kje te torej čaka najboljši sladoled v Kopru?
Sladoledarna
Ime ne pušča dvomov, tu strežejo sladoled. In to odličen sladoled! Njihovi okusi bodo navdušili tudi gurmane. Si že kdaj lizal sladoled z okusom vrtnice? Kaj pa kurkume? Še nekaj unikatnih okusov v njihovi ponudbi: breskev in brusnica z lavando; kumara, peteršilj in ananas; marakuja, jagoda in ananas; pomaranča z ingverjem; zeleno jabolko z baziliko; pekoča temna malina; temna čokolada z viskijem; slana prestica; gibanica; kostanj z belo čokolado in mandlji; pečena buča z zimskimi začimbami; oreh z datljevo kremo in maskarponejem … Čeprav se nekateri slišijo precej nenavadno, se jih ne boj poskusiti. Sladoledarna ima celo svojo aplikacijo, prek katere lahko oddaš svoje naročilo in preskočiš vrsto.
Kavarna Triglav
Če se pri uživanju sladoleda raje usedeš, kot da ga zmažeš po poti, se ustavi v Slaščičarni in kavarni Triglav. Urejena terasa na Pristaniški ulici ponuja prelep razgled na morje. Poleg klasičnih ponujajo posebne in veganske okuse sladoledov, ki jih lahko združiš v sladoledni kupi z dodatki. Kako poteka priprava svežega sladoleda iz kakovostnih sestavin, so predstavili v spodnjem posnetku. Naročiš lahko tudi točen sladoled ali granito.
Sladoledarna Triglav Koper
Domača sladoledarna Histria
Tudi tu poleg odličnih klasik ponujajo unikatne okuse: črni kokos je na primer kokosov sladoled, ki mu močno črno barvo da naravno oglje. Veliki izbiri okusov se pridružujejo še granite, mlečni napitki in kave za na pot. Tudi velikost kepic ne razočara.
Je odlična destinacija za zajtrk na dopustu, saj poleg kave ponujajo rogljičke, toaste in tortice. Že vrsto let pa izdelujejo domač in dnevno svež 100-odstotno naravni sladoled. Ponosni so, da so vsi njihovi sladoledi brez barvil in umetnih arom. Izbereš lahko malo ali veliko kepico mlečnega ali veganskega sladoleda. Redne stranke se okusov ne naveličajo, saj v kavarni trudijo, da vsak teden pripravijo vsaj en nov okus. Med njihovimi posebnostmi sta tudi sladoled probiotični jogurt in proteinski sladoledi.
Portal Info360 je pred kratkim objavil podatke o najbolje plačanih zaposlenih na Univerzi v Ljubljani. Razkriti zneski so šokantni!
Januarja 2025 je namreč kar sedem zaposlenih prejelo izplačila, višja od deset tisoč evrov bruto. Decembra 2024 jih je bilo pet. Gre za ljudi, ki delajo v javnem sektorju, odkoder je sicer pogosto slišati pritožbe nad prenizkimi plačami. Kako torej lahko dosežejo tako visoke zneske?
Po dvomesečnem čakanju je Univerza v Ljubljani posredovala seznam stotih najvišjih bruto izplačil (z vsemi dodatki) za december 2024 in januar 2025. V podatkih so zajeti dodatki za položaj, mentorstvo, delo v manj ugodnem času, dvojezičnost, nevarnost, stalno pripravljenost, pa tudi del plače za delovno uspešnost.
Plačni rekorderji iz inštitutov Medicinske fakultete
Najvišje plače so prejeli zaposleni na Inštitutu za patologijo, Inštitutu za sodno medicino in Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo.
Univerza pojasnjuje, da visoke plače niso posledica osnovnih plač, ampak velikega števila nadur in dežurstev.
Najbolje plačani: prof. dr. Jože Pižem
Najvišji znesek je januarja 2025 prejel prof. dr. Jože Pižem, predstojnik Inštituta za patologijo. Prejel je več kot 13.000 evrov bruto. Osnovna plača je sicer znašala 5529 evrov, ostalo pa so sestavljali številni dodatki in plačilo za izredno obsežno delo:
154 ur rednega dela,
72 ur dela preko polnega delovnega časa,
23 ur dela na nedelje.
Za primerjavo: predsednik vlade Robert Golob je v istem mesecu prejel 6791 evrov bruto.
10 najbolj plačanih
Med deseterico najbolje plačanih na Univerzi v Ljubljani januarja 2025 so bili izključno zaposleni na Medicinski fakulteti. Kot že omenjeno je najvišje bruto izplačilo prejel prof. dr. Jože Pižem z 13.486 evri, sledil mu je Boštjan Luzar z 12.045 evri.
Tretji na lestvici je bil Mario Poljak z 10.882 evri, četrta Marjeta Kladnik Jene z 10.695 evri, peta Metka Volavšek z 10.514 evri, šesta Margareta Strojan Fležar z 10.175 evri, sedma Damjana Cimerman z 10.012 evri.
Pod deset tisočaki, a še vedno med deseterico, so bili Nina Zidar z 9.744 evri, Jera Jeruc z 9.643 evri in Armin Alibegović z 9.581 evri.
Vsi prihajajo z različnih inštitutov znotraj Medicinske fakultete, a to še zdaleč ne pomeni, da na drugih univerzah profesorji životarijo.
Dodatki igrajo ključno vlogo
Zaposleni z visoko bruto plačo praviloma poleg rednega dela opravijo številne ure nadurnega dela in prejemajo različne dodatke. Ti lahko skupno predstavljajo zneske, primerljive z eno dodatno minimalno plačo.
Primer: policijski inšpektor je zgolj iz dodatka za stalno pripravljenost prejel povprečno 1139 evrov mesečno.
Tudi večina zdravnikov na inštitutih MF UL je formalno zaposlena kot specialisti in hkrati kot visokošolski učitelji. Dovoljena meja za delo preko polnega delovnega časa je sicer zakonsko omejena na osem ur tedensko, vendar je, kot kažejo podatki, ta omejitev pogosto presežena. Po besedah prof. Pižema je razlog predvsem pomanjkanje kadra in velik obseg diagnostičnega dela, ki ga z rednim delovnim časom ni mogoče opraviti.
Povprečje daleč nižje
Povprečna bruto plača na Univerzi v Ljubljani brez dodatkov znaša 2934 evrov. Ob upoštevanju polne zaposlitve (FTE) je ta znesek 3062 evrov.
A med stoterico najbolje plačanih so mnogi daleč nad tem povprečjem – celo z dvakrat višjimi zneski. In če prištejemo še dodatke za delovno dobo in delovno uspešnost, večina presega tudi plačo predsednika vlade.
Javni sektor že leta pred zasebnim
Po podatkih Banke Slovenije, objavljenih marca 2025 v pregledu makroekonomskih gibanj, je bila povprečna plača v javnem sektorju v zadnjih treh desetletjih stalno višja od plače v zasebnem sektorju. Takšno razliko v veliki meri pojasnjujejo s poklicno in starostno strukturo zaposlenih.
V letošnjem letu se ta razkorak še poglablja – predvsem zaradi uvajanja plačne reforme. V prvem četrtletju 2025 so se plače v povprečju zvišale za 6,7 %, a največjo rast so zabeležili prav v javnem sektorju, kjer so se plače povečale za kar 11,2 %.
Grčija ostaja ena glavnih počitniških destinacij za Nemce, a letos tamkajšnja turistična industrija z zaskrbljenostjo spremlja nov trend: čeprav število obiskovalcev iz Nemčije narašča, njihova poraba upada. V prvem četrtletju letošnjega leta je Grčijo obiskalo skoraj 20 % več Nemcev kot lani, a so skupaj porabili več kot 16 % manj denarja.
Dražji otoki izgubljajo privlačnost
Največji upad porabe beležijo na dražjih otokih, kot so Mikonos, Santorini in Paros, ki se jim izogibajo tako tujci kot domačini. Grki se sprašujejo, ali so cene v teh letoviščih postale enostavno previsoke.
Vlada proti oderuštvu in goljufijam
V luči teh sprememb se grška vlada trudi zaščititi turizem: nadzorujejo cene goriv, znižujejo pristaniške pristojbine in pošiljajo inšpektorje proti oderuštvu. Zaupanje turistov želijo okrepiti tudi z ostrim ukrepanjem proti prevarantom. Nedavno so oblasti obsodile taksista, ki je nemškim turistom za kratko vožnjo zaračunal kar petkrat več od običajne cene.
Turizem Grčiji prinaša približno tretjino BDP, zato država pozorno spremlja vsak premik v navadah obiskovalcev.
Rovinj se bo tudi letos septembra znova preobrazil v regionalno središče ustvarjalnosti, idej in odlične zabave, prvi napovedani party Weekend.18 pa bo vse prej kot običajen. Polnoletna edicija največjega regionalnega festivala stavi na vse adute: od vrhunskih panelov in gostov do zabave, za katero je že zdaj jasno, da bo postala glavna tema pogovorov. Ekskluzivna evropska premiera novih modelov avtomobilov Omoda & Jaecoo iz skupine Chery dodatno dviguje standard, za glasbeni spektakel v petek, 19. septembra, pa bo poskrbel nihče drug kot svetovno znani DJ Jax Jones.
Nepozaben Weekend.18 z Jax Jonesom
Za odlično energijo bo poskrbel DJ senzacija Jax Jones, svetovno znani ustvarjalec hitov, katerega več kot 9 milijard pretočenih skladb in 65 platinastih singlov govorijo sami zase. Njegov novi album Y2J prinaša retro vzdušje zgodnjih 2000-ih, a skozi prizmo sodobnega klubsko navdahnjenega zvoka jugovzhodne Azije in underground rave scene. Jax Jones, s pravim imenom Timucin »Timz« Lam, črpa navdih iz svojega multikulturnega odraščanja, od londonskih klubov do poletij v malezijskem Penangu. Rovinj bo plesal ob hitih, kot so »You Don’t Know Me«, »Never Be Lonely«, »Where Did You Go?«, »Instruction« in številnih drugih, Jaxovo multikulturno ozadje in neizmerna radovednost pa zagotavljata zabavo, ki je preprosto ne gre zamuditi.
Premiera, ki je ne gre zamuditi
Poleg odlične glasbe bo dogodek ponudil tudi nekaj za vse ljubitelje inovacij na štirih kolesih. Premiera blagovnih znamk Omoda & Jaecoo bo priložnost, da obiskovalci med prvimi v Evropi doživijo avtomobile, ki premikajo meje vsega, kar vemo o vožnji. Dve znamki, ena futuristična miselnost: Omoda nagovarja mlade in vse, ki se tako počutijo. Ponuja avantgardno oblikovanje, življenjski slog in pametne tehnologije, ki sledijo ritmu sodobnega življenja. Po drugi strani pa Jaecoo v SUV segment vnaša pridih robustne elegance, s poudarkom na prefinjenosti in vrhunski udobnosti.
Novi modeli predstavljajo novo vizijo mobilnosti, takšno, v kateri avtomobil ni več zgolj prevozno sredstvo, temveč podaljšek vašega življenjskega sloga. Obiskovalci Weekenda.18 bodo med prvimi v Evropi, ki bodo imeli priložnost v živo spoznati modele, ki privlačijo poglede, in iz prve roke začutiti utrip urbanega luksuza. Ob evforični energiji in glasbi, ki se bo razlegala vse do zgodnjih jutranjih ur, bo Jax Jones zabavo spremenil v doživetje, o katerem se bo še dolgo govorilo.
To je Weekend vseh vikendov
Ne govorimo o še enem vikendu za mreženje, temveč o šestih festivalih, ki bodo med 18. in 21. septembrom združili tisoče gostov, navdihujoče govorce in zgodbe, ki ostanejo v spominu. Letos, z Omodo & Jaecoo, Weekend.18 jasno sporoča, da je prihodnost mobilnosti že tukaj in da je tesno povezana z dobro glasbo, navdihujočimi ljudmi ter zgodbami, ki ostanejo z nami.
Če torej iščete kraj, kjer se mreženje in zabava združita v eno, in želite slišati zgodbe, ki vas bodo spremljale še dolgo po koncu vikenda, pridite na Weekend.18. Več informacij najdete na uradni spletni strani in družbenih kanalih Instagram, Facebook, LinkedIn ter TikTok.
Samomor je v Sloveniji prepogost pojav. Gre za načrtno dejanje, katerega posledica je smrt. Kljub poglobljenemu delu na področju preprečevanja samomorov smo v Sloveniji še vedno pri vrhu neslavne lestvice držav z največ samomori v Evropi in po svetu. Ob tem pa želim, da je glavno sporočilo tega članka, da pomoč obstaja in da tudi v težkih situacijah nismo zares sami.
Kako opredeljujemo samomor?
Čeprav si vsi nekako predstavljamo isto stvar, ko slišimo besedo samomor, je zelo zanimivo, da se strokovna javnost ne more poenotiti o tem, kaj samomor je. Ena od definicij, ki jo sprejema WHO je: »Samomor je dejanje s smrtnim izidom, ki ga pokojni ob zavedanju ali pričakovanju potencialnega smrtnega izida prične in izvede z namenom doseči spremembe, ki jih je hotel«.
Samomor ni enoznačen pojem – vključuje različne oblike vedenja, kot so samomorilne misli, načrti, poskusi in dejanski samomor. Strokovnjaki se pri razumevanju teh pojavov opirajo na dve glavni vprašanji: Ali je nekdo želel umreti? in Kaj se je dejansko zgodilo? Ključno zanje je razlikovanje med tistimi, ki res želijo umreti, in tistimi, ki predvsem iščejo izhod iz stiske – pogosto brez prave želje po smrti.
Pomembna je tudi razlika med namenom in izidom. Nekdo lahko poskusi narediti konec trpljenju, a ne umre – v tem primeru govorimo o samomorilnem poskusu. Če smrt nastopi, in je bila želena, gre za samomor. Če pa ni bilo namena umreti, je šlo lahko za nesrečo ali samopoškodovalno vedenje brez želje po smrti.
Zakaj je tako pomembno poimenovanje? Predvsem pri samomoru med mladimi se pogosto srečujemo s samomorilnimi nameni brez želje po smrti. Zato je pomembno dodati, da med mladimi prevladuje samopoškodovanje, kjer moramo ločiti samopoškodovalno vedenje brez namena umreti od samopoškodovalnega vedenja z namenom smrti oziroma samomorilnega vedenja. Mnogi mladi uporabljajo samopoškodovalno vedenje kot način izražanja stiske, ki je drugače ne znajo ali ne zmorejo ubesediti. Vendar pa to vedenje kljub temu predstavlja pomemben dejavnik tveganja za kasnejši samomorilni poskus, zato ga ne smemo podcenjevati.
Pogosto se pri mladih pojavlja tudi t. i. ambivalentnost – notranje nasprotovanje med željo po življenju in željo po končanju trpljenja. Zaradi te neodločnosti in čustvene nestabilnosti so lahko njihova dejanja impulzivna, zato je toliko bolj pomembno, da okolica (družina, šola, vrstniki) stisko pravočasno prepozna in ustrezno ukrepa. Preventiva, odprta komunikacija in dostop do strokovne pomoči imajo pri preprečevanju samomora med mladimi ključno vlogo.
Med dejavnike tveganja za samomor sodijo spol, starost, rasa, zakonski stan, poklic in družbeno-ekonomski položaj. Moški storijo samomor bistveno pogosteje kot ženske, medtem ko ženske pogosteje poskušajo samomor, vendar z manj smrtonosnimi metodami. Tveganje narašča s starostjo, še posebej po 45. letu pri moških in po 55. letu pri ženskah, najvišje pa je pri osebah, starejših od 75 let. Samomorilnost je pogostejša med belci in imigranti. Poročeni posamezniki, zlasti tisti z otroki, imajo nižje tveganje, medtem ko se to poveča pri samskih in ločenih, zlasti pri moških. Višje tveganje je prisotno tudi pri določenih poklicih, kot so zdravniki, policisti, umetniki in pravniki, ter pri brezposelnih. Obdobja gospodarskih kriz dodatno povečajo tveganje za samomor.
Med dejavniki tveganja za samomor pri mladih so najpogostejši duševne motnje, zlasti depresija, anksiozne motnje, motnje hranjenja in zloraba psihoaktivnih snovi. Pomembno vlogo imajo tudi negativne življenjske izkušnje, kot so nasilje v družini, zlorabe, ustrahovanje (tudi spletno), izguba bližnje osebe ali občutek zavrženosti. Poleg tega lahko k večjemu tveganju prispevajo tudi socialna izolacija, konflikti z vrstniki ali družino, nizka samopodoba in akademski pritiski. Vse to lahko vodi v občutek brezizhodnosti, nemoči in globoke notranje stiske. Pomembno je poudariti, da tveganje dodatno narašča, če mladi nimajo dostopa do podpore ali se o svojih težavah ne morejo pogovarjati z zaupanja vredno osebo.
V dokumentu, izdanemu leta 2023 s strani NIJZ, ki govori o trendih za leto 2021/22 izvemo, da sta v letu 2022 v Sloveniji zaradi samomora umrli 402 osebi, z večkratnikom kar 4 v prid moškim. Pomembno pa je še dodati, da se pojavnost samomora zvišuje s starostjo, tako so najbolj ogroženi za samomor starejši.
V Sloveniji je samomor med mladimi redka, a kljub temu izjemno zaskrbljujoča pojavnost. Po podatkih NIJZ za leto 2023 je bilo v starostni skupini 15–19 let zabeleženih približno 7,1 samomorov na 100.000 prebivalcev, v skupini 20–24 let pa okoli 7,8 na 100.000 – to sicer predstavlja upad v primerjavi z leti 2022.
Dodaten razlog za previdnost pri poročanju o samomoru med mladimi je pojav učinka posnemanja. NIJZ opozarja, da dramatične in podrobne zgodbe o samomoru v medijih lahko zdijo mladim v stiski kot privlačna rešitev, kar povečuje nevarnost posnemanja. Vseeno pa moramo o samomorih med mladimi govoriti, iskreno, jasno. Vsako življenje je pomembno in ima veliko vrednosti in vsako izgubljeno življenje je izgubljeno življenje preveč.
Ko se posameznik znajde v duševni stiski ali razmišlja o samomoru, je ključnega pomena, da poišče pomoč – čim prej, tem bolje. V stiski se pogosto počutimo same, a na srečo obstaja veliko ljudi in organizacij, ki v stiski nudimo pomoč. V Sloveniji so na voljo številni brezplačni in zaupni viri podpore. Telefon za klic v duševni stiski (116 123) je dosegljiv 24 ur na dan, vsak dan v letu. Mladi se lahko obrnejo na TOM telefon (116 111), kjer lahko anonimno spregovorijo o svojih občutkih in težavah. Obe liniji nudita varen prostor za pogovor in razumevanje brez obsojanja.
Poleg telefonskih linij so pomembni tudi šolski svetovalni delavci, centri za duševno zdravje, svetovalnice ter osebni zdravniki, ki lahko posameznika usmerijo k psihologu ali psihiatru. Obstajajo tudi spletne platforme, kot je www.zivziv.si, kjer so zbrane informacije o virih pomoči in nasveti za obvladovanje stisk. Iskanje pomoči ni znak šibkosti, ampak poguma – pomembno je, da si priznamo stisko in naredimo prvi korak k okrevanju.
Kabinet predsednice republike Nataše Pirc Musar je ostro reagiral na nedavno sprejeto resolucijo Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Predsednica ob tem poudarja, da so kakršnikoli poskusi zgodovinskega revizionizma narodnoosvobodilnega boja nesprejemljivi.
»Kakršnokoli zmanjševanje pomena NOB oziroma poskusi zgodovinskega revizionizma tega dejanja so za predsednico nedopustni in jih ostro obsoja,« so zapisali v izjavi.
Resolucija razdelila evropske poslance
Evropski parlament je resolucijo, ki jo je predlagala slovenska evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS), sprejel s 357 glasovi za, 266 proti in 16 vzdržanimi. Slovenski evropski poslanci so bili pri glasovanju razdeljeni.
Pirc Musarjeva pa poudarja, da narodnoosvobodilni boj ni le del zgodovine, temveč temelj sodobne slovenske države: »To je bil pogumen boj posameznic in posameznikov proti nacizmu in fašizmu, ki si zasluži globoko spoštovanje. Nedvoumno je, kdo je bil v tem obdobju na pravi strani zgodovine.«
Dodali so, da morebitno nestrinjanje z medvojnim političnim vodstvom ne opravičuje sodelovanja z okupatorjem: »Če se kdo ni strinjal s politiko medvojnega vodenja, je to legitimno…[a] tega zgodovinskega dejstva ne more spremeniti nihče.«
Jasno stališče tudi do povojnih pobojev
Predsednica je obenem znova poudarila, da so povojni poboji zločin in opozorila na potrebo po dostojnem pokopu njihovih žrtev. V ta namen je že organizirala dva posveta in bo s prizadevanji nadaljevala tudi v prihodnje. Od določenih političnih strank pričakuje, da bodo več energije vložile v iskanje trajne rešitve za dostojni pokop žrtev in ne zgolj v politična preigravanja na ravni EU.
Paleontologi so v odročnem kostnem nahajališču arizonskega narodnega parka Petrified Forest odkrili fosilizirano čeljustno kost nove vrste pterozavra. Poleg so našli tudi številne druge fosile, med drugim ene najstarejših želv na svetu.
Pterozaver ni bil večji od domače mačke
Novoodkrita vrsta pterozavra, Eotephradactylus mcintireae, je živela na območju današnje Arizone v poznem triasu, pred približno 209 milijoni let.
Krilati plazilec je bil dovolj majhen, da se je udobno namestil na človeško ramo. »Pri odkritju tega primerka je bilo vznemirljivo to, da so bili zobje še vedno v kosti, zato sem vedela, da bo žival veliko lažje prepoznati,« je dodala Suzanne McIntire, ki je osemnajst let prostovoljno delala v FossiLabu Narodnega muzeja naravne zgodovine.
Z zobmi posejana čeljust je razkrila ključne namige o tem, kako so živeli najzgodnejši pterozavri. »Ker so bile konice zob obrabljene, smo sklepali, da se je pterozaver verjetno hranil z ribami z najdišča, od katerih so bile mnoge obdane z luskami, podobnimi oklepu,« je dodala.
Eotephradactylus mcintireae je sobival z velikanskimi dvoživkami, oklepnimi sorodniki krokodilov, žabami in želvami.
Foto: Project 5129: Ben T. Kligman, Robin L. Whatley, Jahandar Ramezani, Adam D. Marsh, Tyler R. Lyson, Adam J. Fitch, William G. Parker, Anna K. Behrensmeyer. 2025. Unusual bonebed reveals a vertebrate community with pterosaurs and turtles in equatorial Pangaea before the end-Triassic extinction. Proceedings of the National Academy of Sciences. (In Press) on morphobank
Našli več kot 1200 drugih fosilov
Poleg letečega plazilca so paleontologi odkrili več kot 1200 posameznih fosilov, vključno s kostmi, zobmi, ribjimi luskami in koproliti.
»Prepletene reke v regiji so bile polne rib, kot so sladkovodni morski psi in latimerije, pa tudi starodavnih dvoživk, od katerih so nekatere zrasle do 1,8 m v dolžino.« Okolica je bila dom strašljivih plazilcev, ki so se razvili prej v triasu, vključno z oklepnimi rastlinojedci in zobatimi plenilci, ki so bili podobni velikanskim krokodilom.
Novo odkrita kostna plast je del zgornje formacije Chinle v narodnem parku Petrified Forest.
»Ta del severovzhodne Arizone se je nahajal sredi superceline Pangeja in bil pred 209 milijoni let tik nad ekvatorjem,« so povedali raziskovalci. Okolje območja je bilo prepredeno z majhnimi rečnimi kanali in verjetno nagnjeno k sezonskim poplavam. Te poplave so v kanale splaknile usedline in vulkanski pepel. Ena od teh poplav je verjetno pokopala bitja, ohranjena v kostnem tleh. Najdišče je tako bogato z majhnimi fosili, da jih je bilo nemogoče izkopati vse na terenu.
Po mnenju ekipe novo najdišče pomaga zapolniti vrzel v fosilnih zapisih, ki so spremljali izumrtje ob koncu triasa.
»Pred približno 201,5 milijona let so vulkanski izbruhi, povezani z razpadom superceline Pangea, dramatično spremenili globalno podnebje in izbrisali približno 75 % vrst na Zemlji,« so povedali.
To je odprlo pot novejšim skupinam, kot so dinozavri, da se diverzificirajo in prevladujejo v ekosistemih po vsem svetu.
»Najdišče prikazuje prehod v sodobnejše kopenske vretenčarske skupnosti, kjer začnemo opažati skupine, ki uspevajo pozneje v mezozoiku in živijo skupaj s temi starejšimi živalmi, ki ne preživijo triasa.«
»Fosilni nasip, kot je ta, nam omogoča, da ugotovimo, da so vse te živali dejansko živele skupaj.«
V naselju Kleče pri Ljubljani je neznana trojica brutalno pretepla 70-letnega kmetovalca. Napad, ki se je zgodil sredi belega dne, naj bi po do zdaj znanih informacijah zagrešili trije Romi, od katerih so enega že prijeli, dva pa policija še išče.
Direktor Policijske uprave Ljubljana Tomislav Omejec je v oddaji 24UR ZVEČER zatrdil, da policija intenzivno preiskuje dogodek: »Angažirali smo vse sile, da izsledimo storilce, in lahko potrdim, da smo eno osebo že prijeli. Trenutno je v policijskem pridržanju.«
Napetosti trajajo že več kot desetletje
Dogodek je vrhunec dolgoletnih napetosti med domačini in nekaterimi pripadniki romske skupnosti, ki naj bi bile prisotne že več kot 15 let. Domačini so se doslej večinoma bali za svojo lastnino (tatvin, vlomov, poškodovanja kmetijske opreme) zdaj pa jih po brutalnem napadu prvič resno skrbi tudi za lastno fizično varnost.
Policija opozarja: naj ljudje ne ukrepajo sami
Omejec poziva k umirjenosti in opozarja, da pravico ne gre jemati v svoje roke. »Vemo, da taki dogodki sprožajo napetosti in skrb za varnost, a policija potrebuje čas, da opravi svoje delo, zbere dokaze in izvede predkazenski postopek,« je dejal. Poudarja, da se zavedajo, da lahko napetosti vodijo v nevarne odzive in dodaja, da so zaradi tega še bolj angažirani.
Kleče že dolgo varnostno obremenjeno območje
Na območju Kleč je bilo že pred leti razglašeno t. i. varnostno obremenjeno območje, kar pomeni poostren policijski nadzor in ciljno usmerjeno delo. A po besedah domačinov ti ukrepi niso zadostni. Po njihovem mnenju policija ne ukrepa dovolj odločno, občutek varnosti pa je že dolgo izgubljen.
Napovedi samoorganiziranja
Zaradi nezaupanja v učinkovitost organov pregona domačini vse glasneje napovedujejo, da bodo, če ne pride do sistemskih ukrepov, stvari vzeli v svoje roke. Omejec te pozive označuje kot nevarne in dodaja, da policija v takih primerih lahko stori največ, če osumljence hitro prijame in zbere dovolj dokazov za pripor.
Vprašanje zaupanja v institucije
Napad na starostnika je sprožil širšo razpravo o (ne)varnosti na obrobju Ljubljane in o tem, ali organi pregona dovolj učinkovito naslavljajo izzive, povezane z večetničnim sobivanjem. Domačini pričakujejo, da bodo storilci kaznovani in da bo država zaščitila tiste, ki si želijo v miru živeti. A obenem opozarjajo, da bo zaupanje v institucije težko povrniti brez konkretnih, vidnih rezultatov.
