Razpis za mesto odgovornega urednika

Za odgovornega urednika RŠ je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
• ima najmanj tri leta izkušenj iz novinarskega poklica v radijskem mediju in ustrezne izkušnje na redaktorskem ali uredniškem mestu
• ima izkazane organizacijske, vodstvene in komunikacijske sposobnosti,
• ima poleg aktivnega znanja angleščine znanje še najmanj enega svetovnega jezika,
• predloži vizijo in program dela v skladu s programsko zasnovo Radia Študent
• pozna problematiko radijske dejavnosti
• ima stalno prebivališče v RS,
• da je poslovno sposoben,
• da mu ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja,
• da ni direktor ali član poslovodstva izdajateljev,
• da ni član političnih strank doma in/ali v tujini,
• da ni oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto,
• da nima lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z Zavodom RŠ ali ŠOU v Ljubljani,
• da ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije,
• ima praviloma visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri.
Prijave sprejemamo do 12. oktobra 2009 na naslov: ZAVOD RADIO ŠTUDENT, Cesta 27. aprila 31, 1000 Ljubljana s pripisom: razpis za odgovornega urednika – NE ODPIRAJ!

K prijavi morajo kandidati priložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev:
• overjena fotokopija dokazil o izobrazbi,
• dokazilo o aktivnem znanju dveh tujih svetovnih jezikov,
• fotokopija verodostojnih listin, s katerimi dokazuje izpolnjevanje pogoja najmanj treh let aktivnega dela v radijskem mediju,
• lastnoročno podpisana izjava kandidata, da ni oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto ter da ni član politične stranke doma ali v tujini,
• lastnoročno podpisana vizija in program dela za delovno mesto odgovornega urednika v skladu s programsko zasnovo Radia Študent,
• lastnoročno podpisana izjava, da nima trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z Zavodom RŠ ali ŠOU v Ljubljani.

Marihuana marš 2009

Marihuana marš 10. 10. 2009 v Tivoliju
V soboto, 10. 10., bo po dvoletnem predahu v Tivoliju spet potekal Marihuana marš 2009. Tradicionalna prireditev ŠOU-a bo potekala na Jakopičevem sprehajališču z začetkom ob 14. uri.
Osnovni namen prireditve je osveščati ljudi o vsestranski uporabi marihuane, njenemu pomenu v različnih kulturah in ozaveščati o škodljivih posledicah zlorabe te rastline. Družbena dejavnost na področju prepovedanih drog skuša družbo informirati in odpravljati stereotipe, kar se tiče marihuane in njenih uživalcev. Organizatorji bodo na prireditvi predvajali tudi slovenski dokumentarni film na to temo, prav tako pa se bodo predstavile različne organizacije, ki se ukvarjajo s tem področjem.
Prireditev bo potekala ob spremljavi glasbenih gostov, nastopali bodo Dalaj Eegol (Ali En), Klemen Klemen, Carina in drugi. Afterparty pa se bo odvijal od 23. ure v klubu Channel zero na Metelkovi.

Hrana za možgančke!

Tako kot mi, tudi naši možgani (kot del nas) za svoje dobro in pravilno delovanje potrebujejo čim boljše gorivo, prehrano. Katera pa je ta prehrana, ki je najboljša za možgane? Vprašanje je vmesno predvsem zato, ker lahko z boljšo prehrano povečamo efektivnost in uspešnost svojega študija.

Primarni odgovor ne prinaša velikih presenečenj – čudežna hrana oz. dieta za možgane ne obstaja. Vendar pa lahko svojim ‘sivim celicam' s pravilno prehrano pri njihovem dobrem delovanju vseeno precej pomagamo. V nadaljevanju bo naštetih deset ‘top' živil po neki razvrstitvi, glede na koristnost za naše možgane.

Na vrhu najboljših hranil za možgane je treba postaviti vodo. Vodo, ja – čisto navaden H2O. Dnevno je priporočljivo piti vsaj 2 litra vode, najbolje brez vseh dodatkov. Seveda pa ne smemo ‘požlempati' vse te količine naenkrat, ampak jo je najbolje piti med študijem v razmakih po občutku, in sicer po 2dcl naenkrat, saj jo le tako naše telo lahko sploh izkoristi. Voda je res elementarna našemu telesu, saj predstavlja kar njegovih 65%, že majhno pomanjkanje pa mu resno škodi – krči, omedlevica ipd.. Če vemo te podatke, se nam njeno prvo mesto morda zdi kaj bolj zasluženo.

Drugo uvrščeni so polnozrnati izdelki, torej izdelki iz neoluščenih žit (najboljša izmed njih pa oves in pira). V njih je moč najti zelo dobro mešanico ogljikovih hidratov (za energijo), beljakovin (za gradnjo in obnovo tkiva), maščobnih kislin (predvsem za zaščito), vitaminov in mineralnih snovi (kot podpornike najrazličnejšim kemijskim procesom v telesu). Ti izdelki so polnozrnati kruh (tudi toast!), polnozrnate testenine, ki so presenetljivo dobre, polnozrnati riž in tako dalje.

Tretja je soja in njeni proizvodi. Soja je bogata z beljakovinami, z zdravju prijaznimi maščobnimi kislinami in pa lecitinom (vitaminu podobna snov), ki je zelo pomemben za izmenjavo snovi v možganih.

Četrto je sadje. Sadje naj bo čim bolj naravno in dobro oprano. Tako postane za naše telo naravnost vrhunski vir vitaminov in vlaknin. Različne vrste sadja imajo zelo različno prehransko sestavo in vsebnosti koristnih snovi. Prav zato je zelo pomembno, da uživamo čim več različnih vrst sadja in to vsak dan. Znan je pregovor ‘Eno jabolko na dan spravi zdravnika stran!'. Upoštevajte ga!

Peta je zelenjava, ki je s skupaj s sadjem izjemno pomemben vir mineralnih snovi. Tudi za zelenjavo velja podobno kot za sadje – različne vrste zelenjave prinašajo našemu telesu različne koristi, zato je tudi tu pomembna čim večja pestrost.

Šesti so oreščki, npr. v obliki t.i. ‘študentskega futra'. Polni so mineralnih snovi, beljakovin in koristnih maščob.

Sedme so ribe. Denimo slanik, skuša, losos in tuna so naravnost izjemen vir omega 3 maščobnih kislin, ki so za naše telo izjemnega pomena. Sicer so ribe bolj ali manj mastne, tako da so primerna in zdrava hrana za vsako obliko diete in za na vsak študentski krožnik!

Osmi so mlečni izdelki, najbolje vsaj polposneti, saj mlečne maščobe na telo nimajo ravno blagodejnega učinka. Vendar pa – kljub morda ne največji estetski privlačnosti najboljše mleko prihaja direktno izpod Liske, torej krav. Kasnejši procesi uničijo dobršno mero telesu koristnih snovi.

Deveto naj bo pusto meso, pomemben vir železa in beljakovin, deseto pa rastlinsko olje.

Osebno bi priporočil še pivski kvas. Sicer ne ravno prijetnega okusa (ki pa se ga sčasoma navadiš) ponuja neverjetno kombinacijo hranil. 100g pivskega kvasa vsebuje 45g beljakovin, 30g ogljikovih hidratov in 3,5g maščob. Poleg tega vsebuje še precejšnje količine natrija, vitaminov B1, B2 in B6, pa niacin, pantotensko kislino, kalij, kalcij, magnezij, železo in fosfor. Vredno malce nakremženih ust!

Članek je delno povzet po vsebinah, dostopnih na www.fit-on.net

Blaž Božnar

“Che” Guevara na FDV

Danes bo na tridnevni obisk Slovenije prispel g. Leonardo Tamayo Núñez, imenovan tudi Urbano, eden od treh še živečih soborcev Ernesta “Che” Guevara v Boliviji. Jutri, 8. oktobra 2009, bo ob 14. uri imel predavanje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (Velika predavalnica, drugo nadstropje, Kardeljeva ploščad 5). Urbano se je leta 1956, star 15 let, pridružil gverilski skupini, ki jo je vodil Fidel Castro in ki se je borila proti takratnemu diktatorju na Kubi Fulgenciu Batisti. Med drugim je bil član telesne straže Ernesta Che Guevare in je eden od treh še živečih soborcev Cheja v njegovem revolucionarnem pohodu v Boliviji v letih 1966 in 1967, kjer je Che Guevara umrl. Predavanje bo potekalo v sklopu tridnevnega obiska v Sloveniji, ki ga
organizira veliki prijatelj Republike Kube g. Dejan Štancer.

“Che” Guevara na FDV

Danes bo na tridnevni obisk Slovenije prispel g. Leonardo Tamayo Núñez, imenovan tudi Urbano, eden od treh še živečih soborcev Ernesta “Che” Guevara v Boliviji. Jutri, 8. oktobra 2009, bo ob 14. uri imel predavanje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (Velika predavalnica, drugo nadstropje, Kardeljeva ploščad 5). Urbano se je leta 1956, star 15 let, pridružil gverilski skupini, ki jo je vodil Fidel Castro in ki se je borila proti takratnemu diktatorju na Kubi Fulgenciu Batisti. Med drugim je bil član telesne straže Ernesta Che Guevare in je eden od treh še živečih soborcev Cheja v njegovem revolucionarnem pohodu v Boliviji v letih 1966 in 1967, kjer je Che Guevara umrl. Predavanje bo potekalo v sklopu tridnevnega obiska v Sloveniji, ki ga
organizira veliki prijatelj Republike Kube g. Dejan Štancer.

Razpis za sofinanciranje

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) objavlja Razpis za sofinanciranje projektov na področju narave in varovanja pravic živali v višini 24.000 evrov. Rok za prijavo na razpis je 30. oktober 2009.
Razpis je namenjen neprofitnim nevladnim organizacijam, njegov namen pa je spodbuditi delovanje študentov na področju naravovarstva, okoljevarstva, ekologije in varovanja pravic živali, in sicer pri organizaciji naslednjih projektov:
• naravovarstvenih in ekoloških akcij, ki jih organizirajo, izvajajo in se jih udeležujejo študenti,
• naravovarstvenih publikacij,
• projektov, ki so namenjeni širjenju naravovarstvene zavesti med študenti in drugimi javnostmi,
• teoretičnega in praktičnega usposabljanja študentov na področju naravovarstva,
• izobraževalnih programov (delavnic, seminarjev, predavanj, okroglih miz, simpozijev), pri katerih večji delež udeležencev predstavljajo študenti,
• projektov informiranja javnosti o pravilni rabe terminov okoljevarstvo, ekologija in naravovarstvo,
• projektov informiranja javnosti o okoljevarstvenih problemih v Sloveniji,
• projektov, povezanih z okoljevarstvom, koristnih za študentsko populacijo,
• projektov s področja varovanja pravic živali, ki jih organizirajo, izvajajo in se jih udeležujejo študenti,
• projektov informiranja javnosti o problemih varovanja pravic živali.
Več o razpisu in razpisnih pogojih najdete na spletni strani ŠOU v Ljubljani, www.sou-lj.si.

Študentski krvodajalski teden

ŠOS skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru, Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem in Zvezo Študentskih klubov Slovenije organizirajo ŠTUDENTSKI KRVODAJALSKI TEDEN, ki bo po vsej Sloveniji potekal v tednu med 12. in 18. oktobrom.
Študentske organizacije in študentski klubi vse študente pozivajo s sloganom »Častim ½ litra!«, naj se v čim večjem številu odločijo za darovanje življenjsko pomembne tekočine, ki rešuje življenja.
Študentske organizacije so se z organiziranjem največje študentske krvodajalske akcije skupaj odzvale na problematiko občasnega pomanjkanja krvi po Sloveniji. Namen krvodajalske akcije je spodbuditi mlade k sodelovanju, v njih ustvariti zavedanje o pomembnosti življenja vsakega posameznika, predvsem pa med njimi vzbuditi čut za solidarnost in skrb za sočloveka. Zadnje namreč lahko izrazijo tudi z darovanjem krvi, še več, s tem dejanjem lahko nekomu izboljšajo ali celo rešijo življenje.
Študentske organizacije in študentski klubi bodo krvodajalske akcije izvajali po določenem terminskem načrtu.
Študentske organizacije:
– ponedeljek, 12., in torek, 13. oktober – ŠOU v Ljubljani in Zveza ŠKIS, Zavod za transfuzijsko medicino, Ljubljana (med 7. in 15. uro);
– torek, 13., in sreda, 14. oktober – ŠOUP, Splošna bolnišnica Izola, Oddelek za transfuzijo, Izola (med 8. in 12. uro);
– torek, 13. oktober – ŠOUM, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor (med 9. in 14. uro).
Študentski klubi:
12. 10. – Klub študentov občine Celje;
13. 10. – Klub logaških študentov, Študentski klub Domžale, Klub idrijskih študentov (v Ljubljani), Klub študentov občine Koper, Klub študentov občine Piran, Klub jeseniških študentov;
15. 10. – Klub ptujskih študentov, Klub trboveljskih študentov;
17. 10. – Klub ormoških študentov, Laški akademski klub;
23. 10. – Klub Študentov Kranj;
24. 10. – Prleški študentski klub;
27. 10. – Klub študentov Poljanske doline, Klub študentov Selške doline, Klub
škofjeloških študentov;
5. 11. – Klub koroških študentov.
Za več informacij so vam na voljo naslednje kontaktne osebe posameznih organizatorjev Študentskega krvodajalskega tedna – »Častim ½ litra!«:
– ŠOU v Ljubljani: Teja Hribar, 040 505 215, teja.hribar@sou-lj.si
– ŠOUM: Matic Ber, 041 624 099, matic.ber@soum.si
– ŠOUP: Nika Štravs, 040 515 862, nika.stravs@soup.si
– ŠKIS: Jelka Pavlinec, 031 291 633, jelka.pavlinec@skis-zveza.si

Tudi študentje pod vplivom recesije

Vpliv recesije na študij
Dekan Fakultete za energetiko Franc Žerdin se je potožil, da jim v Velenju primanjkuje študentov. Vzrok za manjše število vpisanih pripisuje recesiji, ki je prizadela tudi ta sloj prebivalstva, saj si ne morejo privoščiti denarja za izobraževanje.
V letošnjem študijskem letniku je vpis zelo upadel, saj se je na ponujenih 71 prostih mest v tretjem roku za visokošolski program energetika vpisalo le devet izrednih študentov. Poleg tega pa sameva tudi izredni študij univerzitetnega študijskega programa Energetika, saj se nanj ni vpisal noben študent in se bo zato ta študijski program izvajal le v Krškem.
Obenem pa je Velenjčane presenetil tudi povečan vpis na Višjo strokovno šolo Velenje, kjer je bilo razpisanih 230 rednih in 240 izrednih mest v šestih izobraževalnih programih, in sicer Elektroniki, Informatiki, Mehatroniki, Geotehnologiji in rudarstvu, Gostinstvu in turizmu ter Varstvu okolja in komunali. V praksi pa se je izkazalo, da je tem študentom šlo samo za status, saj jih od 294 vpisanih študentov predavanja obiskuje le 115. Da študentom status veliko pomeni, priča tudi to, da se isto dogaja tudi v izrednem program.

Brezplačna stanovanjska oprema

Novo študijsko leto se je s tem tednom tudi uradno pričelo. Vendar za marsikoga ne brez težav. Stanovanja in sobe, ki so si jih s svojimi prihranki lahko privoščili študentje, so dostikrat neopremljena, gospodinjski aparati pa so v okvari. Dobrodelno društvo Podarimo Si tudi letos v okviru daritvenega oglasnika www.Podarimo.si pripravlja akcijo »Za študente«, v kateri spodbuja ljudi k darovanju stanovanjske opreme.
Zato so se v društvu Podarimo Si odločili, da z oktobrom organizirajo akcijo, v kateri bodo pozornost namenili študentom, ki si z novim študijskim letom urejajo stanovanja v bližini svojih fakultet. Tako si v društvu prizadevajo k spodbujanju ljudi k darovanju, poleg tega pa so darovalcem v oglasih na spletnem daritvenem oglasniku omogočili navedbo, da predmete darujejo izključno študentom.

Ljudi tako pozivamo, naj darujejo uporabno pohištvo, gospodinjske aparate in računalniško opremo, saj bi bilo škoda, da se jo uniči, če je na drugi strani veliko takih, ki bi jo potrebovali. Preverite na: http://www.podarimo.si/novica/.

Nika Kljun: »Ples je moj svet, s plesom živim«

Le kdo v zadnjih letih ni spoznal mlade, perspektivne plesalke hip hopa Nike Kljun. Kljub rosni mladosti je dosegla tisto, o čemer nekateri le sanjajo. Koliko truda, odpovedi je potrebnih za uspehe in ali se sploh zavedamo, kakšen zaklad imamo Slovenci? Se zavedamo, da imamo plesalce svetovnega kova? Nika je študentka na fakulteti za turizem, vendar pa naš pogovor z njo ni tekel o študiju, ampak o plesu, za katerega Nika živi.
Ni še dolgo nazaj, ko si bila v Ameriki. Ti je všeč Amerika? »Zelo rada imam Ameriko (če bi bili zraven, bi videli, kako so ji zažarele oči). Čez teden dni grem spet nazaj, tokrat grem tja poučevat. Nazadnje pa sem bila tam predvsem zaradi hip hop šova, v katerem si želijo plesati tako rekoč vsi plesalci. To je šov, kjer sodeluješ z največjimi, najboljšimi koreografi sveta, ki delajo koreografije za Madonno, Justine, Janet Jackson, in spoznati takšne ljudi ter delati z njimi je res nekaj posebnega.«
Te kdaj mika, da bi ostala v Ameriki? »Ja, ampak to je zelo dvorezen meč. V Sloveniji namreč učim v družinski plesni šoli Bolero in zelo rada imam moje »bolerovčke«. Ko sem pred leti začela poučevati kot glavna trenerka tekmovalne skupine, nisem pričakovala, da bodo v tako kratkem času prišli uspehi, in da bo toliko ljudi začelo plesati hip hop. Nisem le trenerka v Boleru, to je del mene, moja plesna šola. V Ameriki živim svoje sanje. Sanje, da sem profesionalna plesalka, da delam različne stvari, ampak v Sloveniji tudi živim svoje sanje, samo da sem te sanje hotela uresničiti nekoliko kasneje. Zato je treba delati kompromise in vse skupaj usklajevati.«
Kdaj si se začela ukvarjati s plesom? »Lahko rečem in zapisano je, da sem začela trenirati pri štirih letih. To je pomenilo 3x na teden treningov. Trenirala sem jazz balet, step, hip hop, electric buggy, disco dance, pri osmih letih sem prvič tekmovala (pred osmim letom se niti ne moreš udeležiti tekmovanja) in takoj se je moja kariera povzpela. Začela sem osvajati zlate medalje in tak tempo zdržala dobro desetletje. Vmes sem sicer imela premor. Štiri leta sem plesala latinskoameriške in standardne plese ter tudi tekmovala. Vendar sem potem prišla nazaj. Justine, Jennifer Lopez, Christine Aguilera … jaz sem človek za energične, nove stvari in to me je povleklo nazaj. Poleg tega si pri latinskoameriških plesih odvisen še od partnerja in drugih. Pri hip hopu je isto, ampak si sam, sam kreiraš svojo usodo, si bolj prost. Hip hop sem res začela redno plesati in trenirati, ko sem bila stara okoli 16 let.«
Boš v hip hopu ostala? »Bom. Vidim se v hip hopu, čeprav se ta vsako leto spreminja, prihajajo novi stili in nihče ne ve, kam bo peljal. Hip hop je namreč kultura, povezana z načinom življenja.«
Kdo je tvoj vzornik, motivator? »Sliši se smešno, ampak pevke – pop ikone. Kot majhna punčka sem vedno govorila, da bi rada plesala kot Janet Jackson ali kot Britney Spears. Potem pa, ko odrasteš, vidiš, da sicer one znajo plesati, ampak če si profesionalni plesalec, je treba veliko bolje plesati kot pevci. To so bili prvi motivatorji. Potem sledi moja dolgoletna trenerka Nataša Lovše. Zaradi nje plešem toliko stilov kot jih. Ona je vedno rekla: »Več znaš, več veljaš.« In ker ljubim ples, sem plesala vse. In seveda starši.«
Kako je videti tvoj vsakdan? »Trenutno delam izpit za licenco učitelja, to je poleg mojega faksa še en faks. Delam pa tudi izpit za plesnega učitelja. Lahko bi rekla, da je učenja zelo veliko in težko je vse skupaj usklajevati – učenje v Boleru in potovanja v tujino – naj si bo plesanje ali učenje. Urnik je natrpan, vse si moram zapisovati, ker drugače na kaj pozabim. Vidim pa, da v vsem ne morem biti najboljša, nekaterim stvarem je treba dati prioriteto. Zagotovo ne bom popustila pri mojih plesalcih. To je prvo. Istočasno je na prvem mestu licenca in sodniški izpit. Vsak dan je nekaj posebnega. Popoldan učim, dopoldan pa se posvetim bolj poslovnim stvarem, sestankom …«
Veliko lahko beremo o tebi, kako pa bi sama sebe opisala? »Jaz sem taka – majhna in energična. Veliko strasti imam v sebi – do življenja, do plesa. Nikomur nočem nič žalega. Od malega so me učili, da nikoli ne smem udarjati nazaj. Sem kompromisna oseba, z menoj se da o vsem pogovarjati. Želim drugim ugajati, dati drugim prav, nisem egoistična, čeprav po nastopih sodeč lahko vsak, ki me ne pozna, reče, kako sem samozavestna. Vendar eno je biti na plesišču, eno pa je zasebno življenje. Na plesišču si nekaj drugega, se vživiš v tisto. Res rada plešem, ples gre iz mene. Pokažem samozavest. Ljudje, če te gledajo, morajo dobiti nekaj dobrega, treba jih je prepričati. V zasebnosti pa sem skromna in kar sem že prej rekla.«
Nika ima to srečo, da ji je bil talent položen v zibelko, in sedaj lahko daje svoj talent kot koreografinja in trenerka naprej. Sama meni, da osebnost človeka veliko pripomore k temu, kako daš svoj talent naprej. Pravi, da je le ena izmed mnogih, ki so znali uresničiti svoje sanje in izkoristiti to, kar so dobili. Vendar je bilo potrebnega tudi veliko truda in odpovedi, da je bil na koncu uspeh poplačan.
Je za uspeh pri plesu dovolj le volja ali je potreben talent in trud? »Rada bi rekla ja, ampak to je relativno. Talent je potreben. Samo s talentom ne uspeš, potreben je tudi trud.«
Kdo vse pride v plesno šolo Bolero? »V Bolero pridejo vsi, prava barvna paleta – takšni, ki radi plešejo, takšni, od katerih drugi zahtevajo, da plešejo, takšni, ki plešejo za hobi, in takšni, ki si želijo v plesu uspeti. Smo pa trenerji in učitelji v Boleru ne samo trenerji, ampak tudi mamice, pedagogi, slušatelji težav …«
Si kot trenerka stroga? »Ja, vsako leto bolj. Na začetku sem bila mila. Na koncu pa ugotoviš, da ali si zelo strog ali ne, ljudje te imajo radi. Raje sem bolj stroga, ker hočem iz njih maksimalno izvleči.«
Tvoje vitrine so polne, ampak vseeno, ali lahko kakšen svoj uspeh izpostaviš? »Težko je izpostavitvi. Prelomnica je bila zame leto 2005, ko sem bila svetovna prvakinja med solo članicami. To mi je odprlo vrata v tekmovalnem svetu. In Nike obraz leta 2009.«
Ali o plesu tudi sanjaš? «Ja, tudi. Ples je z menoj 24 ur na dan.«
Mojca Buh