Univerziada je mednarodno večdisciplinsko športno tekmovanje, ki ga od leta 1959 prireja Mednarodna univerzitetna športna zveza. Letošnja zimska univerziada je potekala od 17. do 27. januarja v italijanskem Torinu, na njej je sodelovala tudi slovenska študentska reprezentanca. Hkrati mineva letos tudi 20 let od poletne univerziade v Zagrebu, ki si jo je verjetno marsikdo zapomnil po simpatični maskoti – veverici Zagi.

Začetki in zgodovina
Univerziada izvira iz Italije in je zamisel gospoda Prima Nebiola. Po obisku mednarodnega tedna univerzitetnega športa v Parizu leta 1957 je dobil zamisel za športno tekmovanje za študente, ki bi vključevalo različne discipline in bi bilo podobno olimpijskim igram. Tako je leta 1959 izkoristil priložnost in v Torinu organiziral prvo takšno tekmovanje, ki so ga poimenovali univerziada. Postala je pravi športno-kulturni dogodek, ki se organizira vsaki dve leti v različnih državah ter je drugo najpomembnejše mednarodno tekmovanje takoj za olimpijskimi igrami. Poletno univerziado sestavlja trinajst standardnih športov, zimsko pa sedem. Ob tem lahko organizator izbere še nekaj dodatnih disciplin.

Slovenija na univerziadah sodeluje od leta 1995. Na zadnjih šestih zimskih univerziadah je sodelovalo več kot 350 slovenskih športnikov in osvojilo skupno 54 medalj, od tega 19 zlatih, 20 srebrnih in 15 bronastih.

Prizorišče
Z otvoritveno slovesnostjo v športnem centru PalaOlimpico se je pričela že 23. zimska univerziada. Dogajanje je bilo postavljeno v Torino in pet okoliških krajev: Bardonecchia, Cesana Sansicario, Pinerolo, Pragelato in Torre Pellice. Ta razdrobljenost pa je žal s sabo prinesla kar nekaj problemov in nevšečnosti tako za organizatorje kot za tekmovalce. Tudi slabe snežne razmere so povzročale kar nekaj težav, med drugim več prekinitev tekem in popolno odpoved smuka!

Udeležba in rezultati
Zbralo se je 1906 športnikov iz 52 držav, iz Slovenije je prišla nekaj več kot 70-članska ekipa študentov, študentk in spremljevalcev. Naše barve so zastopali v disciplinah alpsko smučanje, deskanje na snegu (snowboarding), smučarski skoki, nordijska kombinacija, tek na smučeh ter v umetnostnem in hitrostnem drsanju. Tudi tokrat pa nismo sodelovali v hokeju in curlingu.

Naši so po pričakovanjih najbolj blesteli v alpskem smučanju (7 medalj) in deskanju na snegu (2 medalji). V nordijski kombinaciji je trojka Mitja Oranič, Rok Rozman in Rok Zima zasedla odlično drugo mesto, pri smučarskih skokih pa sta imeli Maja Vtič in Monika Pogladič precej smole, saj sta s četrtim in petim mestom za las zgrešili stopničke. Letos se je – poleg leta 1999 – drugič zgodilo, da v smučarskih skokih nismo odnesli medalje. A kljub temu lahko rečemo, da so se naši tekmovalci in tekmovalke ponovno zelo dobro odrezali, kajti domov so prinesli skupno kar 10 medalj (1 zlata, 5 srebrnih ter 4 bronaste).

Novim igram naproti
In naprej? Letos nas čaka še poletna univerziada, ki se bo od 8. do 17. avgusta odvijala v Bangkoku na Tajskem, čez dve leti pa še univerziadi v Beogradu (Srbija) in Harbinu (Kitajska). Kot marsikdo že ve, je bila med kandidatkami za zimsko olimpiado leta 2011 tudi Slovenija z Mariborom. Kljub temu, da je po mnenju predstavnika Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) Maribor izpolnjeval vse pogoje, je 16. januarja izvršni odbor Mednarodne športne zveze (FISU) žal izbral turški Erzurum, letna univerziada pa bo potekala v kitajskem mestu Shenzhen. Kljub temu ostaja upanje za prihodnost. Morda se nam sreča nasmehne že leta 2013?

Za konec bi se za sodelovanje rad zahvalil generalnemu sekretarju Slovenske univerzitetne športne zveze gospodu Matjažu Pečovniku ter fotografu Alešu Fevžerju.

Zanimivost
Do danes je bilo največje število udeležencev (7816 športnikov) zabeleženo na igrah v turškem Izmirju, medtem ko je v korejskem Daeguju leta 2003 bilo zabeleženo največje število sodelujočih držav (174)!

Dobitniki medalj v Torinu 2007:
Ime PRIIMEK Disciplina Uvrstitev
Rok MARGUČ SB VELESLALOM – M 1. mesto
Žan KOŠIR SB VELESLALOM – M 2. mesto
Petra ROBNIK SUPER-G – Ž 3. mesto
Petra ROBNIK KOMBINACIJA – Ž 2. mesto
Urška RABIČ KOMBINACIJA – Ž 3. mesto
Ana KOBAL VELESLALOM – Ž 2. mesto
Alenka KÜERNER SLALOM – Ž 3. mesto
Petra ROBNIK SLALOM – Ž 3. mesto
ekipa Mitja ORANIČ, Rok ROZMAN, Rok ZIMA NORDIJSKA KOMBINACIJA K95/3x5km 2. mesto
Matic SKUBE SLALOM – M 2. mesto

Bojan Kotur

ŠOU v Ljubljani je v sodelovanju s Študentskim svetom stanovalcev (ŠSS) zaradi problematike na področju študentskega bivanja pripravlja akcijo v obliki instalacije Izgubljena prtljaga. Potekala je v sredo, 31. januarja pred študentskim domom Litostroj.

Zaradi nedavnega zapleta pri vselitvi študentov v študentski dom Litostroj so se pri ŠOU v Ljubljani odločili v sodelovanju s ŠSS organizirati akcijo, ki je bila odeta v kulturni plašč in je nazorno prikazala problematiko na področju študentskega bivanja.
Skupaj s študenti ALUO na Litostrojski 55  so pripravili instalacijo Izgubljena prtljaga, s katero so vse vpletene pozvali k čim hitrejši razrešitvi spora, ki bo omogočila študentom čimprejšnjo vselitev v dolgo pričakovane sobe, ter s tem spodbudili k skupnemu reševanju omenjene problematike. Študentje so imeli v letu 2005/06 na voljo 6712 postelj v študentskih domovih ter 2005 postelj pri zasebnikih s koncesijo. V letu 2006/07 se je število postelj v študentskih domovih povečalo za 696, število postelj pri zasebnikih s koncesijo pa je ostalo enako. V začetku leta 2007 je prispelo kar 9089 prijav na razpis za postelje v študentskih domovih ter 4508 prijav za postelje pri zasebnikih s koncesijo. Po raziskavi Evroštudent doma stanuje 50 odstotkov študentov, 35 odstotkov jih stanuje pri zasebnikih ali v lastnem stanovanju, približno 15 odstotkov pa v študentskih domovih. Tako nastajajo tri skupine študentov: študentje, ki bivajo v študentskem domu, študentje, ki bivajo pri zasebnikih s koncesijo, in študentje, ki bivajo pri zasebnikih brez koncesije. Razmerje med stroški bivanja v študentskem domu in stroški bivanja pri zasebniku brez koncesije je 1:2,5, kar je eno najslabših razmerij v Evropi. Če to razmerje ponazorimo bolj plastično, to pomeni, da študent v študentskem domu plačuje povprečno stanarino v višini 63,26 evrov,  pri zasebniku pa  znaša povprečna stanarina 156,57 evrov.
Poleg premajhnega števila postelj – po oceni mora približno 20.000 študentov iskati namestitev pri zasebnikih – ter ob dejstvu, da ne poznamo kakovosti bivanja študentov, saj ne razpolagamo z nobeno raziskavo s tega področja, ostajata neurejena tudi vprašanje in status študentskih družin, ki so posebna kategorija prebivalcev v domovih.

ŠOU v Ljubljani je v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Avtobusno postajo Ljubljana, Ljubljanskim potniškim prometom in Slovenskimi železnicami tudi ob letošnjih informativnih dnevih pripravila vrsto aktivnosti, ki so bile srednješolkam in srednješolcem v pomoč pri obisku predstavitvenih predavanj na fakultetah, akademijah in visokih šolah v Ljubljani.

24 000 dijakov zaključnih letnikov srednjih šol v Sloveniji je prejelo brošuro Info dnevi ’07 ŠOU v Ljubljani. Z brošuro so se lahko dijaki vnaprej pripravili na obisk predstavitvenih predavanj saj vsebuje uporabne informacije o lokacijah fakultet, akademij in visokih šol Univerze v Ljubljani ter poteh do njih, urnikih predstavitvenih predavanj, voznih redih vlakov in avtobusov na relaciji večjih slovenskih mest in Ljubljane ter prirejena zemljevida Ljubljane z označenimi lokacijami fakultet in linij Ljubljanskega potniškega prometa z označenimi izstopnimi postajami pri fakultetah. Avtobusna postaja Ljubljana se je na porast voženj s primestnimi in medkrajevnimi avtobusi ter mestnim Ljubljanskim potniškim prometom še posebej pripravila. Odprte so bile vse blagajne, prav tako pa je povečano število agentov v klicnem centru zagotavljalo vsem iskalcem informacij o avtobusnih prevozih hitro in kakovostno informacijo.

ŠOUP je tudi letos, ob informativnih dnevih, na vsaki izmed članic Univerze na Primorskem priskrbela študente – informatorje, ki so dijakom pomagali pri iskanju fakultet in postregli z informacijami glede študijskega in obštudijskega življenja na Obali. Bodočim študentom so delili mape, informativna brošura pa vsebuje tudi zemljevide obalnih mest z označenimi, za študente, pomembnimi lokacijami (fakultete, knjižnice, prodaje bonov, infotočke, študentski domovi, zdravstveni domovi,…). Na ŠOUP-u so prvič letos pripravili tudi spletni forum, ki je od 5. februarja dalje dosegljiv na naslovu: www.soup.si/infodnevi, tam pa bodo študentom odgovarjali na njihova vprašanja.

ŠOUM tudi letos v okviru projekta Informativni dnevi, poskrbela predvsem za to, da so dijaki hitreje in zanesljivo prišli do potrebnih informacij o študiju in obštudijskih dejavnostih na Univerzi v Mariboru, prav tako pa so jih  študentje usmerjali pri iskanju želenih fakultet. Informatorji so bodočim študentom delili tudi priročne informativne mape, ki sebujejo priročnik z informacijami o študiju in obštudijskih dejavnostih na Univerzi v Mariboru, zemljevid Maribora, beležko, obesek za ključe ter kemični svinčnik.

Brošuro Informativni dnevi pa je že tretje leto izdala tudi revija Študent. Tako je z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo bodoči študenti obvestila dijake zaključnih letnikov in jim tako sporočila tudi, da bodo v času študija obveščeni o vseh dogodkih pravočasno!

22-letna Saša Albreht, študentka izrednega študija Visoke šole za turizem v Portorožu, vodi krmilo Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) dobrega pol leta. Potem ko je zamenjala za vlado “motečega” Miho Ulčarja, so pogajanja z novimi vladnimi predstavniki ponovno stekla naprej. Trenuten položaj, kot pravi sama, je sicer spodbuden, toda odprta vprašanja, ki jih ni malo, ostajajo.

Po odhodu Mihe Ulčarja so nekateri namigovali, da bo tvoj prihod na ŠOS godil vladi Janeza Janše. Ji godi?
Žal nisem pravi naslovnik za to vprašanje. Menim, da bi morali vprašanje postaviti vladi Janeza Janše, če želite realen odgovor.

Čeprav je položaj študentov v Sloveniji ugoden, odprta vprašanja v pogajanjih z vlado ostajajo. Kakšen je trenuten položaj v teh pogajanjih?
Pogajanja so dolgotrajen proces, ki zahteva veliko usklajevanja, koordiniranja in dogovarjanja. Nekatera odprta vprašanja, kot je Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva od 2007 do 2010, smo lahko zaključili, na področju visokega šolstva pa bo še veliko dela pri novem Zakonu o visokem šolstvu. Tudi na področju sociale je še odprto vprašanje pri usklajevanju Zakona o subvencionirani študentski prehrani in celostnega urejanja zaposlovanja mladih. Uspeli pa smo uskladiti Zakon o štipendiranju. Odprtih vprašanj je še veliko, kar pomeni, da nas čaka še ogromno napora in težkih trenutkov.

Se je po zamenjavi ministra Drobniča pogajalski kruh v zvezi z vprašanji, ki zadevajo socialni položaj študenta, kaj ogrel?
Z novo ministrico za delo, družino in socialne zadeve smo v januarju že imeli prvi sestanek in opaziti je bilo pripravljenost za sodelovanje. Kakšno bo dejansko sodelovanje, pa bodo pokazali čas in konkretni rezultati.

Zavrtiva čas nazaj. Lanski april – študentje in dijaki na ulici. ŠOS ni bila zadovoljna z rezultati pogajanj. Zdi se, da je vaš glas zdaj utihnil. Zakaj?
Naš glas ni utihnil, postal je le bolj subtilen.

Zloglasni jeziki govorijo, da ima Saša Albreht joške, Miha Ulčar pa da je imel jajca. Očitajo ti, da nimaš jajc v pogajanjih. Tvoj komentar?
Menim, da telesni deli ne vplivajo na uspešnost pogajanj.

Zakaj ŠOS kot krovna organizacija študentov ne naredi več za boljšo informiranost študentov o poteku pogajanj, ki bodo nenazadnje ključno vplivala na prihodnost visokega šolstva in položaja študentov pri nas?
ŠOS kot krovna organizacija se že sedaj trudi čim bolj informirati vso zainteresirano javnost o poteku in rezultatih pogajanj. V prihodnje pa se bomo potrudili še bolj.

Kdaj lahko študentje pričakujejo konkretne rezultate pogajanj o odprtih vprašanjih?
Rezultati se kažejo sproti. Vsak, ki pozorno spremlja pogajanja, ve, kdaj se pokažejo določeni konkretni rezultati. Glede na to, da je tendenca vseh sedanjih reform v Evropi in v Sloveniji usmerjena v zmanjševanje pravic študentske populacije, predstavlja uspeh na pogajanjih že to, da se obseg teh pravic ne zmanjšuje.

Junija bo tvoje mesto zasedel nov predsednik. S čim se boš lahko pohvalila takrat?
Z vsem, kar smo s skupnimi močmi dosegli v zadnjem letu. Želela bi poudariti, da je za nas največji uspeh vsak konstruktiven dialog.  Mislim pa, da je največji uspeh zavedanje, da imamo študentje dobre predloge in konkretne rešitve pri reševanju socialnih problemov in veliko znanja na področju visokošolske politike oz. visokošolske problematike, ki bi jih lahko uporabili v konkretnih dejanjih.

Tadej Buzeti

Mesec marec je pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) že po tradiciji namenjen kulturi. Letošnji mesec kulture so poimenovali Skulturaj se, ter v njem dali velik poudarek ustvarjanju treh ljubljanskih akademij, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Akademije za glasbo in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Številni dogodki tega meseca so priložnost za mlade ustvarjalce na podrocju kulture in umetnosti, da se javno predstavijo, ter za študente, da se udeležijo zanimivih kulturnih in umetniških delavnic ter prireditev. Vse delavnice in večina prireditev so za študente brezplačni. Študentje se lahko nanje prijavite po e-pošti skulturaj.se@kiss.si.
Študentke in študentje, privoščite si mesec kulture ŠOU v Ljubljani – skulturajte se!

Študentski domovi razpisujejo prosta mesta za sprejem študentov v Študentske domove v Ljubljani za študijsko leto 2006/2007, ker je prednostni seznam študentov, ki so se prijavili na razpis dne 06. 06. 2006 in so izpolnili pogoje za subvencionirano bivanje, realiziran. Zavod razpisuje 850 ležišč, ki bodo prosta od 01. 03.  do 15. 09. 2007. 1. Rok: Študenti pošljejo (priporočeno) ali osebno oddajo prošnjo za sprejem Pisarni za študentske domove do 05. marca 2007.  Vloge oddane po tem roku bodo upoštevane, v kolikor bodo v domovih na voljo še proste kapacitete, vendar najdlje do konca meseca marca 2007, ko se razpis zaključuje. Vsaka prošnja mora biti oddana posamično.
2. Prošnja za sprejem se vloži na obrazcu št. 1 (DZS 1,70). Obrazec prodajajo večje knjigarne in papirnice, na voljo pa je tudi na http://www.stud-dom-lj.si.

V torek, 20. februarja 2007, ob 19. uri vabijo v Kulturni Inkubator, Koroška c. 18, Maribor, na ogled razstave stripov. Razstavljeni bodo stripi avtorjev, ki so sodelovali na nate?aju Kulturnega Inkubatorja med 1. decembrom 2006 in 31. januarjem 2007. Na nate?aju je sodelovalo 16 avtorjev iz vse Slovenije s skupno 25 stripi. Tematika ni bila omejena, zato prispeli stripi obsegajo teme od športa do politike, od vesolja do lokalnih mariborskih težav. Oblika stripov sega od klasi?ne A4 table do prosto oblikovanih stripov. Vabljeni!

Program štipendij Copernicus podeljuje vsak semester za študente iz Vzhodne, Srednje in Južna Evrope približno 20 štipendij na Humboldt-Universität Berlin, Universität Hamburg in Ludwig-Maximilians-Universität Munchen.
Prijavijo se lahko študenti naslednjih smeri: novinarstvo, pravo, politi?na znanost/mednarodni odnosi, ekonomske znanosti, informacijska tehnologija in podobne smeri. Rok prijave za zimski semester je 1. marec, rok prijave za letni semester pa je 1. september. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani www.copernicus-stipendium.de.

Leta 1957 je bila v Rimu podpisana pogodba, s katero so Francija, takratna Zahodna Nem?ija, Italija in države Beneluksa, ustanovile Evropsko gospodarsko skupnost, predhodnico Evropske unije. Slednja bo obeležitev 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe izkoristila tudi kot priložnost za razmislek o nadaljnji viziji razvoja Evropske unije – posebno vlogo ob tem pa namenila mladim. Prav zato bodo Evropska komisija, Evropski parlament in Evropski mladinski forum pripravili vrh mladih, katerega naslov je “Tvoja Evropa – tvoja prihodnost”. Slednji bo potekal v Rimu, 24. in 25. marca letos, namenjen pa bo razpravi, kakšna naj bo Evropa, v kakršni želijo živeti današnji mladi v prihodnjih 50 letih. Izsledki udeležencev mladinskega vrha bodo predstavljeni na zasedanju Evropskega sveta v Berlinu, kjer bodo voditelji držav EU sprejeli politi?no izjavo o vrednotah in prihodnjih ciljih Evropske unije. Mladi bodo tako na (prvem sploh) mladinskem vrhu v Rimu dobili priložnost predstaviti naš pogled na prihodnost Evrope. Mladinski svet Slovenije je v ta namen poskrbel za organizacijo 4 razprav v Sloveniji, ki bodo obeležili 50. obletnico podpisa Rimske pogodbe. Razprave se bodo zvrstili v razli?nih krajih po Sloveniji, med drugimi tudi v Kopru, kjer se bo v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem odvila razprava z naslovom “TVOJA EVROPA – TVOJA PRIHODNOST”, in sicer v sredo, 21. februarja 2007 ob 17.00 uri, v prostorih Centar za jezike in medkulturno komunikacijo Univerze na Primorskem, na Gortanovem trgu 15 v Kopru.