V četretk 12. oktobra je Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) v sodelovanju s Študentsko založbo Litera, pripravila prvi študentski Knjižni sejem v Mariboru. Na sejmu, ki je potekal v dvorani Študentskega prireditvenega centra Štuk, so se predstavile založbe iz vse Slovenije, ki so ponudile študijsko literaturo in ostale knjige po promicijskih cenah. Poleg sodelujočih založb, sta se na sejmu predstavili tudi Študentska organizacija Univerze v Mariboru in Univerzum Minerva s svojimi izobraževalnimi programi. “Z omenjenim projektom želimo študentom ponuditi literaturo po ugodnejših cenah, hkrati pa jim tudi približati literaturo na nekoliko drugačen način,” je povedala vodja projekta Martina Anderlič. V okviru sejma je potekal tudi literarni maraton, kjer so nastopili manj uveljavljeni avtorji in širši publiki predstavili svoja dela.
Zavod PIP razdelil 6000 evrokalkulatorjev
Zavod PIP (Pravo informacije pomoč) v Mariboru je v drugem tednu oktobra organiziral projekt informiranja o uvedbi evra v Republiki Sloveniji. V okviru projekta so razdelili 6000 evrokalkulatorjev; 5000 jih je v slovenskem jeziku in so namenjeni osebam s posebnimi potrebami, upokojencem in ostali zainteresirani javnosti, ostalih 1000 pa je v madžarskem in romskem jeziku. Kalkulatorji so namenjeni vsakdanji rabi, saj omogočajo enostaven način preračunavanja med slovenskim tolarjem in evrom po tečaju menjave. S projektom, v katerem sodelujejo tudi Društvo Ozara Slovenije, Zavod za kulturo madžarske narodnosti in Zveza Romov Slovenije, podprl pa ga je tudi Urad Vlade Republike Slovenije za informiranje, želijo doseči boljšo informiranost širše javnosti o spremembi denarne valute 1. januarja 2007.
“Kot cilj si zastavljamo nalogo, da splošno javnost in predvsem ciljne skupine še pred uvedbo evra seznanimo z uvajanjem evra, saj bomo le tako preprečili nekatere negativne posledice uvedbe evra, ki so jih zaznali v nekaterih članicah EU, ki so že izvedle prehod na omenjeno valuto,” je projekt komentiral Peter Fingušt, vodja projekta Evrokalkulator.
Več kot 60 uspešnih študentov
Tudi letos je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan 10. oktobra, ob obletnici rojstva slovenskega znanstvenika, fizika in publicista dr. Lava Čermelja sprejel študentke in študente, ki so v minulem študijskem letu dosegli vidne rezultate na mednarodnih tekmovanjih iz znanj. Na letošnji sprejem je bilo povabljenih 65 študentk in študentov, ki so jih za sprejem pri ministru predlagale fakultete. Čestitke!
Klub študentskih družin
Starševstvo v času študija ima poleg negativnih strani tudi veliko pozitivnih. Študentje starši imamo veliko pravic, kot naprimer upravičenost do republiške štipendije, socialne pomoči, dodatne točke za sprejem v študentski dom… imamo pa tudi več časa za naše otroke. Glavni problem je seveda stanovanjska problematika po končanem študiju, problem s socialnimi centri, neurejen status študentske družine… Klub študentskih družin se trudi čimbolj omiliti te probleme in pomagati študentskim družinam v stiski.
Vse informacije o Klubu in projektih, ki jih organiziramo dobite na naši spletni strani www.studentskedruzine.com , lahko pa tudi pokličete na 041/961-430 (Mojca) ali 040/612-890 (Nina).
Pomoč socialno ogroženim študentom
Fundacija Solidarnostni sklad Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) je v začetku oktobra objavila razpis, s katerim bo v študijskem letu 2006/2007 socialno ogroženim študentom namenila 15,1 milijona tolarjev pomoči. “Sredstva iz razpisa so namenjena študentom za plačilo bivanja in prehrane med študijem. Opozoriti moramo, da lahko študenti zaprosijo le za eno obliko pomoči. Solidarnostni sklad ŠOUM podeljuje finančno pomoč socialno najbolj ogroženim študentom Univerze v Mariboru,” nam je povedala Lidija Novak, predstavnica za stike z javnostjo na ŠOUM-u. Solidarnostni sklad bo finančno pomagal 80 študentom pri plačilu bivanja v študentskih domovih v Mariboru (tudi v zasebnem domu Tomi) in Kranju. Študentje bodo dobili 12.000 tolarjev subvencije, razliko do polne cene študentske sobe pa krijejo sami. Za plačilo bivanja v študentskih domovih je na voljo skupno 8.640.000 tolarjev. Preostanek sredstev v vrednosti 6.480.000 tolarjev bo sklad namenil za plačilo stroškov nesubvencioniranega dela študentske prehrane, t.j. študentskih bonov, do česar bo prav tako upravičenih 80 prosilcev.
OKS nadaljuje s štipendiranjem
Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS), Ministrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji od leta 1999 podeljujejo štipendije za slovenske športnike in športnice. Rok za oddajo vlog za pridobitev štipendij za šolsko in študijsko leto 2006/07 se je iztekel 30. septembra, na OKS pa pričakujejo, da bo število štipendistov podobno lanskemu, ko je štipendije prejemal 301 športnik. Štipendije se gibljejo med 44 in 55 tisočaki za srednješolce ter med 66 in 80 tisočaki za študente. Največ štipendistov je starih od 17 do 21 let, med njimi pa so tudi športniki iz kolektivnih športnih panog.
Podjetniški inkubator mariborske univerze dobil nove prostore
Mariborska univerza je bogatejša za nove prostore, ki jih je ob peti obletnici obstoja dobil njihov podjetniški inkubator Tovarna podjemov. Projekt je nastal s pomočjo evropskih sredstev iz programa Phare, z njim pa si je inkubator zagotovil infrastrukturo za nemoteno opravljanje dejavnosti. Novi prostori vključujejo pisarne za inkubirana podjetja, svetovalce,
tehnično dobro opremljeno učilnico, sejno sobo ter osrednji prostor z delovnimi postajami, ki omogočajo dostop do informacijskih baz in delovno okolje za pripravo poslovnega načrta.
Protest Filozofske fakultete
Filozofska fakulteta je v začetku študijskega leta na svojih spletnih straneh objavila odločitev dekana Božidarja Jezernika, da odpade načrtovani začetek pedagoškega procesa, ker “pristojni niso zagotovili prostorov, nujno potrebnih za izvajanje vseh razpisanih študijskih programov.”
Univerza v Ljubljani in Filozofska fakulteta sta kasneje vendarle našli rešitev glede prostorske stiske fakultete, zaradi katere so sprva več kot 8000 študentom fakultete odpadla vsa predavanja. Manjkajoče prostore so fakulteti začasno zagotovili na rektoratu. Kot so v sporočilu za javnost pojasnili v službi za stike z javnostmi Univerze v Ljubljani, pa je bilo jedro zapleta dejstvo, da je država odstopila od podpisanega pisma o nameri o rešitvi stiske Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani iz leta 2003, Filozofska fakulteta pa je ocenila, da ponujene začasne rešitve za izvajanje programov zahodnoslovanskih jezikov niso primerne.
Promocija Bruca
Revija Študent je že osmo leto zapored pripravila posebno izdajo Bruc, ki smo jo namenili vsem novopečenim študentom. Za skupno akcijo obveščanja smo se tokrat odločili s podjetjem Moja kariera, ki je v posebni brošuri bruce opozorila tudi na možnosti poznejšega zaposlovanja. Za distribucijo na večini ljubljanskih fakultet je poskrbelo 60 študentov, ki smo jih pravočasno obvestili o vseh operativnih in vsebinskih poudarkih brošure. Tako so bruci v ponedeljek pri podelitvi indeksov dobili vse potrebne informacije o študiju, dodatnem izobraževanju, prehrani, delu in dodatnih aktivnostih, ki jih študij in čas omogočata. Še en dokaz, da revija Študent vsako leto sproti skrbi in osvešča bruce pravočasno.
Kambodža-skrivnostni Ankor Wat
V Bankoku na Kaosanu sva uredila še zadnji vizi, ki sva ju potrebovala za nadaljevanje poti. Naslednji dan sva zaužila vsak svoj “fried rice” na tajskem ozemlju ter se vkrcala na avtobus, ki je bil namenjen do tajsko – kamboške meje.
Na meji sva naletela na zanimive prizore – asfaltirana cesta naenkrat izgine, tuk-tuke zamenjajo ročne rikše, lokalni dobičkarji naju napadejo in nama ponujajo vizo in prevoz. Ignorirava jih in se odpraviva do imigracijskega okenca, izpolniva formularje in poleg potnega lista predloživa vsak po 20 dolarjev, kot piše na tabli. “Welcome to Cambodia,” nama reče še zadnji uradnik, s katerim imava opravka. Po birokratskih formalnostih sedeva na drug avtobus in po cesti, ki si komajda zasluži svoje ime, sledi 150 kilometrov dolga pot v Siem Reap.
Ankor Wat
Siem Reap je mesto, kjer se nahaja največja znamenitost Kambodže, Ankor Wat. Templji, ki so spomin na veličastno civilizacijo, danes veljajo za eno največjih arheoloških najdbišč na svetu. Številne zgradbe in templji pričajo o starodavni kulturi. Na začetku 11. stoletja je imelo mesto milijon prebivalcev in je gotovo bilo čudovita prestolnica vse Azije. Cvetelo je do 14. stoletja, ko so vanj vdrli tajski bojevniki. Mesto so požgali, prebivalci so ga leta 1430 zapustili in počasi je utonilo v pozabo. Džungla je prerasla skoraj vse stavbe in templje. Leta 1860 so jih ponovno odkrili in začeli odkopavati, leta 1987 so pričeli s celovito obnovo. To ogromno starodavno civilizacijsko gmoto templjev si lahko ogledate s taksijem, kar stane od 15 do 20 dolarjev, s tuk-tukom za 10 dolarjev in z moped taksijem za 6 dolarjev na dan. Za tiste, ki radi kolesarijo, so na voljo tudi kolesa, ki jih najamete za 2 dolarja na dan. Ker sama nisva športne narave, sva izbrala drugo najugodnejšo varianto, ki se nama je hkrati zdela tudi najbolj udobna – moped taksi. Vstopnice za Ankor Wat se prodajajo pri glavnem vhodu, nama jo je že dan prej prinesel najin taksist, ki sva ga najela vnaprej. Cena enodnevne vstopnice je 20 dolarjev, za tri- ali petdnevno vstopnico boste odšteli 40 oziroma 60 dolarjev, zanjo potrebujete še fotografijo. Že dan prej imate vstop na razgledni tempelj Bakheng, ki je ob zahajajočem soncu najlepši za fotografiranje. Z dnevno karto je možno obiskati glavne templje, če pa bi želeli v bolj odročne in odmaknjene dele, boste potrebovali tridnevno vstopnico.
Verjetno ste si ogledali film Lara Croft: Tomb Raider, v katerem igra znana lepotica Angelina Jolie. Večina filma je bila posneta prav v Siem Reapu, v Ankorju. Zato tod najdete tudi številne bare, v katerih ponujajo cocktaile po imenu “Lara Croft Cocktail” ali “Cocktail Angelina”, ki so presenetljivo dobrega okusa.
Posledice vojne
Naslednja destinacija je bila glavno mesto Phnom Penh. V prestolnici ni veliko znamenosti, še tiste, ki so, so bolj žalostnega značaja. V sedemdesetih letih je bila Kambodža priča verjetno najbolj krvavemu poskusu iztrebljanja ljudi. Skrajni komunistični režim Rdečih Kmerov je bil neposredno kriv za smrt skoraj petine prebivalstva. Državljanska vojna je trajala vse do leta 1998, ko je končno napočil mir, še danes pa je moč videti malodušnost in zaprtost ljudi. Kljub vsemu se Kambodža počasi, a vztrajno uvršča na turistične zemljevide; največje zasluge za romanja popotnikov v to deželo ima nedvomno Ankor Wat, popularna tura pa so tudi “killing fields” – množična grobišča, kjer so Rdeči Kmeri na grozovit način pobijali domačine. V bližini so spremenili srednjo šolo v najbolj razvpit in krvav zapor v Kambodži, Tuo Sleng, znan tudi kot S-21, kjer so mučili in pobili več kot 16.000 ljudi. Danes je ta kraj muzej, za domačine predstavlja poduk prihodnjim generacijam.
Po desetletjih vojn je kamboško gospodarstvo eno najslabše razvitih na svetu. Tri četrtine prebivalstva se preživlja s kmetijstvom, industrija je zaradi nelagodja tujih investitorjev zelo šibka, prav tako infrastruktura. Slabo organizirana državna uprava, ki trpi zaradi korupcije, nima vpliva na sivo in črno ekonomijo. Medtem ko si eni polnijo žepe, podeželsko prebivalstvo večinoma životari v revščini. Državo močno načenja tudi nenadzorovano izsekavanje gozdov: drag les, kot je mahagoni, izvažajo in prodajajo v tujino, predvsem na Tajsko in Malezijo. Količina posekanega gozda daleč presega letno prirast, zato bodo posledice kmalu katastrofalne.
Krut ostanek vojne vihre je na milijone pehotnih min, ki so raztresene po vsej deželi. Vsaka hoja izven označenih poti je izredno nevarna in povsem na lastno odgovornost. Priče so mnogi invalidi, ki prosjačijo in beračijo na ulicah.
Zaradi kupov zastarelega orožja, ki je ostalo od državljanske vojne, pa Kambodža ponuja tudi eno najbolj nenavadnih turističnih atrakcij daleč naokoli. V stari vojašnici vam je na voljo pestra ponudba: streljate lahko z brzostrelko, celo vrsto pištol, mečete lahko tudi bombe. Na ceniku se najde prav vse – od avtomatskih pušk do protiletalskih topov. Streljate lahko v kokos, razne embalaže ali v kokoš, za 200 dolarjev lahko ustrelite z “bazuko” v živo kravo. Midva tega nisva počela, vi tudi ne bi, kajne? Ideja, kako privabiti popotnike, pa je vsekakor zanimiva.
Kambodža je prežeta z lepotami čisto drugačnih razsežnosti in vredno jih je spoznati. Če želite okusiti potovanje, ki še ni obremenjeno z industrijskim pridihom množic turistov, bo ta del Jugovzhodne Azije kot nalašč za vas.
Darin Geržina