Predvidenih in malo manj predvidenih stroškov se v povprečnem študentskem življenju nabere kaj nekaj. Ker pa je študentski žep že po pravilu bolj prazen kot poln in ker za vse stroške, ki jih imamo, navadno ne zadostujejo štipendije ali žepnine, se večina odloči, da nekaj prostega časa nameni tudi delu preko študentskega servisa. Poleg očitne koristi, služenja denarja, ima tako delo tudi druge prednosti: pridobimo si neprecenljive delovne izkušnje, spoznamo mnogo novih in zanimivih ljudi …

Iščemo delo …
Najprej se morate odločiti, kakšno delo želite opravljati. Če boste delo iskali v času počitnic, prav veliko izbire ne boste imeli, saj je takrat naval na študentske servise največji, če pa boste želeli delati med letom, je ponudba kar pestra. Najbolje je, da preverite spletne strani študentskih servisov (poskusite na primer na http://www.studentski-servis.com/, http://www.stud-serv-mb.si/, http://www.web-servis.com/) ali pa se kar osebno oglasite v poslovalnici študentskega servisa. Iskanje prostega dela so v zadnjem času močno poenostavili, večina študentskih servisov omogoča svojim članom brskanje po ponudbi prostih del kar na svoji spletni strani. Ko najdete delo, ki vas zanima, samo pokličete v poslovalnico in dobili boste nadaljnja navodila in kontaktne podatke za delo. Ko se dogovorite za začetek dela, le še naročite napotnico in že lahko pričnete služiti denar!

Najbolj in najmanj priljubljena dela?
Po podatkih študentskih servisov se med najbolj priljubljena dela med dijaki in študenti uvrščajo administrativna dela (predvsem pri dekletih), zato so tudi zelo hitro oddana, fantje pa največ povprašujejo po kratkoročnih fizičnih delih, delih v proizvodnji, skladišču in na terenu. Veliko zanimanja je tudi za anketiranje, sestavljanje, selitve in programiranje.
In najmanj priljubljena dela? Mednje spadajo predvsem dela z nizko urno postavko in tista dela, kjer je zaslužek odvisen od učinka (akviziterstvo, telefonska prodaja …).

Kakšno plačilo lahko pričakujemo?
Zelo različno. Veliko je odvisno od termina dela, trajanja dela, regije, v kateri delate, tipa dela, vaših izkušenj in še marsičesa. Kljub vsemu obstajajo približne urne postavke, ki naj bi se jih delodajalci držali, predvsem pa bi jih morali poznati vsi dijaki in študenti, ki delate preko študentskega servisa, saj tako veste, kaj lahko pričakujete. Približne urne postavke si lahko ogledate že med iskanjem dela in hitro boste dobili precej natančen vtis, kakšno je plačilo za določeno delo. Za podrobnejše podatke si oglejte stran http://www.studentski-servis.si/?id=11. Seveda so to le okvirne urne postavke, s svojim delodajalcem se lahko dogovorite za nižjo, pa tudi za mnogo višjo urno postavko – vse je odvisno od vas in vašega delodajalca!

Kdo lahko dela?
Preko študentskega servisa lahko delajo vsi s statusom študenta ali dijaka, osebe, ki so se med šolskim letom vrnile s služenja oz. še niso bile napotene na služenje vojaškega roka in bodo pridobile status študenta šele s pričetkom novega šolskega leta, in osebe, ki obdržijo pravico obiskovanja predavanj in opravljanja izpitov, vendar najdlje eno leto po izgubi statusa študenta in ne več kot enkrat v času študija. Za vpis potrebujete različna dokazila – da boste zagotovo imeli vse s seboj, je najbolje, da pokličete na študentski servis, kamor se nameravate vpisati, ali obiščete njihovo spletno stran.

Pozor!!!
Napotnica za delo preko študentskega servisa mora biti obvezno izdana pred začetkom dela!

Študentski servis ne sme od dijaka ali študenta zahtevati nobenega plačila (vpisnina, plačilo storitve posredovanja …)!

Za posamezna nakazila, enaka ali manjša od 100.000 SIT, se akontacija dohodnine ne odvede. Nad tem zneskom pa študentski servis od tvojega zaslužka odvede davčni upravi 22.5% akontacije tvoje dohodnine. To akontacijo lahko dobiš, pod pogoji iz zakona o dohodnini, delno ali v celoti povrnjeno. V vsakem primeru (ne glede na višino nakazila) se dohodnina v višini 25% od nakazila odvaja pavzerjem, osebam, ki so se vpisale na študij po dopolnjenem 26. letu, in starejšim od 26 let, pri katerih je od začetka študija minilo več kot 6 let na dodiplomski stopnji ali več kot 4 leta na podiplomski stopnji študija.

Druge možnosti za iskanje dela
Seveda študentski servisi niso edina možnost za iskanje prostih del. Če v aktualni ponudbi ne najdete ničesar, kar bi vam ustrezalo, lahko na primer poiščete delo preko staršev, sorodnikov, prijateljev … Predvsem poleti namreč različna podjetja iščejo študente za pomoč, gotovo pa vas bodo raje zaposlili, če vas bo priporočil sorodnik ali prijatelj. Splača se poskusiti!
Če vas zanima delo v točno določenem podjetju, je najbolje, da pošljete ponudbo za delo kar na njihov naslov. V ponudbi se predstavite, na kratko opišete svoje izkušnje, predvsem pa razložite, zakaj si želite delati prav pri njih. Zelo priporočljivo je, da prošnji priložite tudi življenjepis (kako ga sestaviti, preberite na spletni strani http://www.studentski-servis.com/kariera/index.html).
Še ena možnost, ki je nikakor ne smete spregledati, je iskanje dela na vaši fakulteti. Na oglasni deski fakultete se ponavadi znajdejo ponudbe za delo, ki je povezano z vašim študijskim področjem. Pri takem delu torej ne samo zaslužite, ampak si naberete tudi številne delovne izkušnje, ki vam bodo prišle prav pri nadaljnjem študiju in zaposlitvi.

Veronika Žagar

Čeprav je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) zbrala nekaj več kot 47 tisoč podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o visokem šolstvu, tega ne bo, saj je bilo overjenih le 12.296 podpisov od potrebnih 40 tisoč.

Preostanek podpisov, ki  niso bili overjeni na upravnih enotah, je ŠOS namreč zbral preko medmrežja ter “na cesti”, kar ni skladno z določitvami zakona o referendumu in ljudski iniciativi. In kaj prinaša sporna novela zakona o visokem šolstvu? Glavna točka je vsekakor vrednotenje novih bolonjskih diplomantov v primerjavi s tistimi, ki so doštudirali po starem sistemu. Tako bo stopnja izobrazbe, ki zdaj prinaša višji in visokošolski strokovni naziv, enaka bolonjski prvi stopnji, univerzitetna izobrazba in visokošolska strokovna s specializacijo bosta enakovredni bolonjski drugi stopnji, medtem ko bosta tretji bolonjski  stopnji ustrezala magisterij in doktorat znanosti ter univerzitetna izobrazba s končano specializacijo. Ker pa je bila prvopodpisana med pobudniki za referendum Jožica Ribič in ne ŠOS kot krovna organizacija študentov, ki je sicer potem posodil naslov za zbiranje podpisov, nas je zanimalo, zakaj je bilo temu tako. Tomo Juvan, predstavnik za odnose z javnostmi na ŠOS-u, nam je povedal: “Prvopodpisana med pobudniki za referendum Jožica Ribič je bila nedosegljiva in kontaktiral nas je njen bivši soprog, ki nas je v njenem imenu prosil, če lahko posodimo naslov za zbiranje podpisov.” ŠOS je to storil, a vseeno ni uspel zbrati dovolj overjenih podpisov. Kot glavni razlog za neuspeh (ugibanja o pomanjkanju podpore Študentski organizaciji so s tem spet glasnejša) na krovni organizaciji navajajo počitniški čas. Pa novela zakona pomeni korak nazaj na področju visokega šolstva v Sloveniji? “Po našem mnenju pomeni novela zakona odmik od začrtane bolonjske reforme v Sloveniji. Noveli med drugim očitamo, da ni usklajena z glavnimi partnerji v visokem šolstvu (študenti, univerzami in delodajalci) niti z vladnim Svetom RS za visoko šolstvo,” še dodaja Juvan. ŠOS je že vložil pobudo za ustavno presojo zakona, saj je ta po njihovem mnenju v nasprotju z več členi ustave Republike Slovenije. Omenjena novela zakona med drugim vsebuje še en sporen člen, saj bo Svet za kakovost visokega šolstva (med drugim ocenjuje programe po fakultetah in jim na podlagi tega namenja denar) pod “mentorstvom” Petra Jambreka, ki naj bi deloval kot avtonomen in neodvisen organ, svoje člane imenoval s strani Ministrstva za visoko šolstvo, kar naj bi po trditvah nasprotnikov zakona pomenilo, da tako opevane politične neodvisnosti dejansko ne bo. Novela je medtem številnim kritikam navkljub že stopila v veljavo. Bo posledično študentom (do)dala kakovost v študijske programe ali pa bo pomenila (še) en “kozmetični preparat” brez učinka?

Tadej Buzeti

Začetek oktobra je čas, ko vpise opravljajo še zadnji zamudniki. Prostih mest sicer navadno ni več veliko, izbira je majhna, morda pa vam le še uspe najti prosto mesto na želenem programu. Preberite si vse o načinu prijave in ostalih podrobnosti, ki jih morate vedeti za vpis v tretjem roku.

Kdaj in kako?
Tretji vpisni rok na fakultete in visoke šole poteka od 3. do 6. oktobra. Vpis bo mogoč na  tistih visokošolskih zavodih, kjer bodo še ostala prosta vpisna mesta. Podatki o prostih vpisnih mestih pa za razliko od prvega in drugega roka ne bodo objavljeni, kandidati jih lahko dobijo na posameznem visokošolskem zavodu (najbolje je poklicati v referat, telefonske številke in ostale kontaktne podatke visokošolskih zavodov lahko najdete na naslednjih spletnih straneh: http://www.uni-lj.si/Clanice/ za članice Univerze v Ljubljani, http://www.uni-mb.si/ za članice Univerze v Mariboru in http://www.upr.si/sl/Clanice/ za članice Univerze na Primorskem).

Posebnega obrazca za vpis ni
Za prva dva roka v knjigarni kupimo poseben obrazec, ga izpolnimo in pošljemo na visokošolsko prijavno službo, za vpis v tretjem roku pa ni predpisanega obrazca. Kako se torej prijavimo? Neposredno na izbran visokošolski zavod pošljemo pisno prošnjo, v kateri navedemo le en program, na katerega se želimo vpisati in zanj izpolnjujemo razpisne pogoje. Dodamo svoje osebne podatke, overjene kopije spričeval in ostala dokazila ter vse skupaj pošljemo s priporočeno pošto.

Omejitve za vpis ostajajo enake!
Tudi v tretjem vpisnem roku velja, da se lahko na visokošolski zavod redno vpišete le, če še niste izkoristili možnosti ponovnega vpisa ali prepisa na drug visokošolski zavod. V nasprotnem primeru vam preostane le še izreden vpis.

Vpis na višje šole
Za tiste, ki bi si v tretjem roku želeli vpisati na višjo šolo, je postopek enak, le da tretji vpisni rok traja od 2. do 10. oktobra. Vse ostale podrobnosti so enake kot pri vpisu na visokošolske zavode. Velja opozoriti tudi na dejstvo, da sta sistema visokih in višjih šol zaenkrat še povsem ločena, tako da se lahko na višjo šolo redno vpišete tudi, če ste na visoki šoli oz. fakulteti že izkoristili možnost ponovnega vpisa ali prepisa.

Veronika Žagar

Rok za oddajo vlog za pridobitev republiške oziroma Zoisove štipendije se izteka. Študenti imajo čas za to do vključno 4. oktobra, ta rok velja tudi za stare štipendiste. Vlogo z dokazili kandidati za pridobitev štipendije oddajo na uradu za delo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer imajo stalno prebivališče, ali priporočeno pošljejo na njihovo območno službo. Cenzus za pridobitev republiške štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2006/07 znaša 857.948 tolarjev. To pomeni, da pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo vajenci, dijaki in študenti, pri katerih bruto dohodek na družinskega člana v letu 2005 ne presega navedenega zneska, piše v sporočilu. Dodatne informacije ter obrazec vloge so na razpolago na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje: www.ess.gov.si.

Za vse, ki jim konec meseca poteče status študenta, je dobro, da razmislijo o zdravstvenem zavarovanju. Vsi, ki so brez statusa rednega študenta (izredni študenti, pavzerji) in imajo svoje dohodke (pavzerji v višjih letnikih ohranijo pravico do dela preko študentskega servisa), morajo prispevke obveznega zdravstvenega zavarovanja plačevati sami.  Zavarovanje sklenejo na območni enoti ali izpostavi ZZZS v kraju stalnega prebivališča. Če študenti brez statusa rednega študenta nimajo svojih dohodkov, so lahko zavarovani preko svojega partnerja (zakonskega ali nezakonskega), če je ta redno zaposlen, ali pa se zavarujejo kot občani na upravni enoti občine, kjer imajo stalno bivališče. Samo tisti študenti, ki so zavarovani kot družinski člani, imajo zdravstvene storitve krite v celoti. Vsi ostali morajo zdravstvene storitve do polne cene doplačati sami, lahko pa se za ta primer prostovoljno zavarujejo. Razmisliti velja o ponudbi zavarovalnic!

V Slovenskem etnografskem muzeju so pripravili razstavo Srečevanja s Kitajsko, 200 let slovenskih odkrivanj kitajske kulture, eno najobsežnejših zunajevropskih razstav SEM po letu 1998, ko je muzej razstavljal svojo Beblerjevo indonezijsko zbirko. Razstava Srečevanja s Kitajsko, 200 let slovenskih odkrivanj kitajske kulture z izbranimi predmeti v 1. nadstropju razstavne hiše na skoraj 900 m2 razkriva bogastvo kitajskih zbirk, ki jih hrani SEM. Razstava prvič doslej v takšnem obsegu razgrinja zgodbe njihovih zbiralcev. Slovenski etnografski muzej hrani kitajske predmete več kot dvajsetih zbiralcev, ki jih je podrobneje raziskovala dr. Pavla Štrukelj, prva kustosinja za zunajevropske zbirke nekdanjega oddelka SEM – Muzeja neevropskih kultur v dvorcu Goričane pri Medvodah, ki je deloval od leta 1964 do konca 80-ih let. Med zbirkami zasedata najvidnejše mesto zbirki slovenskega misijonarja patra Petra Baptista Turka z več kot 160 predmeti pretežno religioznega pomena in najobsežnejša ter tudi najpomembnejša tako imenovana Skuškova zbirka, ki je v muzej prišla leta 1963. Razstava bo na ogled do 15. oktobra 2006.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je predstavnikom avtonomne kulturne cone Metelkova mesto podarila zidake za dograditev Osnovne šole, ki raste na mestu porušene Male šole, prizorišča mednarodnih kulturnih prireditev, in s tem simbolično podprla prizadevanja Metelkovcev po pravni ureditvi AKC Metelkova mesto in ohranitvi tega pomembnega ljubljanskega središča alternativne kulture in umetnosti. Avtonomna kulturna cona Metelkova mesto je središče mednarodno uveljavljene in priznane alternativne kulture in umetnosti ter tako za Ljubljano in Slovenijo posebnega pomena. Nad neodvisno infrastrukturo Metelkove ter njenim kulturnim in umetniškim utripom so navdušeni tako domači obiskovalci in ustvarjalci dogajanja na Metelkovi kot tudi številni turisti in tuji študentje. Kompleks Metelkova mesto je v preteklosti prejel že več mednarodnih nagrad. Hostel Celica na Metelkovi, s katerim upravlja Zavod Šouhostel ŠOU v Ljubljani, je Lonely Planet letos razglasil za najzanimivejši hostel na svetu.

V Klub študentskih družin Slovenije je včlanjenih 120 družin z več kot 180 otroki. Glavni namen Kluba je informiranje bodočih študentskih staršev o pravicah, ki jih imajo kot študentska družina. Poleg prijetnega druženja (organiziramo razne dejavnosti po ugodnejših cenah – letovanje na morju, taborjenje, novoletna prireditev …) si prizadevamo tudi za urejen pravni status ter socialno in ekonomsko varnost študentskih družin. Na nas se lahko obrnete tudi, če imate kakšnekoli osebne težave, ki jih lahko prinese vest o nosečnosti ali novorojenček.
Vse informacije dobite na naši spletni strani www.studentskedruzine.com, lahko pa tudi pokličete na 041/961-430 (Mojca).

Primerjalna analiza rezultatov opravljanja mednarodno priznanih ESOL izpitov Univerze v Cambridgeu ponuja nov vpogled v uspešnost kandidatov, ki so teste iz angleškega jezika opravljali v Sloveniji. Najnovejši podatki temeljijo na 1,75 milijona rezultatih učencev vseh starostnih skupin v 135 državah, ki so se opravljali enega od Cambridge izpitov v letu 2005. Nivo srednje zahtevnostne stopnje je opravilo 100% učencev, visoko zahtevnejšo stopnjo pa 83% (Certificate in Advanced English) oz. 86% (Certificate of Proficiency in English). Vsekakor odličen dosežek! Certifikati Cambridge ESOL so sicer priznani kot vstopni pogoj za vpis na mnoge univerze in kolidže v svetu.

Egea Koper (Evropsko združenje mladih geografov), ki deluje pri Študentski organizaciji Univerze na Primorskem, znotraj Resorja za mednarodno sodelovanje in turizem, je pripravila mednarodno študentsko izmenjavo z Egeo iz Helsinkov. Izmenjava je potekala osem dni, študentje Univerze na Primorskem so pa se srečali s študenti iz Helsinkov, Varšave in Amsterdama. Namen izmenjave, pri kateri je aktivno sodelovalo devet študentov Fakultete za humanistične študije Koper, je bil povezati Univerzo na Primorskem ter njene študente z ostalimi evropskimi izobraževalnimi institucijami in tako okrepiti akademsko sodelovanje na mednarodni ravni. Prvi dan izmenjave so tuje študente sprejeli na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem, nato so jim pokazali Fakulteto za humanistične študije Koper, Univerzo na Primorskem  ter samo mesto Koper z zaledjem.  Drugi del izmenjave so predstavljale ekskurzije po Sloveniji, na katerih so tujim študentom omogočili, da spoznajo fizično in družbeno geografske značilnosti Slovenije, katerim so dodali še prestavitev naše kulture, običajev in kulinarike.