Študentke s pedagoške fakultete so izdale priročnik Ideje za učinkovito učenje na univerzi. Ta vas bo presenetil, saj izstopa s svojo izvirno zasnovo in izborom tematik. V brošuri je pogled na učenje celosten in poleg samih učnih strategij vključuje še samopodobo, učno izkušnjo, predizpitno tremo in podobno.
Med njeno izdelavo so študentke opravile še teoretično in praktično raziskavo na skoraj vseh članicah Univerze, kar nam da še dodaten pogled na učno izkušnjo povprečnega študenta. Priročnik je primarno je namenjen brucem in študentom, ki še niso uspeli oblikovati procesa učenja, ki bi ustrezal njim, vendar tudi kakšnemu profesorju ne bi škodilo, da ga prebere, pravijo Ana, Ajda, Anja, Tinkara, Valentina, Ana in Kaja. Z njimi sem se pogovarjal o delavnem procesu, odzivu študentov in profesorjev ter zanimivem izboru področij.
Zakaj ste se lotile izdelave priročnika?
Zaradi izbirnega predmeta, ki ga vodi naša mentorica. Ponudila je, da nekaj napišemo o učnih pristopih, ker je ona že lani imela idejo, da bi se to raziskalo. Razpisan je bil projekt Razvoj in izvedba pilotnih aktivnosti za spodbujanje nadarjenih.
Ideja tega projekta je, da se spodbuja sodelovanje med nadarjenimi študenti in mentorji. Tako da smo se vključile. Skoraj vse smo hodile na njen izbirni predmet o nadarjenih, Ano pa smo povabili zraven, ker jo področje učnih pristopov zanima. Me smo sicer vse sošolke, so pa bili k sodelovanju pri izvedbi raziskave povabljeni študentje vseh smeri Pedagoške fakultete. Torej nismo me izbrale teme, ampak nas je nagovorila, našla.
Kako je bil projekt koristen za vas? Ste dobile kakšno nagrado?
Dobile smo več, kot smo pričakovale. Veliko izkušenj, zraven pa je prišlo tudi precej več stresa, kot smo si na začetku predstavljale. Za projekt je bilo razpisano tudi nekaj denarja, na plačilo še čakamo (smeh). Imele smo tudi možnost, da se udeležimo konference o nadarjenih v Grčiji in tam predstavimo naše ugotovitve. Stroške bi lahko krile z denarjem, ki je bil za projekt namenjen, ampak na koncu zaradi časovne organizacije in naše zasedenosti nismo šle. Preveč stvari se nam je križalo, nismo se uspele uskladiti. Sedem nas je, vse smo zadnji letnik, večina se nas je zaposlila še pred zaključkom tega projekta in potem vse postane težje.
Ste uživale v delu?
Na začetku zelo, bile smo zelo zagrete, angažirane, potem pa je motivacija z meseci počasi ugašala (smeh). Časovnica se je konkretno zamaknila in potem se nam je začelo prekrivati z drugimi projekti, zaključevanjem letnika, službo, … Zaradi vsega tega je bilo v zadnjih mesecih bolj naporno, ampak smo si bile druga drugi opora. Smo pa vse ful dobile iz tega. Tudi če bomo imele čisto druge teme za magistrske, smo spoznale, kako se dela pravo raziskavo, kako deluje etična komisija in podobno. Tako da iz tega vidika smo se res veliko naučile, veliko smo pridobile.
Brošura je kar izčrpna in pokriva mnogo področij. Hkrati vključujete tudi statistične podatke in pričevanja/citate študentov. Kako ste se lotile tako obsežnega projekta?
Na začetnih sestankih smo diskutirale o možnostih, kako zastaviti temo projekta, ob tem smo se pogovarjale tudi, kako pridobiti podatke. Imele smo več idej, odločile smo se za spletni vprašalnik, ki smo ga oblikovale iz več že uveljavljenih vprašalnikov. Ker smo želele poskrbeti za čim večji odziv, smo se odločile, da k študentom pristopimo v živo med njihovimi predavanji. V vzorec smo zajele študente prvega in zaključnega letnika programov prve stopnje študija. Poleg vprašalnika smo načrtovale 4 fokusne skupine, kar pa se nam zaradi zamaknjene časovnice ni najbolje izšlo. Na koncu smo izvedle eno fokusno skupino, s predstavniki ostalih treh skupin pa smo izvedle ločene intervjuje. Iz teh pogovorov smo izluščile tudi izjave, ki jih vidite v brošuri.
Zbiranje podatkov je bilo kar naporno. 26 članic Univerze v Ljubljani smo si študentke, asistentka in mentorica razdelile, na vsako so prišle približno tri fakultete. Odzivi so bili zelo različni, smo bile kar presenečene, kako je bil kje slab odziv, tudi s strani predavateljev. Nekaterim je bilo res težko odstopiti 15 minut.
Tudi naša mentorica in asistentka sta bili presenečeni. Me smo res šle po vseh ”reglcih”. Naša prodekanja je stopila v kontakt z ostalimi prodekani, oni so obvestili naprej, izbrali predstavnika profesorjev, s katerim naj bi me potem stopile v kontakt in se preko njih dogovarjale naprej. Na kakšni fakulteti so si nas kar veliko podajali. Pri eni smo dejansko prišli naokrog, spet do tistega prvega kontakta.
Bi pa izpostavile Biotehniško fakulteto, kjer smo imele res pozitivno izkušnjo. Tam imajo 9 smeri, kar je za nas pomenilo 18 obiskov. Res so se organizirali, oblikovali so Exel tabelo in tam vpisovali termine za naš obisk. Hkrati pa sva tisti dve, ki sva bili na biotehniški ”pokasirali” goro dela (smeh).
Spet pri drugih, 6 ali 7 jih je bilo, pa nismo dobile niti odgovora. Pomembno je tud, kakšen pristop ima profesor, recimo na Akademiji za glasbo so spodbudili študente z besedami, da bodo tudi oni nekoč morda delali tako nalogo. Pri takšnih predavateljih so se študenti čisto drugače lotili izpolnjevanja vprašalnika.
Na kratko ste že omenile, da sta mentorica in asistentka tudi pomagali. Ali sta bili zelo vključeni v projekt?
Mentorica je zagotovila tisto, za kar ima edino ona pooblastila, glede tega je bila ena a. Glede sprotne komunikacije, glede vprašanj o obdelavi podatkov nam je bila pa vedno na voljo asistentka. Res je bila sonce, veliko živcev nam je prihranila. Mentorica se je bolj dogovarjala za sestanke, papirologijo, druge večje zadeve in zunanje stike.
Seveda ima ona tudi veliko drugih projektov, naš je samo eden od mnogih. Je mentorica magistrskim študentom, predstojnica Centra za razvoj nadarjenih, je res aktivna, tako da je nam pri sprotnih zadevah veliko pomagala asistentka, tudi za čustveno podporo (smeh).
Res smo vstopile v to z željo, ne da smo samo nekje podpisane, ampak da smo podpisane pod nekaj kvalitetnega. Želele smo, da je vsak del raziskave narejen, kot je treba. Sicer je bilo zaradi tega tudi nekaj slabe volje, če se stvari niso odvijale dovolj hitro in po načrtih, kot bi si me želele. Mentorica nam je enkrat skomunicirala, da ni vajena takih skupin. Da so po navadi študentke sprva navdušene, proti koncu sta morali pa z asistentsko delati vedno več sami. Me smo se zavzele, da smo bile v vseh, tudi v zaključnih fazah dela, aktivne.
Kakšen je bil odziv na vaš končan izdelek?
Od objave priročnika se danes prvič vidimo vse skupaj. Nismo se še uspele uskladiti, da bi se skupaj z mentoricama pogovorile o odzivih. Malo nas skrbi, kakšen je bil, oziroma, ali bo sploh doseg, glede na to, da je priročnik samo v elektronski obliki. Pred tem nam je bilo rečeno, da bo priročnik tudi v fizični verziji. 300 izvodov naj bi se natisnilo, za stroške bi poskrbela Univerza. Žal so ti načrti splavali po vodi.
Tako da nimamo še nobenih povratnih informacij, ampak si želimo, da se brošura razširi. Verjamemo, da je kvalitetna in bi res bila v pomoč brucem in še komu.
Vaš priročnik izstopa z raznolikim a vendar relevantnim izborom tematik glede učenja. Poleg učnih strategij kot sta risanje miselnih vzorcev ali sprotno učenje, najdemo tudi poglavja o samopodobi, predizpitni tremi in podobno.
Res smo šle globlje v psihološko smer. Vse nas to zanima in konec koncev je to tudi velik del naše študijske smeri – specialne pedagogike. Tudi mentorica dela veliko na področju samopodobe, nekaj nas je tudi obiskovalo njen izbirni predmet na to temo.
Najprej smo razčlenile, kaj hočemo zajeti pod pojmom »učni pristopi«. In smo si zastavile področja, kaj vse bi rade preverile, kaj vpliva na uspeh pri učenju in nenazadnje na faksu. Tako da smo se na koncu odločile za teme učne strategije, motivacija, anksioznost, samopodoba, umetna inteligenca, učna izkušnja in spoprijemanje z neprijetnimi situacijami pri učenju. Vsako od teh področij smo predelale teoretično, našle ali (pre)oblikovale vprašalnike. Vse to se je dalo skupaj in skrajšalo, saj ne moreš pričakovat, da bodo ljudje to eno uro reševali (smeh). Je bil pa še vedno kar obsežen vprašalnik. Nekaj študentov je še vedno obupalo sredi reševanja.
Imele smo veliko vpliva, kam bomo zapeljale nalogo. Neka krovna tema »učne strategije študentov« je bila sicer dana, ampak potem smo me skupaj razvile, kaj bi znotraj teme žele raziskati. Na prvih sestankih je bilo veliko govora o tem, v katero smer gremo, v kaj se poglobiti, kaj se nam še zdi pomembno.
Na temo smo želele pogledati iz različnih vidikov, ker veliko stvari vpliva na to, da boš na koncu uspešen. Veliko več kot samo »aha, tale strategija je dobra, učinkovita in če jo uporabim dobim 10«. Pomembni sta še samopodoba in učna izkušnja. Recimo, ena raziskava je dokazala, da kjer profesorji postavljajo bolj nejasne standarde, tam se študentje bolj piflajo, take stvari pa potem tudi vplivajo na to, katero strategijo učenja študent izbral sam.
Priročnikov za učenje je že ogromno in govorijo predvsem o učnih pristopih oziroma strategijah, me pa nismo hotele dati samo še enega na mizo. Želele smo izdelati nekaj, kar bolj upošteva, da smo si različni. Kot specialne pedagoginje temu posvečamo veliko pozornosti in smo hotele ne samo predstaviti neke strategije, ampak celostno pogledat na to, kaj nas ovira pri učenju, kaj nam lahko pomaga in izhajati iz tega. Želele smo uporabiti svoje znanje, da bo drugim lažje.
Ali je brošura namenjena le brucem?
Brošura enako lahko pomaga tudi pedagoškim delavcem. Da dobijo vpogled v dejavnike, ki so pomembni, da vidijo kakšno je stanje na fakulteti in možne razloge za to.
Želele smo narediti nekaj takega, kar je v pomoč ne glede na to, na katerem faksu si. Kar delamo pri nas na pedagoški in je učinkovito, na gradbeni recimo ne bo šlo, na glasbeni akademiji rabijo nekaj tretjega in na zdravstveni spet nekaj četrtega. Hotele smo vključiti vse.
Zato smo med analizo podatkov fakultete razvrstile v štiri kategorije, torej na tehnične, naravoslovne, umetniške in družboslovne. Podatke oziroma odzive študentov smo potem analizirale po naših področjih, da smo ugotovile, katere strategije so na katerih faksih bolj koristne.
Umetna inteligenca?
Veliko ljudi se ne zaveda, kaj spada pod umetno inteligenco in kaj ne. Največ vprašanj med pridobivanjem podatkov je bilo pri tem sklopu. Veliko študentov je najprej odgovorilo, da umetne inteligence ne uporabljajo, z naslednjimi vprašanji pa so ugotovili, da pravzaprav jo.
Na začetku umetna inteligenca sploh ni bila v planu, potem pa sta mentorica in asistentka predlagali v vprašalnik vključiti še to, ker v Sloveniji še ni bilo nobene raziskave, ki bi raziskovala uporabo umetne inteligence med študenti, sploh pa ne na tako velikem vzorcu. Želeli sta, da se napiše nekaj svežega in res koristnega, kako uporabljati umetno inteligenco, da ne naredi namesto tebe, ampak da samo olajša, kar je tudi njen glavni namen.
Fajn je, da se razmišlja o tem, kako lahko pomaga. Veliko jih ima negativen pogled na njo. Ampak na ekonomski fakulteti, recimo, so že dali navodila, kako se citira ChatGPT in ni problemov. Tako da nekaj se v tej smeri že dogaja.
Hvala za tale intervju. Upajmo, da se vest o vašem priročniku razširi in Ideje za učinkovito učenje na univerzi pomagajo kar največ študentom. Imate še kakšne zaključne misli?
Res smo ponosne na končni izdelek in naše delo v okviru raziskave. Res bomo vesele, če bo naš priročnik dosegel svoj namen in študentom pomagal izboljšati njihov proces učenja.
Ful koristna izkušnja, veliko smo se naučile, izgubile tudi nekaj živcev. Verjetno je vsaka izmed nas vsaj enkrat med delom za raziskavo rekla: »Če bi vedela, se ne bi prijavila«. (smeh) Ampak zda, ko smo končale, nam ni žal.
Ko razmišljamo, po kaj smo prišle na faks, imamo vsaj nekaj, pod kar se lahko podpišemo. Mami, uspelo mi je! (smeh).
Priročnik je dostopen na tej povezavi.
