Za zdrav razvoj otrok je ključno, da se naučijo obvladati svoja čustva, vendar se te spretnosti pri nekaterih razvijajo počasneje. Nova študija, ki so jo izvedli raziskovalci z Univerze v Edinburgu, razkriva, da imajo predšolski otroci, ki težje nadzorujejo svoja čustva in vedenje, pri sedmih letih več simptomov motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). Ugotovitve študije so osvetlile pomembne povezave med zgodnjim čustvenim razvojem in tveganjem za pojav duševnih bolezni.
Povezava med čustvenim razvojem in težavami v vedenju
Raziskava kaže, da otroci, ki pri starosti od treh do sedmih let počasneje razvijajo sposobnosti obvladovanja močnih čustev, ne le pogosteje kažejo simptome ADHD, temveč imajo tudi več težav z vedenjem. Poleg tega je pri teh otrocih večja verjetnost, da bodo pri sedmih letih pokazali vedenje, ki vodi do žalosti in zaskrbljenosti.
»Spretnosti uravnavanja čustev se pridobivajo od zgodnjega otroštva in naj bi se v otroštvu postopoma krepile,« pojasnjuje dr. Aja Murray, vodja študije. Dodaja, da počasnejši razvoj teh spretnosti lahko nakazuje na nevro-razvojne težave in težave z duševnim zdravjem.
Obsežna študija in analize podatkov
Raziskava, ki je ena prvih te vrste, preučuje povezave med zgodnjimi vzorci čustvenega razvoja in duševnim zdravjem v šolski dobi. Raziskovalci z univerz v Edinburgu, Northumbriji in Oxfordu so analizirali podatke iz britanske raziskave Millennium Cohort Study, ki spremlja življenje približno 19.000 otrok, rojenih med letoma 2000 in 2002.
V okviru raziskave so uporabili vprašalnike in intervjuje s starši, da bi ocenili vedenjske značilnosti, socialno vedenje in sposobnosti uravnavanja čustev njihovih otrok. Na podlagi teh podatkov so raziskovalci uporabili napredne statistične metode za ugotavljanje povezav med čustvenimi težavami in simptomi ADHD, vedenjskimi težavami ter občutenjem žalosti in zaskrbljenosti pri sedmih letih.

Sledenje čustvenemu razvoju kot diagnostično orodje
»Naše ugotovitve kažejo, da bi spremljanje uravnavanja čustev med razvojem lahko pomagalo ugotoviti, kateri otroci so izpostavljeni tveganju za težave z duševnim zdravjem,« pravi dr. Murray. Tak pristop bi omogočil zgodnejše ukrepanje in prilagoditev podpore potrebam posameznega otroka.
Raziskovalci poudarjajo, da bi lahko te ugotovitve pomagale izboljšati preventivno skrb. Ciljno usmerjena podpora otrokom, ki kažejo znake težav z uravnavanjem čustev, bi lahko zmanjšala tveganje za kasnejše težave z duševnim zdravjem. Hkrati pa študija poudarja, da so spretnosti uravnavanja čustev ključni pokazatelj otrokovega splošnega razvoja in duševnega zdravja. Pravočasno prepoznavanje težav lahko prepreči razvoj resnejših motenj ter prispeva k boljšemu počutju in uspešnejšemu vključevanju otrok v družbo.
Nova smer pri razumevanju otroškega razvoja
Z ugotovitvami te raziskave se odpira nova pot pri razumevanju otroškega čustvenega razvoja in povezanosti z duševnim zdravjem. V naši družbi je vedno več otrok, ki imajo diagnosticirano ADHD. Da bi z njimi lahko tudi znotraj šolskega sistema bolje funkcionirali, je pomembna dobra diagnostika in prava preventiva.
Če bodo rezultati podprti z nadaljnjimi raziskavami, bo mogoče izboljšati metode za sledenje in podporo otrokom, ki potrebujejo pomoč pri razvoju čustvenih spretnosti. Na tem področju pa lahko že sedaj veliko naredimo z izobraževanjem otrok o tem, kako pravilno in zdravo izražati tudi manj prijetna čustva.



Norice so bolezen, ki prizadene ljudi vseh starosti, čeprav najpogosteje zbolijo otroci. Virus varicella – zoster je izjemno kužen in lahko prizadene do 100 % dovzetnih oseb, ki pridejo v stik z okuženo osebo. Prenos poteka z neposrednim stikom s tekočino iz mehurčkov noric okužene osebe. Poleg tega se virus lahko širi tudi s kašljanjem ali kihanjem in z dotikom katerega koli predmeta, ki je prišel v stik s tekočino iz mehurčka okužene osebe.
Virus se začne širiti že 1–2 dni pred pojavom izpuščaja. Običajno se po 14 dneh od okužbe pojavijo kožne spremembe, ki hitro napredujejo od manjše pordele spremembe do bunčice in mehurčka ter kraste, ki izginejo v 7 do 10 dneh. Oseba je kužna dokler se vsi mehurčki na koži ne posušijo oziroma spremenijo v kraste.
Povišana telesna temperatura: Pojavi se v začetni fazi bolezni.
Norice med nosečnostjo predstavljajo večje tveganje za oba – tako za mater kot tudi za plod. Okužba v prvih 20 tednih nosečnosti lahko povzroči sindrom prirojenih noric, ki se kaže z nizko porodno težo, brazgotinjenjem kože in poškodbami možganov, okončin ali oči. Če mati zboli tik pred porodom ali takoj po njem (5 dni pred do 2 dni po porodu), lahko novorojenček razvije hudo obliko bolezni s kar 30 % smrtnostjo brez ustreznega zdravljenja.
Ker ni mogoče predvideti, kdaj bo otrok »ujel« norice in kdo bo imel težji potek noric in morebitne zaplete ob njihovem prebolevanju, se priporoča cepljenje proti noricam. Stroka meni, da je to najučinkovitejša zaščita pred noricami in njihovimi zapleti, cepivo pa je najbolj smiselno prejeti preden oseba pride v stik z virusom noric. V Sloveniji je na voljo kombinirano cepivo proti noricam, ošpicam, mumpsu in rdečkam. Od 1. januarja 2025 bo, za vse otroke rojene od februarja 2024, na voljo brezplačno cepljenje proti noricam.



