ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov, brez dvoma največji Marijin, gotovo pa ste o njem vsaj nekaj slišali tudi tisti, ki niste verni. Tokrat bomo razjasnili nekaj dejstev, ki jih o prazniku Marijinega vnebovzetja gotovo niste vedeli tudi nekateri izmed vas, ki se morda smatrate za že lepo kaljene teologe.  

Marijino vnebovzetje ne pomeni, da Marija ni umrla 

Marija je umrla, kakor umirajo vsi ljudje, a njeno telo ni strohnelo v grobu in ne čaka več vstajenja. Takoj po smrti jo je Jezus obudil in Marija je zaživela novo, lepše življenje po duši in telesu, ki traja vso večnost pri njenem Sinu v nebesih. Ker je bila Marija spočeta brez madeža izvirnega greha, kazen greha tudi ni mogla pasti nanjo. 

Kristus ni bil vzet v nebo

Pogosta napaka, ki jo slišimo pri bolj ljubiteljskih teologih je enačenje Marijinega vnebovzetja in Kristusovega vnebohoda. Ključna razlika med vnebovzetjem in vnebohodom je, da je bila Marija vzeta v nebesa, medtem ko se je Kristus vrnil v nebesa s svojo lastno Božjo močjo. Sveti Anton Padovanski je praznik Marijinega vnebovzetja čudovito povzel z besedami, da na ta dan praznujemo trenutek, ko je bila Marija prepeljana v njen nebeški dom.  

Marijino vnebovzetje ni bilo edino 

Tudi to dejstvo marsikoga preseneti. Ker pa je Božja ljubezen neomejena, tudi število vnebovzetij načeloma ni omejeno. Zato lahko v Svetem pismu najdemo še dva primera vnebovzetja. Stara zaveza v Genezi namiguje, da je bil vnebovzet Enoh, kar Nova zaveza v apostolskih pismih tudi izrecno potrjuje. Prav tako pa že Stara zaveza izrecno navaja vnebovzetje preroka Elije.  

Teološko skrivnostno pa je tudi izginotje Mojzesovega trupla, saj Sveto pismo navaja, kje je bil pokopan, nihče pa njegovega groba ali trupla še ni našel. Juda v 1,9 kaže na skrivnostno aluzijo na spor med hudičem in nadangelom Mihaelom glede Mojzesovega trupla. Kaj se je s truplom kasneje zgodilo, ne vemo, morda pa je bilo prav tako vnebovzeto. 

Marijino vnebovzetje v Svetem pismu je izrecno omenjeno 

Pogost protestantski protiargument praznovanju Marijinega vnebovzetja je, da naj bi v Svetem pismu Marijino vnebovzetje ne bilo izrecno omenjeno. To pa ne drži. Če verjamemo zgoraj opisanima primeroma, moramo še bolj verjeti primeru vnebovzetja Božje Matere. Tako kot je Stara zaveza namigovala na Enohovo vnebovzetje (dejstvo, ki ga je pozneje potrdila Nova zaveza), Nova zaveza namiguje na Marijino vnebovzetje (dejstvo, ki so ga pozneje potrdili cerkveni očetje). 

Zdi se, da je vnebovzetje povsem implicitno v Razodetju, kjer vidimo, da je Mati Božja že poveličana v nebesih.  

Bi lahko znanost podprla Marijino vnebovzetje?

To teorijo je lepo povzela benediktinska opatinja Elizabeth Scalia in bo razumljiva vsem, ki veste, kaj je temeljni namen Evharistije pri sveti maši. Skratka, vsakič, ko ženska zanosi, njen otrok pusti nekaj svojih celic v njenem telesu. Tudi če ženska splavi otroke, celice teh otrok ostanejo v njej več desetletij in ji lahko pomagajo pri boju proti raznim boleznim.  

Scalia pa nato opozori še na teološki vidik tega biološkega dejstva. To pomeni, da je Marija v sebi vedno nosila Kristusovo telo in kri. Ko pri sveti maši mi prejmemo Evharistijo (resnično spremenjeno Kristusovo telo in kri) v obliki hostije in vina, se to zgodi samo začasno. Marija pa se od Evharistije in od Kristusa ni ločila nikoli, niti fizično po njegovi smrti, vstajenju in vnebohodu.  

Marijino vnebovzetje je eden največjih in najstarejših krščanskih praznikov, gotovo pa je največji praznik Božje matere Marije. Praznik naj bi slavili že v apostolskih časih, danes pa je državni praznik in hkrati dela prost dan.

Na Veliki šmaren se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Veličastnost tega praznika in Marije izpričujejo tudi številne cerkve po svetu, male in velike, ki ji posvečene. Pa veste, kaj točno se slavi na ta praznik? 

Morda najstarejši Marijin praznik 

Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Zato naj vas ne zmede dejstvo, da je bila verska resnica (dogma) o Marijinem vnebovzetju slavnostno razglašena šele leta 1950. Papež Pij XII. je takrat z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus samo dokončno potrdil praznik, ki so ga kristjani obhajali že vsaj 1700 let. V nekaterih virih je razvidno, da so praznik Marijinega vnebovzetja obhajali že v 4. stoletju.

Za vse poznavalce krščanske zgodovine pa bo zanimivo naslednje dejstvo. Prva pisna vira, ki omenjata Marijino vnebovzetje sta apokrifna evangelija. To pomeni, da gre za evangelija, ki iz različnih razlogov niso bili vključeni v Sveto pismo. Navadno je glavni razlog neujemanje z literarno vrsto drugih evangelijev, še vedno pa nam dajo lep vpogled v Jezusov življenje. Določeni avtorji, kot je Dan Brown, torej izjemno pretiravajo ob označevanju apokrifnih evangelijev za krivoverske. Kot vidimo, so nekateri lahko celo podlaga za največje praznike.  

Kaj praznujemo na Marijino vnebovzetje? 

V prvi vrsti kristjani praznujemo versko resnico, dokončno razglašeno leta 1950, ki se glasi: »Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo«. Na praznik Marijinega vnebovzetja številni verniki romajo v razna marijanska svetišča, praznik pa praznujejo v veliko državah, predvsem v Evropi in Južni Ameriki. Po drugi strani pa je ta praznik lep odraz svetopisemske zgodbe o zmagi nad zlom.

V Stari zavezi na začetku Svetega pisma, ko sta Adam in Eva padla v greh, Bog človeka ni pustil brez upanja. Bog namreč v nasprotju s kačo, simbolom zla in hudiča, povzdigne znamenje žene, ki bo s Sadom svojega telesa pohodila kačo po glavi.  

Nova zaveza pa v zadnji knjigi Svetega pisma, Apokalipsi, razkriva veliko in strašno znamenje zmaja. Zmaj je destruktivna, negativna, arogantna sila, ki ne skriva več svojih namenov, kot je bilo pri kači. Je simbol zla v svetu, simbol Satana. Nasproti zmaja je drugo znamenje: znamenje ženske, simbol nežnosti in ljubezni, dobrote in lepote. Ženska je noseča, je nosilka življenja, prinaša upanje za prihodnost. Ne glede na to, kako šibka je videti ženska v primerjavi z zmajevo strašno močjo, se izogne njegovim zvijačam in napadom, ljubezen, prijaznost in življenje pa zmagajo. Po mnenju katoliških teologov je prav to Veliki šmaren.  

Kako praznujemo? 

Praznik ima tradicijo zakoreninjeno izjemno globoko v spomin številnih narodov. Praznujemo ga tako katoličani kot pravoslavci. Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.  

Tradicija praznika, ki je ostala najverjetneje vse od časov apostolov pa je lepo razvidna med branjem številnih ljudskih molitev, pesmi in celo litanij Matere Božje. Včasih se je po številnih župnijah na Marijino vnebovzetje blagoslovilo rože in cvetje, kar v nekaterih evropskih državah poteka še danes. Pomen tega blagoslova je večplasten. Po izročilu so apostoli v Marijinem grobu namesto trupla našli rože, zato Marijo imenujejo Lilija brezmadežna, Roža brez trnov itd.  

Blagoslov cvetja pa je povezan tudi s časom zorenja in obiranja sadežev. Z blagoslovom travnikov so tako klicali Božje varstvo nad živino, z blagoslovom cvetja pa nad ljudmi, da bi Gospod prek njih odganjal vse zlo in bolezni ter jih varoval pred kačjimi ugrizi in vsako drugo boleznijo. 

Maše, romanja, procesije in obilica dobrot 

Različic obhajanja praznika je gotovo toliko, kot je vernih družin na svetu. Nekateri po obisku svete maše raje ostanejo doma in si v krogu najbližjih privoščijo praznično kosilo. Ponekod v skladu s tradicijo blagoslova cvetja ta dan na mizo postavijo jedi, ki so bogate s svežimi zelišči in sezonsko zelenjavo.

Spet drugi pa se radi udeležujejo številnih procesij, ki pa v Sloveniji na ta dan niso preveč razširjene, razen v večjih romarskih središčih. Predvsem v Španiji in Italiji so Marijine procesije resnično veličastne in lepe, zato predlagam, da se jih udeležite, če boste imeli priložnost. Nekateri pa procesije organizirajo kar sami! 

Marijino vnebovzetje torej pomeni poklon sleherni ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene. Salve, Regina in blagoslovljen praznik!