ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Ta mali rajski arhipelag, ki se nahaja nedaleč od obale je že tisočletja pravi ponos istrskega polotoka. Nad Brijuni (Brioni) so bili navdušeni že stari Grki in Rimljani, vse do začetka 19. Stoletja so na otokih izkopavali apnenec in nato na njih zdravili celo malarijo.

Gotovo pa veste, da je oblast bivše skupne države to čudovito malo otočje želela skriti pred javnostjo, saj so bili Brijuni poletna rezidenca Josipa Broza Tita. Na otokih so gostovali številni svetovni voditelji in filmski zvezdniki, odvijale naj bi se nore in razvratne zabave, določena območja pa so za obiskovalce zaprta še danes. Sprehodimo se skozi zgodovino otočja in, če boste v okolici Pule, poglejmo še, kako do Brijunov najlažje.  

Izjemna strateška točka že v antiki 

Otočje je bilo naseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo kamnite, kostne in keramične najdbe iz neolitika (4000 pr. n. št.) in eneolitika (3000 pr. n. št.). Ostanki gradišč na Malem in Velem Brijunu pričajo o naseljenosti otoka od zgodnje bronaste dobe do antike. Od leta 177 so bili otoki pod oblastjo Rimljanov, pod imenom Insulae Pullariae. Po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva so nad njimi zavladali Vzhodni Goti (476–533), nato pa do leta 776 Bizantinsko cesarstvo.

Nekaj časa so bili pod Franki, nato pod oglejskimi patriarhi, leta 1331 pa so zavladale Benetke. Skozi stoletja je otočje postajalo vse bolj zanemarjeno. Prebivalstvo se je zaradi pogostih izbruhov malarije na obsežnem močvirnatem območju Velega Brijuna izselilo, drugod so le še občasno izkopavali apnenec. Leta 1806 pa je otočje prešlo v roke Habsburške monarhije, kasneje znane kot Avstrijsko cesarstvo. Takrat se je na to rajsko otočje vrnil razcvet, ki mu pritiče.  

Luksuzni turizem in vojska 

Brijune je avgusta leta 1883 kupil industrialec Paul Kupelwieser. Na zapuščenih in malaričnih Brijunih je želel vzpostaviti kmetijo ter kulturni center, povezan s hitro rastočim vojnim pristaniščem v bližnji Puli. Ker je bila ovira za nadaljnji razvoj otočja malarija, za katero je tudi sam zbolel in skoraj umrl, je povabil znanega nemškega bakteriologa Roberta Kocha, da na Brijunih nadaljuje svoje poskuse, namenjene iztrebljenju malarije. To mu je leta 1901 tudi uspelo, Kupelwieserjevo poročilo o odpravi malarije pa je pomembno pripomoglo k odstranitvi malarije  drugih prizadetih območjih monarhije. 

Ko je Kupelwieser leta 1903 na otočje napeljal še vodovod, so se vrata široko odprla luksuznemu turizmu. V sklopu kulturnega centra je uredil pomol, dal zgraditi kar pet hotelov, bazene z ogrevano morsko vodo, Brijuni pa so tako kmalu postali ena izmed najbolj cenjenih počitniških destinacij Avstro-Ogrske in Nemčije.

Poleg turizma so bili otoki del obrambnega sistema puljskega pristanišča in Fažanskega kanala, zato je bilo na njih zgrajenih sedem trdnjav, med katerimi je največja utrdba Tegetthoff na Veli straži. Z italijansko priključitvijo Istre po prvi svetovni vojni je otočje nekoliko izgubilo pomen mondenega letovišča. Med 2. svetovno vojno je bil tam sedež italijanske mornariške akademije, nato pa častniško letovišče (letovišče posadk nemških podmornic iz podmorniške baze v Puli). Otočje so v letu 1945 večkrat bombardirala zavezniška letala. Po koncu vojne je bilo otočje priključeno Hrvaški. 

Titovi Brijuni 

Brijunsko otočje je neločljivo povezano z osebnostjo Josipa Broza Tita. Več kot tri desetletja se je na otočju nahajala njegova uradna rezidenca. Jugoslovanska oblast pa je na izjemno eleganten način na otočje preprečila vstop navadnim državljanom. Leta 1949, ko so Brijuni postali uradna Titova poletna rezidenca, so bili razglašeni za območje naravne redkosti. Zaradi tega je bilo območje pod posebnim varnostnim režimom in je postalo popolnoma nedostopno za državljane, prebivalstvo pa so postopoma izseljevali (pred vojno je na otočju živelo okoli 800 ljudi).  

Na Brijunih je Tito v povprečju preživel štiri do šest mesecev na leto, najraje pa se je zadrževal na otokih Veli Brijun in Vanga. Vanga je za javnost zaprta še danes in je celo skrita na nekaterih navtičnih kartah. Samo špekuliramo lahko, kaj vse je bivši jugoslovanski vodja in diktator skrival na tistem malem otočku, ki ga je arhitekturno pomagal sooblikovati tudi Jože Plečnik. Vsekakor pa morebitnim obiskovalcem ne priporočam kakšnega samostojnega obiska Vange, če si ne želite bližnjega srečanja z rangerji nacionalnega parka, hrvaške policije in vojske.  

Tito in številni ugledni gostje 

V sklopu devetdesetih sestankov se je Tito na Brijunih sestal s predsedniki, kralji in cesarji šestdesetih držav, srečal pa se je tudi s predsedniki vlad in ministri stotih držav sveta. Tito je na Brijunih sprejel več kot dvesto petdeset državnih in parlamentarnih, partijskih, sindikalnih, vojaških, znanstveno-tehničnih in drugih tujih delegacij ter dvakrat toliko delegacij z območja nekdanje Jugoslavije. 

V Beli vili, njegovi uradni rezidenci, se je pogosto srečeval z voditelji neuvrščenih držav. Znotraj njenega obzidja je bila podpisana »Brionska deklaracija«. Ta dokument, ki so ga leta 1956 podpisali Tito, indijski premier Nehru in egiptovski predsednik Nasser, je pomembno zaznamoval dobo neuvrščenih in omogočil, da je Jugoslavija veljala za voditeljico t.i. tretjega sveta. Tito pa s svojim diplomatskim delovanjem seveda ni bil omejen zgolj na svojo »neuvrščeno sredino«. Otočje je gostilo številne goste tako z zahoda kot vzhoda. Glede na to, da je bila Jugoslavija uradno sprta s Sovjetsko zvezo in posledično velikim delom vzhodnega bloka, vas bo morda presenetilo, da je Tito na Brijunih prijateljsko kadil cigare celo s Fidelom Castrom.

Tito je izjemno rad gostil tudi številne monarhe. Pohvalil se je lahko, da so ga tam obiskali Haile Selassie, sprejel je ogromno evropskih monarhov, ljubitelji britanske monarhije pa boste navdušeni, nad dejstvom, da je Tita na Brijunih obiskala tudi nekdanja kraljica Elizabeta II.  

Tito na Brijunih pa ni bil le gostitelj in sogovornik državnikov, politikov in diplomatov, temveč tudi številnih javnih in kulturnih osebnosti. V svoji zbirki gostov, katerih imena pozna ves svet se je Tito lahko pohvalil z Valentino Tereškovo, Chejem, Sofijo Loren, Gino Lollobrigido, Elizabeth Taylor, Richardom Burtonom ter številnimi drugimi domačimi in tujimi zvezddami. Če gre verjeti govoricam, so med snemanji jugoslovanskih partizanskih filmov največje filmske zvezde vsak dan s helikopterji s prizorišč snemanj vozili na zabave in druženja z jugoslovanskim predsednikom.  

Kako do Brijunov? 

Če ste navdušeni nad naravno lepoto in politično ter vojaško zgodovino kultur, ki so nam nekdaj vladale, otočje preprosto morate obiskati in doživeti. Z avtomobilom lahko pridete vse do kraja Fažana, blizu Pule, kjer se boste vkrcali na ladjo nacionalnega parka. Svetujem, da karte za ladjo kupite na spletu. Ob pristanku v pristanišču Veli Brijun vas bo pričakal turistični vlakec in vodnik, s katerim boste pokukali v svet brionskega arhipelaga. Po koncu vodenega ogleda pa si otočje vsekakor lahko ogledate sami z najetim kolesom ali električnim golfskim avtomobilčkom.  

Za vse navtične in avanturistične duše lahko izdam še eno skrivnost. Če imate možnost, lahko Veli Brijun obiščete z lastnim plovilom in si otok ogledate v povsem lastni režiji. Res pa je, da je cena pristanišča (ki vključuje tudi dnevno karto) poleti lahko izjemno visoka, zato obisk odložite za jesenske mesece. Športniki pa lahko na Velem Brijunu uživate v enem izmed najbolj unikatnih golfskih igrišč v Evropi, ki ga kosijo divje in manj divje eksotične živali, ki jih je nekdaj na Brijunih občudoval Tito.