Zaščita kože pred soncem je ključnega pomena za preprečevanje poškodb kože, prezgodnjega staranja in zmanjševanja tveganja za nastanek kožnega raka. Sončna krema je eden izmed najpogostejših načinov zaščite, pomembno je tudi vedeti, katero sončno kremo izbrati, vendar obstajajo tudi druge metode, ki jih pozabljamo in ki pomagajo zaščititi kožo pred škodljivimi UV žarki.
Zaščitna oblačila
Eden izmed najboljših načinov za zaščito kože pred soncem je nošenje zaščitnih oblačil. To naj bodo oblačila iz goste tkanine, saj ta nudijo boljšo zaščito pred UV žarki. Idealno je, da nosiš dolge rokave in dolge hlače, da zaščitiš čim več površine kože. Pri tem je najboljše izbrati svetla, lahka in zračna oblačila, kakršna so lanena oblačila.
Prav tako ne pozabi na zaščito glave in vrata. Širok klobuk učinkovito zaščiti obraz, ušesa in vrat pred soncem, kot alternativo pa lahko uporabiš tudi kapo s šiltom. Klobuki s širokim robom so še posebej učinkoviti, saj nudijo senco tudi za ramena in zgornji del hrbta, lahko pa uporabiš tudi lahke in zračne šale ter rute.
Sončna očala niso le modni dodatek, ampak tudi pomemben zaščitni element. Najboljše je, da izbereš sončna očala, ki nudijo sto odstotno UV zaščito, da zaščitiš oči in občutljivo kožo okoli njih. Ne kupuj poceni očala, saj te ponavadi nimajo dobre UV zaščite.
Poišči senco
Med 10. in 16. uro so UV žarki najmočnejši in takrat se skušaj zadrževati v senci. To bo bistveno zmanjšalo izpostavljenost škodljivim UV žarkom. Če si zunaj, poišči senco pod drevesi ali pa ustvari senco z uporabo senčnikov.
Po izpostavljenosti soncu poskrbi za vlaženje in hlajenje kože
Po izpostavljenosti soncu poskrbi za vlaženje kože s pomočjo aloe vere ali drugih vlažilnih krem. To pomaga zmanjšati morebitne poškodbe in ohraniti kožo zdravo.
Pij veliko tekočine in jej lahko hrano
Hidracija je ključnega pomena za splošno zdravje kože. Pij veliko vode, da ohraniš kožo hidrirano od znotraj navzven.
Ne pozabi pa tudi na zdravo in lahko prehrano. Uživanje hrane, bogate z antioksidanti, kot so sadje in zelenjava, pomaga zaščititi kožo pred poškodbami, ki jih povzročajo UV žarki. Posebej koristni so paradižniki, korenje, špinača in agrumi.
Barcelona je ena izmed najbolj priljubljenih poletnih turističnih destinacij. Ravno zato je polna turističnih pasti, ki prežijo nate na vsakem vogalu. Danes predstavljamo 6 primerov, ki se jim lahko izogneš in si prihraniš nekaj skrbi ali cekinov.
Aerobus
Barcelona te bo udarila po žepu že takoj ob tvojem prihodu oziroma po tvojem pristanku. Odhod iz letališča v mesto je pogosto priložnost za prevoznike, da vzpostavijo monopol in turiste močno ožamejo.
Na Barcelonskem letališču kraljuje Aerobus, linija modrih avtobusov, ki te počakajo takoj pred letališčem. Za enourno pot do središča mesta računajo 7,25 evrov. Google zemljevidi ti bodo Aerobus predlagali pod modro oznako A1 ali A2, a na isti trasi vozi tudi precej cenejši lokalni bus z rdečo oznako in številko 46. Pelje te do postaje Plaza de Espanya, kjer lahko prestopiš na metro. Iz letališča odhaja približno 20 metrov oddaljen od vhoda.
Sagrada Familia je zagotovo najznamenitejši simbol Barcelone. Čudovita Gaudijeva cerkev se skriva med stavbami, ki jo obkrožajo in te, ko se ji šele popolnoma približaš, preseneti s svojo grandioznostjo in veličastnostjo.
Kljub temu je vstopnina precej visoka. Če želiš pri svojem obisku nekoliko privarčevati, se v cerkev odpravi v nedeljo zjutraj pred sveto mašo. Takrat je vstop namreč brezplačen, maša pa zaradi večjezičnosti poteka v kastiljščini, katalonščini, latinščini in angleščini! Prej ko prideš, več možnosti je, da boš med srečniki, ki smejo vstopiti in se pridružiti obredu. Navadno se že eno uro pred začetkom ljudje začnejo zbirati v vrsti pred vhodom.
Playa de Barceloneta je najbolj znana in oblegana plaža – in to z razlogom. Je najbližja mestnemu središču in najhitreje dostopna z javnim transportom. Zato je polna ljudi, smeti, raznih prodajalcev in beračev. Sicer sploh ne gre za turistično past, a pogosto napako. Če imaš čas se sprehodi na eno izmed bolj oddaljenih plaž. Če pa želiš poležavanju na soncu in plavanju posvetiti cel dan, se zagotovo najbolj izplača odpraviti do plaže z imenom Playa del Prat de Llobregat. Je del naravnega parka, veliko bolj čista in prijetnejša in ima visoke valove, ki jih izkoriščajo windsurferji. Poleg tega se plaža priročno nahaja na poti na letališče.
Parc Güell je še ena izmed Gaudijevih obleganih znamenitosti. Toda za razliko od cerkve park ne navdušuje z ničemer razen z nekaj zavitimi stebri in razpoznavno razgledno oziroma “selfie” točko. Park je suh in opustošen, sprehajalne poti niso nič bolj urejene kot v katerem koli javnem parku, kamor lahko vstopiš zastonj. Word on the street pa je, da je domačinom dovoljen brezplačen vstop v park za namen rekreacije – tako da lahko poskusiš svojo srečo v tekaški opravi in s kapljico znoja na licu.
Kaj je bolj priročnega kot to, da ti nekdo prinese koktejl na plažo, medtem ko ti v miru poležavaš in se sončiš? Ravno to izkoriščajo mnogi nadobudni podjetneži, ki svojo ponudbo razglašajo na vse grlo v vsaj štirih jezikih, medtem ko gazijo skozi mivko. Na pladnju nosijo osvežilne pijače v plastičnih lončkih s pisanimi slamicami in morda celo limono ali dežničkom.
Tovrstnih pijač kljub njihovi morda nizki ceni (5 evrov) in priročni postrežbi ni pametno kupovati, saj ne vemo, kje in kako so bile pripravljene. Časopis El País je na plaži kupil testni mojito, sendvič in samoso in jih poslal v laboratorij na analizo. Tam so odkrili, da je hrana in pijača zaradi nehigienične priprave okužena z bakerijami, ki se na visoki vročini hitro širijo. Med drugim so odkrili prisotnost bakterije E.Coli.
Gaudi je zgradil in oblikoval več palač (Casa Mila, Casa Batllo, Palau Guell, Casa Vicens, etc.), ki so sedaj v privatni lasti. Zato so njihove cene neznansko zasoljene, prav tako pa ne sodelujejo v mreži javnih muzejev, ki na določene dneve ne zaračunavajo vstopnine.
Palače so pravzaprav hiše brez pohištva, da so bolj prehodne. Ogledaš si lahko nekaj posebnih sten in stropov, se povzpneš na funky streho in vmes poslušaš audio vodiča, a se za to morda ne izplača odšteti 20 evrov. Pravzaprav na Youtubu obstaja veliko posnetkov sprehodov skozi tovrstne hiše, ki ti lahko pomagajo pri odločitvi: obiskati ali ne obiskati.
Mobilne naprave in konzole so res nekoliko spremenile svet videoiger. A računalniške igre ne grejo nikamor, čeprav so s porastom mikrotransakcij in podobnih kapitalističnih nečednosti za marsikaterega gejmerja opazno slabše, kot so bile pred par desetletji. Koliko spodnjih PC iger, ki so izšle na pragu 21. stoletja, poznaš?
RollerCoaster Tycoon (1999)
Kaj poteši skomine po vlakcih smrti, ne da bi šel ven? Konstruiranje lastnega zabaviščnega parka, seveda. RollerCoaster Tycoon je simulacija, v kateri igralec skrbi za gradnjo in menedžment parka. Za vse tiste, ki so že kot otroci radi imeli vse pod nadzorom.
Ta predmilenijski biser najbolje opiše že slogan: »It's good to be bad.« Bullfrogova kreacija igralca postavi v vlogo zlobneža, ki širi svojo ječo in polagoma osvaja podzemlje.
S poti je treba spraviti junake, ki bi zlu radi preprečili prodor na površje, in druge ječarje. Skozi portale se pridružujejo specializirana bitja: trolski kovači, sadistične mučiteljice, modri čarovniki in druge žlehtnobe. Igra je ikonična, od vražjega pomagača z imenom Horny do krempljaste dlani, ki nadomešča kliker in na tvoj ukaz disciplinira neposlušne.
SimCity 2000 (1993)
Igra, ki je postavila temelj za milenijsko franšizo The Sims, kot jo poznamo danes. A še preden so leta 2000 izšli prvi Simsi, so pri Maxisu dobro desetletje razvijali simulacijo SimCity. Prva SimCity igra je izšla že leta 1989! Če jo postaviš ob bok nadaljevanju, SimCity 2000, najprej opaziš, da so se ustvarjalci znebili ptičje perspektive. Boljša je tudi grafika, glasba in razporeditev nastavitev. Bistvo pa ostaja isto. Kot igralec gradiš in upravljaš mesto, s posebnim ozirom na proračun in življenjski standard prebivalstva.
The Settlers II je nadgradnja prve igre franšize The Settlers. Kot igralec vodiš populacijo Rimljanov, ki potuje od portala do portala, da bi našla izgubljeno žensko prebivalstvo. Pri tem se srečuješ s sovražno nastrojenimi Nubijci, Vikingi in Japonci. Izbereš lahko, ali boš sledil kampanji ali igral prosto igro. Settlerse odlikuje premišljen spoj strategije in ekonomske plati vodenja civilizacije.
Worms 3D (2003)
Kdor ni nikoli igral črvkov, resno zamuja. Z ekipo poskočnih in do zob oboroženih črvov se igralec zoperstavlja nasprotni ekipi. Do danes se je v igralski skupnosti vzpostavil nekakšen konsenz, da je Worms Reloaded (2010) najboljši del franšize, koncipirane leta 1995. Ko pa je govora o prelomu tisočletja, z Worms 3D nikakor ne moreš zgrešiti. Krmiljenje je z nepotrebnimi inverzijami nekoliko nadležno, a so črvi le preljubki in prehecni, da bi ti bilo res mar.
Drugi del Diabla še danes slovi kot ena najboljših iger, ne le dobrih starih časov, marveč nasploh. Igralec ustvari junaka, ki pripada enemu od petih razredov magičnih bitij, kar pogojuje njegov stil bojevanja in sposobnosti.
Z njim se je treba prebiti skozi štiri dejanja, izbereš pa lahko tudi težavnost: normalno, nočno moro ali peklensko. Cilj je premagati Diabla, čigar duh je obsedel heroja iz prve igre.
Hugo: The Bewitched Rollercoaster (1999)
Hugov Uročeni vlakec smrti je pravzaprav poučna igra za otroke, a prinaša obilo zabave in nostalgije kateremukoli igralcu. Hugovi trije otroci, Rit, Rat in Rut, se sprehajajo skozi čudno tih zabaviščni park. Ugotovijo, da v njem nič ne dela, ker je hudobna čarovnica Scylla uničila električno napeljavo. Tako se morajo sprehoditi skozi razna zgodovinska obdobja v tematskem parku in postopoma povrniti elektriko.
Tretja igra, ki se odvija na celini Tamriel, med oboževalci franšize Elder Scrolls pogosto tekmuje za prvo mesto z Oblivionom (ta je izšel štiri leta pozneje). Odvija se v naslovnem Morrowindu, domovini temnih vilincev. Igralec sam ustvari junaka, ki mu lahko določi ime, spol, fantazijsko raso, razredno pripadnost in rojstno znamenje. Soočiti se mora z Dagothom Urom, bivšim zavezniikom vladajočega Tribunala, ki je ukradel mogočni artefakt, Lorkhanovo srce.
Že veste, kaj si boste privoščili ob koncu septembrskega izpitnega obdobja? Če je odgovor potovanje, vam bomo tokrat razkrili 7 skritih balkanskih draguljev, ki vas bodo začarali s svojo lepoto. Ker pa so skriti, vam bodo verjetno tudi nudili vsaj nekaj utehe pred neskončnimi množicami turistov, ki oblegajo bolj popularne turistične destinacije.
Susak je verjetno najbolj poseben in celo čuden na Jadranu, ki pa vas nikakor ne bo razočaral. Znan je po svojih peščenih plažah, čudovitih narodnih nošah in rumenem prahu, iz katerega je otok narejen. Tudi najbolj izkušeni popotniki se bodo strinjali, da v naši bližini gotovo ni podobnega otoka! Otok Susak ima samo 200 stalnih prebivalcev, ki so na otoku ostali med masovnim valom izseljevanja v ZDA v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Ker potomci Suicianov, kot si pravijo otočani, poleti in zgodaj jeseni radi obiskujejo domovino svojih prednikov, se ne čudite ob nenavadno velikem številu ljudi, ki izgledajo in se obnašajo kot domačini, hkrati pa govorijo z močnim ameriškim naglasom.
Obisk tega peščenega, fascinantnega otoka pa za vse popotnike brez lastnega plovila ni povsem enostaven, preveč zahteven pa tudi ne. Prav zato je Susak idealna lokacija za malo odklopa od gneč večjih mest. Susak pa posebnega dela tudi dejstvo, da so na njem prepovedani avtomobili, zato je prevoz po otoku načeloma mogoč le s kolesom ali skuterjem, če ga pripeljete s seboj. Do Suska pa boste najlažje prišli s hitrim čolnom iz Pule, Lošinja ali Rijeke.
Ohridsko jezero morda ni tako zelo skrit dragulj, gotovo pa to drži za mesto Ohrid, ki mu morate dati priložnost ob obisku bolj znanega jezera. Vrhunec mesta je gotovo njegovo staro mestno jedro. Tam se lahko sprehajate po tlakovanih ulicah, opazujete tradicionalno arhitekturo stavb in si predstavljate, kakšno je bilo življenje v starih časih.
Obvezno se ustavite ob Ohridski trdnjavi, srednjeveškem gradu s čudovitim panoramskim razgledom na mesto in jezero. Nikakor ne smete pozabiti tudi na cerkev sv. Janeza v Kaneu z jezerom v ozadju, ki bo morda postala vaša najljubša lokacija v mestu! Do cerkve se lahko odpravite na slikovit sprehod iz starega mestnega jedra ali celo s čolnom. Ko boste tam, boste nagrajeni z osupljivim razgledom na Ohridsko jezero in okoliške gore.
Sibiu, ki leži v osrčju Transilvanije, je čudovito in premalo znano mesto, ki je znano po tlakovanih ulicah, okrašenih cerkvah in živahnih trgih. V središču starega mestnega jedra leži Piața Mare, prostran in izjemno živahen trg, obdan s pisanimi zgradbami. Sprehodite se po ozkih ulicah in občudujete okrašena pročelja zgodovinskih stavb, kot sta palača Brukenthal in stolp mestnega sveta.
Druge kulturne in zgodovinske znamenitosti vključujejo tradicionalne saške hiše, stolpe iz 16. stoletja in mestne tržnice, ki ponujajo vse, od izdelkov lokalne obrti do okusne hrane, kot nalašč za nabiranje spominkov ali uživanje v regionalnih specialitetah! Mesto se ponaša tudi z razcvetom umetniške in kulturne scene s številnimi galerijami, muzeji in gledališči, ki prikazujejo najboljše kreacije romunskih umetnikov. Prav tako pa bo Sibiu primeren za vse ljubitelje narave, saj leži v bližini Karpatov, ki nudijo nešteto možnosti za uživanje na prostem.
Takoj ko prispete v Veliko Tarnovo, vas bo presenetila njegova lepota. Najbolj ikonična znamenitost mesta je trdnjava Carevec, ena najlepših in najpomembnejših zgodovinskih znamenitosti Bolgarije, ki leži na vrhu hriba s pogledom na reko Jantra. To je kraj, kjer so nekoč živeli vladarji iz preteklih dinastij in se vpisali v zgodovino. Gre za prizor, ki ga preprosto ne smete zamuditi! Veliko Tarnovo pa vas bo gotovo navdušilo tudi s svojim očarljivim starim mestnim jedrom.
Obiščite Samovodsko čaršijo, polno tlakovanih ulic, tradicionalnih hiš in očarljivih trgovin, ki prodajajo ročno izdelane izdelke in spominke. Sprehodite se po vijugastih mestnih uličicah in počutili se boste, kot da ste se vrnili v preteklost. Čeprav je Veliko Tarnovo resnično mesto za prave ljubitelje zgodovine, razočaran ne bo tudi noben avanturist. Tudi v okolici Velikega Tarnova boste našli ogromno priložnosti za uživanje v aktivnostih na prostem, kot so pohodi in celo canyoning po bližnjih slapovih.
Šibenik, mesto čudovite arhitekture in košarke
Mesto kamnite arhitekture in košarkarjev. Foto: iascic iz iStock
Če si želite uživati v krasni arhitekturi, s katero se ponašajo srednjeveška mesta ob hrvaški obali in vam strašanske gneče Dubrovnika niso preveč po godu, se na poti proti jugu ustavite v Šibeniku. Zgodovinsko središče mesta sestavljajo vijugaste tlakovane ulice, obdane s cerkvami iz 12. stoletja, beneškimi palačami in starodavnimi trdnjavami, zaradi česar je idealna destinacija za tiste, ki jih zanima raziskovanje evropske kulturne in zgodovinske dediščine. Najbolj znana znamenitost v Šibeniku je nedvomno katedrala sv. Jakoba, ki jo je zaščitil Unesco in je osupljiva mojstrovina mešanice gotske in renesančne arhitekture.
Poleg svojih impresivnih zgodovinskih znamenitosti in spomenikov se Šibenik ponaša tudi z živahno kulturno sceno, vključno z umetniškimi galerijami, muzeji, gledališči in glasbenimi prizorišči. Nad Šibenikom boste navdušeni tudi vsi ljubitelji košarke, saj je rojstno mesto najbolj znanega hrvaškega košarkarja, Dražena Petrovića. Obiščite njegov spomenik in ne pozabite vzeti žoge, ker je v bližini spomenika tudi odprto košarkarsko igrišče, kjer lahko podoživite prve košarkarske korake te legende čudovitega športa.
Gjirokastra, ki leži na vrhu hriba s pogledom na osupljive gore in doline, je bila nekoč otomanska trdnjava. Ker mesto spada pod Unescov seznam kulturne dediščine, je eno izmed krajev z najlepše ohranjeno barvito osmansko arhitekturo. Hiše so zasnovane kot majhni gradovi ali dvorci. Kot vsako pravo srednjeveško mesto, ima svoj grad tudi Gjirokastra. V gradu lahko obiščete vojaški muzej in galerijo.
Vsekakor pa ne smete preskočiti tudi osmanskega bazarja, ki še vedno ohranja svoj pravi značaj, saj ne gre zgolj za predstavo za turiste. Gjirokastra ne sme preskočiti noben ljubitelj moderne zgodovine, saj je to mesto tudi rojstni kraj zloglasnega nekdanjega albanskega diktatorja Enverja Hoxhe. Njegova rojstna hiša je danes spremenjena v muzej. Lahko vam izdam tudi skrivnost, da Gjirokastra skriva jedrski bunker iz hladne vojne, ki ga danes prav tako lahko obiščete.
Novi Sad, stičišče zahoda in vzhoda
Mesto, kjer se stikata zahod in vzhod. Foto: Valek iz iStock
Novi Sad v Srbiji morda ni najbolj znano mesto na Balkanu, je pa zagotovo eno najbolj podcenjenih. Novi Sad, ki leži na bregovih reke Donave in je obdan z griči, je osupljivo lepo mesto z veliko ponudbo. Staro mestno jedro je skozi stoletja ohranilo velik del svojega šarma in našli boste tlakovane ulice, obdane z zgodovinskimi stavbami, cerkvami in spomeniki. Ena najbolj ikoničnih znamenitosti mesta je Petrovaradinska trdnjava, ki je bila zgrajena v 18. stoletju in ponuja čudovit razgled na mesto.
Novi Sad je tudi dom številnih muzejev in galerij, vključno z Muzejem Vojvodine, ki prikazuje bogato zgodovino in kulturo regije. Mesto je ležalo neposredno na meji med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom ter kasneje Kraljevino Srbijo, zato je resnično unikatno. Ljubitelji umetnosti ne smejo zamuditi Galerije Matice srpske, ki hrani zbirko srbske in evropske umetnosti iz 16. stoletja.
Konča se z nama, filmska predelava istoimenske knjižne uspešnice Colleen Hoover, je prišla v kinematografe. Glede na prve odzive bo film vsekakor finančni uspeh, saj ima za seboj predano in številčno občinstvo. In bolj kot je neka reč priljubljena, bolj v oči bode njena kvaliteta ali odsotnost slednje. Knjiga, za katero je avtorica črpala iz mamine izkušnje, je berljiv kliše, po katerem v zadnjih letih posegajo premladi bralci, ki v večini ne zmorejo predelati tehtnosti tematike družinskega nasilja. Od tu tudi tiha kontroverznost knjige, ki se ji avtorica ne uspe izogniti niti v preostalih delih. Kako pa to uspe filmu Konča se z nama?
Konča se z nama ni odličen film, ampak …
Zgodba filma sledi Lilly Bloom (Blake Lively), ki želi po smrti očeta življenje začeti na novo. Kmalu potem, ko spozna prelestnega nevrokirurga Ryla Kincaida (Justin Baldoni), izpolni svoje življenjske sanje in odpre cvetličarno. Njena vez z Rylom hitro preide v ljubezen, a takrat Lily spozna njegovo temačno stran, ki jo spomni na razmerje njenih staršev. Ko v njeno življenje vstopi še najstniška ljubezen Atlas Corrigan (Brandon Sklenar), ugotovi, da se bo mogla zanesti na lastno moč.
Verjetno romantična drama ni ravno najboljši opis filma, a ker ima določene primesi romantike (in velik poudarek na toksičnih razmerjih), bo tja uvrščen po difoltu. Po romanu Colleen Hoover, ki je v slovenščini izšel pri založbi Učila oziroma Felixu, je scenarij ustvarila Christy Hall. Slednja stoji za naslovi Daddio in I Am Not Okay With This, verjetno pa je pri celotnem ustvarjanju najbolj pomemben člen, da film ni katastrofa. Režiser filma je tudi glavni igralec Justin Baldoni, ki ga mnogi poznajo iz serije Devica Jane (Jane the Virgin), režiral pa je filma Brez dotika (Five Feet Apart, 2019) in Clouds (2020). V preostalih vlogah še Jenny Slate kot Lilyjina najboljša prijateljica in Rylova sestra Alyssa, Hasan Minhaj kot njen mož Marshall, Brandon Sklenar in Alex Neustaedter kot odrasli in mladi Atlas, Isabela Ferrer kot mlada Lily, Amy Norton in Kevin McKidd pa njena starša Jenny in Andrew.
Blake Lively in Jason Baldoni kot Lily Bloom in Ryle Kincaid v filmu Konča se z nama Foto: on tmdb
Blake Lively kot svetla zvezda povprečnosti
Daleč največji adut filma je Blake Lively, čeprav se delno izgubi podatek, da je v zgodbi Lily stara triindvajset let, a s tem istočasno popravi nekaj jasnih težav iz knjige in ustvari nove. V knjigi Lily prebira svoj dnevnik iz najstniških dni, ko je spoznala Atlasa. Že to dejstvo pomeni, da bo film težko prenesel predelavo, saj mora nenehno skakati v preteklost in upati, da s tem ne uniči svojega tempa. To mu delno uspe, a je film s 130 minutami še vedno precej dolg za take vrste dramo.
Verjetno se bo film najpogosteje uvrstil nekje v bližino 50 odtenkov sive, Prvič in 365 dni. O vseh omenjenih smo že pisali, brez kakršnega koli dvoma pa lahko zapišemo, da gre za bistveno boljši film od vseh omenjenih. Še vedno pa se zdi, da film v svoji izvedbi ni dovolj prepričljiv, da bi navdušil tudi izven svojega ciljnega občinstva. Razen, če bi si na vse pretege želeli gledati nekaj podobnega romantični drami, saj je ta v hudem pomanjkanju. V tem primeru gre lahko za podoben hit kot decembrski Samo ne ti (Anyone But You).
Blake Lively v filmu Konča se z nama Foto: on tmdb
Kemije med igralcema načeloma ni, kar pripomore k drugi polovici filma, trpi pa tista prvotna odločitev o njuni zaljubljenosti. Ko k temu prištejemo trenutno govorice o dogajanju med snemanjem, je pomanjkanje kemije logično. Morda je nekoliko bolj opazen stik med Atlasom in Lily, ko sta mlada, a je treba tu močno pogledati skozi prste tega razmerja – v knjigi Atlas namreč vestno pričakuje, da bo Lily dopolnila šestnajst let (v filmu sta istih let). Pogosto so ti skoki v preteklost namenjeni ljubiteljem Nicholasa Sparksa, pri čemur se je treba vprašati, kam so izginile filmske predelave njegovih filmov.
Je film slabši od knjige? Nikakor, težavo ima le zaradi obsežnosti dogodkov, ki jih je težje prenesti v dve uri trajajoče gibanje slik. Ali je boljši? Da, čeprav ne dobimo take globine v njene premisleke in tistega kontroverznega opravičevanja moževega nasilja. Obenem pa je prav zaradi tega lahko boljši. Pomembno pa je tudi vedeti, da knjiga preprosto ni dobra in je lahko film boljši že zgolj s to premiso.
Konča se z nama je boljši od knjige, ker ta ni dobra
Konča se z nama ni slab film, a trpi zaradi slabe knjige, ki jo mora predelati na filmsko platno. Z nekaj premiki in s pomočjo čudovite Blake Lively bi lahko bil nekaj večjega, a ni šlo. Tako lahko upa, da bo zadovoljil pričakovanja ljubiteljev knjige in svoj uspeh nadaljeval na tej ravni, saj je žal, da bi ga nazaj držali slabši temelji. Mnogo bolj od vsega pa je pomemben morebiten pogovor o družinskem nasilju, ki bi sledil filmu. Ali morebitni pogovor o tematiki, ki je predstavljena dokaj površno nadoknadi pomanjkljiv, klišejski in predolg film?
Nov vročinski val, tebi pa ne paše hrana. Razumemo te. Privošči si lahek, osvežilen in zdrav obrok, ki ne obremenjuje telesa, hkrati pa te napolni z energijo.
Lubenico, feto, kumare in čebulo zmešaj v veliki skledi. Dodaj sveže narezane lističe mete. Solato začini z olivnim oljem in limoninim sokom, nato pa jo rahlo premešaj. Na koncu po okusu dodaj sol in poper. Ta solata je idealna kot lahek poletni obrok ali kot priloga k žaru.
Lubenica je bogata z vitamini A in C ter vsebuje veliko vode, kar pomaga pri hidraciji. Feta sir dodaja beljakovine in kalcij, medtem ko kumare in čebula priskrbijo vlaknine in antioksidante.
Piščančje fileje prelij z olivnim oljem ter jih začini z mleto papriko, česnom, soljo in poprom. Nato jih speci na vročem žaru, približno 6-8 minut na vsaki strani, dokler niso popolnoma pečeni. Medtem pripravi avokadovo salso tako, da v skledi zmešaš avokado, paradižnik, čebulo in limetin sok. Pečene piščančje fileje postrezi s svežo avokadovo salso.
Piščanec je odličen vir pustih beljakovin, ki so ključne za obnovo mišic in krepitev telesa. Avokado vsebuje zdrave maščobe, ki so pomembne za zdravje srca, limeta in paradižnik pa dodajata antioksidante in vitamine.
V veliki ponvi segrej olivno olje in na njem popraži čebulo in česen, dokler ne postaneta mehka in zadišita. Dodaj bučke in jih praži še nekaj minut. Prilij zelenjavno jušno osnovo, pokrij in kuhaj 15 minut, dokler bučke niso popolnoma mehke. Juho nato zmiksaj s paličnim mešalnikom, da dobiš gladko teksturo. Pusti, da se ohladi, nato pa primešaj grški jogurt. Preden juho postrežeš, jo ohladi v hladilniku in jo okrasi s svežimi zelišči.
Bučke so nizkokalorične in bogate z vitamini ter minerali, kot so vitamin C, kalij in magnezij. Grški jogurt dodaja kremasto teksturo in poveča vsebnost beljakovin, kar pomaga pri občutku sitosti, hkrati pa je lahek za prebavo.
Sinhronizacija možganov ali možganska koherenca se nanaša na usklajeno delovanje različnih možganskih regij med izvajanjem kognitivnih nalog. To omogoča učinkovito delovanje možganov, saj različni deli sodelujejo pri obdelavi informacij in izvrševanju nalog.
Sinhronizacija možganov in tveganje za psihozo
Ali je mogoče oceniti tveganje posameznika za razvoj psihoze? Identifikacija napovednih markerjev je ključni izziv v psihiatriji. Ekipa iz Univerze v Ženevi (UNIGE) je preučevala paciente z mikrodelesijo 22q11.2DS – genetsko anomalijo, povezano s psihotičnimi motnjami. Ugotovili so, da ima ta populacija edinstveno povezanost med strukturo in aktivnostjo možganskih regij, pri čemer nekateri deli med razvojem izgubljajo optimalno koherenco, kar vodi do prekomerne ali premalo povezane aktivnosti. Ta specifičnost odpira pot za prepoznavanje zanesljivih markerjev tveganja.
Mikrodelecija gena 22q11.2DS je najpogostejša genetska delecija, ki prizadene enega izmed 2000 ljudi in povzroči odsotnost majhnega zaporedja DNK na kromosomu 22. Lahko vodi do srčnih okvar, disfunkcije imunskega sistema in psihotičnih motenj v adolescenci ali odrasli dobi pri 35 odstotkih nosilcev.
Atipičen možganski razvoj
Ekipa, ki jo vodi Stéphan Eliez, profesor na UNIGE, že dvajset let spremlja 300 posameznikov, starih od 5 do 34 let, ki jih prizadene ta mikrodelesija. Skoraj 40 odstotkov jih je razvilo shizofrenijo, zaradi česar je ta kohorta edinstven primer raziskave na svetu.
V novi študiji je ekipa UNIGE preučevala razvoj povezanosti med možganskimi deli pri posameznikih v tej kohorti, od otroštva do odraslosti. Ugotovili so, da imajo pacienti z mikrodelesijo vztrajno razvojno neskladje že od otroštva, z deli hiper- in hipopovezanosti po celotnih možganih. To neskladje je izrazito v adolescenci pri posameznikih z 22q11.2DS, ki so razvili shizofrenijo, posebej v frontalnem, cingulatnem in temporalnem korteksu.
Prepoznavanje zanesljivega markerja
Močna korelacija med razvojnim neskladjem in mikrodelesijo gena 22q11.2DS je pomemben korak k identifikaciji napovednih markerjev za bolezen. Naslednji korak je določiti, kako lahko te povezave predstavljajo individualni prstni odtis možganov, kar bo omogočilo zgodnje prepoznavanje tveganja za razvoj psihoze.
Podobno kot Albanija in okoliške države, ki so v desetletjih po prehodu iz jarma komunizma turistično ostale nekoliko pozabljene, tudi Severna Makedonija med turisti vseh generacij postaja vse bolj priljubljena. Severna Makedonija vas bo gotovo očarala s svojo čudovito naravo, od kristalno čistih jezer do krasnih razgledov, prav tako pa je pravi raj za vse gurmane.
Tudi Severna Makedonija je kraj, kjer so sobivale in se mešale številne kulture, tako da tudi ljubitelji zgodovine tokrat ne boste razočarani. Ne smemo pa pozabiti, da to balkansko državo odlikuje tudi cenovna dostopnost nastanitev in hrane v primerjavi z bolj turistično obleganimi destinacijami.
Prestolnica Severne Makedonije, ki na očarljiv način povzema dušo države s svojo krasno mešanico starodavnega in modernega. Mesto ima bogato zgodovino, saj so mu v različnih obdobjih vladali Rimljani, Bizantinci, Osmani in pred kratkim seveda Jugoslavija.
Danes je Skopje moderno mesto s številnimi nakupovalnimi centri, restavracijami in živahnim nočnim življenjem. Kljub temu pa Skopje še vedno ohranja zgodovinsko šarmantnost s številnimi mošejami in bazarji iz otomanskega obdobja. Ena najbolj impresivnih mestnih znamenitosti je Kamniti most, ki se razteza čez reko Vardar in je postal simbol mesta.
Gotovo pa vas bo najbolj navdušil Stari bazar, kjer zgodovina in kultura oživita. Tam lahko preživite neštete ure v sprehajanju po njegovih ozkih uličicah ter občudujete pisane trgovine in stojnice, ki prodajajo vse od tradicionalnih rokodelskih izdelkov do svežih pridelkov.
Ohrid
Očarljivo mestece ob kristalno čistem Ohridskem jezeru. Foto: EKH-Pictures iz iStock
Krasno mesto Ohrid, ki leži ob obali Ohridskega jezera, je destinacija v Severni Makedoniji, ki jo preprosto morate obiskati. Vrhunec mesta je gotovo njegovo staro mestno jedro. Tam se lahko sprehajate po tlakovanih ulicah, opazujete tradicionalno arhitekturo stavb in si predstavljate, kakšno je bilo življenje v starih časih.
Obvezno se ustavite ob Ohridski trdnjavi, srednjeveškem gradu s čudovitim panoramskim razgledom na mesto in jezero. Nikakor ne smete pozabiti tudi na cerkev sv. Janeza v Kaneu z jezerom v ozadju, ki bo morda postala vaša najljubša lokacija v mestu! Do cerkve se lahko odpravite na slikovit sprehod iz starega mestnega jedra ali celo s čolnom. Ko boste tam, boste nagrajeni z osupljivim razgledom na Ohridsko jezero in okoliške gore.
Park Galičica se nahaja med Ohridskim in Prespanskim jezerom in je pravi raj za vse ljubitelje narave. Z dobro označenimi potmi, ki segajo od preprostih sprehodov do zahtevnih pohodov, park ponuja panoramski razgled na obe jezeri s svojega najvišjega vrha.
Predlagam pohod na vrh Magaro. Panoramski pogled na Ohridsko in Prespansko jezero z vrha je res prekrasen, zato ne pozabite prinesti fotoaparata! Med raziskovanjem makedonske narave pa morat nujno upoštevati tudi, da tam živi kar nekaj živali, s katerimi s morda ne želite bližnjega srečanja. Če se na pohode odpravljate sami, predlagam veliko mero kmečke pameti in preventivnih ukrepov, da se srečanju z nevarnimi živalmi izognete.
Samostan se nahaja na jugu Ohridskega jezera in je ena izmed najbolj popularnih turističnih destinacij v državi. S svojo bogato tisočletno zgodovino bo navdušil vse ljubitelje človeške preteklosti, kot tudi zgolj ravnodušne občudovalce srednjeveške arhitekture. Samostan je dobil ime po sv. Naumu, srednjeveškem svetniku in učencu Cirila in Metoda, ki naj bi na tem območju delal čudeže.
Samostan je bil zgrajen v 10. stoletju in je od takrat pomemben romarski kraj. Kompleks je obdan z bujnim gozdom in gleda na mirne vode Ohridskega jezera. Sprehodite se po slikovitih vrtovih samostana in uživajte v spokojnosti tega svetega kraja. Poleg tega ne smete zamuditi obiska bližnjih naravnih vrelcev, do katerih pridete s kratko vožnjo s čolnom iz pristana v bližini samostana.
Zaliv kosti
Severna Makedonija je odlična tudi za potapljače! Foto: Dynamoland iz iStock
Zadnja destinacija ob Ohridskem jezeru, ki jo bomo tokrat obiskali nosi nekoliko morbidno ime. Toda brez strahu, saj ni nič manj lepa in očarljiva od drugih lokacij ob jezeru. Gre za rekonstruirano naselbino iz bronaste in železne dobe, prvotno odkrito s podvodnimi izkopavanji. Ime Zaliv kosti pa odraža številne živalske in človeške kosti, najdene med temi raziskavami.
Kompleks na 8.500 kvadratnih metrih površine je avtentična rekonstrukcija koliščarske naselbine, kjer so bile hiše zgrajene na ploščadih, podprtih z lesenimi koli, zabitimi v jezersko dno. Zaradi številnih starodavnih ostankov na dnu jezera, je ta lokacija idealna tudi za vse ljubitelje potapljanja!
Bitola je drugo največje mesto v Severni Makedoniji in se nahaja ob vznožju gore Pelister. Bitola, nekoč znana kot Monastir, ima bogato kulturno in arhitekturno dediščino, ki sega v otomansko obdobje. Ena izmed glavnih znamenitosti v Bitoli je, kot v Skopju, stari bazar, ki vas bo prav tako začaral s svojimi slikovitimi trgovinicami.
Ure in ure se lahko izgubljate v labirintu ozkih ulic, občudujete arhitekturo iz otomanskega obdobja in vpijate živahno mestno vzdušje. Sprehodite se tudi skozi Širok sokak, glavno mestno ulico, obdano s kavarnami in trgovinami. Bitola je skriti dragulj, ki ga turisti pogosto spregledajo, vendar je mesto, ki ga je vredno obiskati in temeljito raziskati.
Heraclea Lyncestis je fascinantno starodavno mesto, ki sega v 4. stoletje pr. Kr. To dobro ohranjeno arheološko najdišče, ki leži le nekaj kilometrov izven Bitole, je destinacija, ki jo morajo obiskati vsi ljubitelji zgodovine.
Sprehodite se skozi starodavno mesto in raziščite očarljive ruševine, vključno z dobro ohranjenim gledališčem, stadionom in rimskimi termami. Posebej navdušujoči so dobro ohranjeni mozaiki, ki ponujajo vpogled v življenje starodavnih Makedoncev. Poskrbite, da boste nosili udobne čevlje in prinesli s seboj veliko vode, saj je mesto precej veliko in je v poletnih mesecih lahko vroče. In ne pozabite ostati do sončnega zahoda, ko ruševine dobijo prav čaroben sijaj v pojemajoči svetlobi!
Narodni park Pelister se nahaja v gorovju Baba v jugozahodni Severni Makedoniji. Ustanovljen je bil leta 1948 in je eden najstarejših in najpomembnejših narodnih parkov v državi. Park je gotovo najbolj znan po dveh ledeniških jezerih in edinstvenih starodavnih borovcih molika.
Raznolike pokrajine Pelistra segajo od skalnatih vrhov do bujnih gozdov, ki so habitat številnim različnim divjim živalim, vključno z volkovi in medvedi. Park je popoln za vse navdušence nad naravo, saj ponuja možnosti za pohodništvo, gorsko kolesarjenje in celo smučanje (seveda pozimi), skupaj s čudovitim panoramskim razgledom na okolico.
Prilep in samostan Treskavec
Umirite se v prostorih samostana. Foto: zefart iz iStock
Kot mnogi drugi kraji v Severni Makedoniji je tudi Prilep znan po svoji bogati kulturni in zgodovinski dediščini ter osupljivem naravnem okolju. Toda Prilep je znan še po nečem: proizvodnji tobaka. Obiščite tobačni muzej in spoznajte zgodovino in pridelavo tega pomembnega lokalnega pridelka. Ali pa preprosto raziščite nekaj mestnih znamenitosti, kot so čudoviti Markov stolp iz 13. stoletja, stolp z uro iz otomanskega obdobja in cerkev sv. Dimitrija.
Ena od znamenitosti, ki jih morate obiskati v bližini Prilepa, je samostan Treskavec. Nahaja se na pobočju gorovja Pelagonija in gleda na mesto Prilep ter okoliške gore in doline. Samostan je miren in spokojen kraj s starodavnimi kamnitimi zidovi, zapletenimi freskami in mirnim dvoriščem, kjer se lahko umaknete od mestnega vrveža in se malce izgubite v lastnih mislih. Je pravi skriti dragulj, ki ga morate nujno obiskati, če ste na tem območju!
Za konec našega popotovanja po Severni Makedoniji moramo omeniti še en skriti dragulj te očarljive balkanske države. Demir Kapija (»železna vrata«) je mesto, ki leži leži na skrajnem jugu nižinske pokrajine Tikvešije na mestu, kjer reka Vardar vstopi v Demirkapijsko klisuro – 10 km dolgo sotesko, ki se konča pri kraju Udovo in odpre v Gevgelijsko kotlino.
Strme stene kanjona se dvigajo na obeh straneh in ustvarjajo ozek prehod, ki je kot nalašč za pohodništvo ali preprosto uživanje v razgledih. V antiki je bil kanjon Demir Kapija pomembna trgovska pot, ki je povezovala Egejsko morje z reko Donavo. Še danes so vidni ostanki stare rimske ceste, ki je nekoč peljala skozi kanjon. Mesto Demir Kapija bo navdušilo tudi vse ljubitelje vina, saj je znano po nekaterih vrhunskih vrstah vina, ki jih pridelujejo po tradicionalnih metodah.
Nova dognanja raziskovalcev Univerze v Bristolu in Univerze v Bathu kažejo, da bi lahko oblačila kmalu zaznavala in beležila gibe telesa.
Vsakodnevna oprava bi lahko kmalu zaznavala gibanje
Ideja je sledeča: v oblačila bi bile všite prevodne niti, s čimer bi se ustvaril neškodljiv nizkonapetnostni tokokrog. Električni upor v nitih bi se prilagajal gibanju nosilca. Nova odkritja odpirajo vrata potencialnim digitalnim oblačilom. Takšna oprava bi zaznavala in beležila gibe nosilca natančneje od pametnih ur in telefonov.
Pametna oblačila bi pripomogla k bolj učinkoviti telesni aktivnosti
Raziskavo so julija predstavili v Kobnhavnu na konferenci Designing Interactive Systems (DIS). Rezultati bodo oblikovalcem e-tekstilov in proizvajalcem oblačil služili kot temelj za ustvarjanje sodobnejših oblačil, ki bi lahko izboljšala vadbo, fizioterapijo in rehabilitacijo.
»Veselimo se priložnosti, da bodo lahko proizvajalci oblačil vključili naš dizajn v rokave in druge šive,« je komentiral Mike Fraser, profesor Šole računalništva bristolske univerze. »Pokazali smo, da lahko običajni ‘overlocked' šivi v standardnih ustrojih oblačil dobro zaznavajo gibanje. Dizajn se izogne potrebi po ločenem viru energije, tako da združi šiv s polnilnno tuljavo in brezžično vleče energijo iz mobilnega telefona v žepu.«
»To pomeni, da bi lahko proizvajali napredna oblačila z zaznavanjem gibanja, ne da bi prilagodili ustaljene proizvodne procese.«
Kakšno vlogo imajo pri tem pametni telefoni?
Pametni šivi bi bili povezani z mobilnimi napravami v žepu, od koder bi tudi črpali energijo.
»Pokazali smo tudi, da lahko mobilne aplikacije, ki uporabljajo napredno umetno inteligenco, črpajo iz pridobljenih podatkov o gibanju, da uskladijo gibanje telesa z določenimi držami in kretnjami, na primer za izvajanje fizioterapije.«
Ekipa je za konferenco posnela kratek film, v katerem demonstrirajo delovanje nove tehnike.
SeamSleeve: Robust Arm Movement Sensing through Powered Stitching
V Parizu še vedno poteka boj za medalje v različnih športnih disciplinah, kjer nastopajo tekmovalci z vsega sveta. Najmlajša udeleženka olimpijskih iger 2024 je 11-letna kitajska rolkarka, med športniki pa je sicer veliko najstnikov. Najmlajši prejemnik olimpijske medalje vseh časov je grški telovadec Dimitrios Lundras, ki je pri starosti 10 let in 218 dni osvojil bronasto medaljo leta 1896. Najstarejši olimpijec vseh časov pa je bil Šved Oscar Swahn, ki je tekmoval v streljanju. Katera pa je optimalna starost za vrhunski rezultat? Nova statistična raziskava razkriva, pri kateri starosti so olimpijski atleti na vrhuncu.
Kdaj je olimpijski športnik v svojih najboljših letih? Foto: PeopleImages iz iStock
Kariera atleta sledi zvonasti krivulji
Športno zmogljivost tekom kariere si najlažje predstavljaš kot zvonasto krivuljo: športnik več let trenira, da doseže najboljšo pripravljenost in zmogljivost, torej vrhunec, pri določeni starosti. Nato njegova zmogljivost postopoma začne upadati. Raziskovalna ekipa z Univerze v Waterlooju je s pomočjo statistike skušala napovedati vrhunec zmogljivosti za olimpijske atlete.
Olimpijske igre so najpomembnejše atletsko tekmovanje
Atletika je šport, ki vključuje teke, skoke, mete in kombinirane discipline. Atletske discipline so predstavljene v spodnjem posnetku. Za razliko od nekaterih drugih olimpijskih športov, kot so nogomet, tenis ali kolesarstvo, atletika nima »lastnih« tekmovanj, takšnega pomena, kot so olimpijske igre. Olimpijske igre so za atleta zagotovo najpomembnejše in največje tekmovanje, na katerem lahko nastopi. Posebnost olimpijskih iger je, da se odvijajo le vsaka štiri leta. Atleti morajo zato skrbno načrtovati svoj trening in formo, da povečajo verjetnost za uvrstitev na olimpijske igre in obenem takrat dosežejo svoj osebni vrhunec.
Raziskovalci so zbrali podatke vseh športnikov, ki so v kateri od posamičnih disciplin nastopili na olimpijskih igrah od leta 1996 (Olimpijske igre v Atlanti). Pri analizi podatkov so upoštevali pet dejavnikov: spol, nacionalnost, disciplino, kako dolgo atlet že trenira na vrhunskem nivoju in ali je šlo za olimpijsko leto.
Magična številka za oba spola: 27
Ugotovili so, da je povprečna starost atleta, ki nastopa na Olimpijskih igrah, zelo podobna za oba spola in konsistentna zadnja tri desetletja. Znaša malo manj kot 27 let.
Poleg tega ta starost odlično sovpada tudi s srednjo starostjo, pri kateri atlet doseže svoj osebni vrhunec: 27 let. Po starosti 27 let je verjetnost, da bo atlet šele dosegel svoj vrhunec, le 44 odstotkov. Ta številka se vsako naslednje leto dodatno zniža.
Olimpijsko leto pusti svoj pečat tudi v statistiki
Raziskovalci dodajajo, da starost ni edini pomemben dejavnik, ki napoveduje vrhunec v karieri atleta. Celo dejstvo, da gre za olimpijsko leto, močno vpliva in pomaga pri napovedi zmogljivosti atleta. Med glavnimi ugotovitvami raziskave je tudi seznam dejavnikov, ki pomagajo pri napovedi vrhunca v karieri atleta. Čeprav je celotna analiza povsem teoretična, je zanimiva za gledalce in morda celo koristna za športnike. Ti ne morejo prestaviti olimpijskih iger na svoj 27. rojstni dan, prav tako ne morejo vplivati na genetiko. Lahko pa prilagodijo svoj trening in stopnjevanje forme, da čim bolje vpadeta z biološkimi in zunanjimi dejavniki, ki so pomembni za uspeh.
All Events of Athletics | Olympics/World Championship 2026
