Avtoimunske bolezni se pojavijo, ko imunski sistem lastne zdrave celice prepozna kot nevarne in jih posledično začne napadati. Vendar zakaj predpostavljam, da bi bile te bolezni seksistične? Kar 80 % vseh pacientov, diagnosticiranih z avtoimunskimi boleznimi, je žensk. Ena od teh je Hashimotov tiroiditis, bolezen ščitnice, pri kateri delež žensk znaša presenetljivih 95 %.
Kaj so torej ženske zagrešile, da so toliko podvržene tem boleznim? Če smo čisto natančni, te bolezni ne doletijo neposredno žensk kot takšnih, ampak ljudi z dvema ali več X kromosoma. Ljudje, ki imajo kombinacijo kromosomov XX, razvijejo nekoliko bolj ženstvene lastnosti, medtem ko ljudje s kromosomi XY razvijejo moške. Lahko se zgodi, da ima neka oseba tudi tri X kromosome, seveda je po tej logiki bolj nagnjena k avtoimunskim boleznim. Veliko manj so tem boleznim podvrženi ljudje s Turnerjevim sindromom, ki imajo le en kromosom X.
Inaktivacija kromosoma X
Razviti smo tako, da potrebujemo le eno kopijo spolnega kromosoma X, zato se v paru XX kromosomov v vsaki celici zgodi inaktivacija enega (ali dveh, če ima oseba tri X kromosome). Ta X kromosom ustvari zelo dolgo molekulo RNK, ki se ovije okoli kromosoma in na nek način spremeni in zaustavi njegovo delovanje. Ravno nepravilna inaktivacija tega kromosoma je lahko povod za razvoj avtoimunskih bolezni.
To dokazujejo tudi podatki raziskave iz leta 2020, ki poročajo, da so imele samice miši z boleznijo, podobno avtoimunski bolezni, lupus, izraženih preveč kopij genov X kromosoma. To je seveda posledica neuspele inaktivacije kromosoma.
Štiri leta kasneje je druga raziskava ugotovila, da problem ne povzroča neuspešna inaktivacija kot takšna, ampak celoten proces tega. Ustvarili so model mišjega samca, ki je lahko izražal to molekulo RNA, čeprav jo lahko najdemo samo pri samicah. Raziskovalci so tem modelom sicer sami povzročili simptome lupusa, ki se je pri samcih izrazil v težji obliki, kar je presenetljivo.
Kriva ni le genetika
Vendar ta molekula ni edini povzročitelj avtoimunskih bolezni, saj so jim včasih podvrženi tudi posamezniki s kromosomoma XY, ki te molekule ne proizvajajo. Ugotovili so, da se samo pri 40 % enojajčnih dvojčkov zgodi, da oba razvijeta nekatere avtoimunske bolezni. To pomeni, da geni niso edini razlog za razvoj teh bolezni. Na to vplivajo tudi diete in razne okužbe.
Kljub temu da je večina ljudi, ki razvijejo avtoimunske bolezni, žensk, te bolezni niso strogo seksistične. Doletijo lahko vsakogar, zato je pomembno, da se redno gibaš, se zdravo prehranjuješ in skrbiš za svoje telo.
Med neinvazivne pnevmokokne bolezni štejemo pnevmokokno pljučnico, ki je akutna okužba dihal in prizadene pljuča, sinusitis, pri katerem gre za okužbo zgornjega dela dihal, ter akutno vnetje srednjega ušesa, ki je najpogostejše pri otrocih.
Najbolj učinkovita zaščita pred resnimi zapleti pnevmokoknih okužb je cepljenje, ki je v Sloveniji od oktobra 2022 brezplačno na voljo starejšim od 65 let in kroničnim bolnikom. Cepivo je varno, saj gre za mrtvo cepivo, ki vsebuje le očiščene delce mikroba in ne more povzročiti okužbe. Vsebuje 23 serotipov pnevmokoka, ki najpogosteje povzročajo težke bolezni dihal.
Znaki, ki kažejo na pnevmokokno pljučnico, so zvišana telesna temperatura, težko dihanje, tresenje in kašelj, medtem ko so za pnevmokokni meningitis značilni zvišana telesna temperatura, glavobol in otrplost vratu. Okužbe s pnevmokoki zdravimo z antibiotiki, vendar pa narašča problem odpornosti pnevmokoka proti antibiotikom. To pomeni, da je v veliko primerih pnevmokokne bolezni težko zdraviti, zato je preprečevanje bolezni še bolj pomembno. Cepljenje proti pnevmokokom lahko prepreči večino hudih okužb in znatno zmanjša tveganje za hospitalizacijo in smrt zaradi pnevmokoknih bolezni.