Pljučni rak ostaja ena najpogostejših in najnevarnejših oblik raka na svetu. V Sloveniji vsako leto zboli več kot tisoč petsto ljudi, večina takrat, ko je bolezen že napredovala. Kljub velikemu napredku v zdravljenju zdravniki poudarjajo, da je najmočnejša preventiva še vedno v naših rokah.

»Najpomembnejše je, da človek sploh nikoli ne začne kaditi,« pravi dr. Maximilian Hochmair, priznani avstrijski vodja ambulante za pljučno onkologijo na kliniki Floridsdorf na Dunaju.

»Devetdeset odstotkov vseh pljučnih rakov povzroči kajenje. Tudi če imamo danes učinkovite terapije, jih nobeno zdravljenje ne more v celoti izničiti. Najboljša zaščita je, da ne prižgemo prve cigarete.«

Od kemoterapije do imunoterapije

Pred dvema desetletjema je bila kemoterapija praktično edina možnost za bolnike s pljučnim rakom. Danes so rezultati zdravljenja neprimerljivo boljši. Vse več bolnikov živi več let, nekateri celo desetletje po diagnozi.

»Včasih so vsi bolniki prejemali enako zdravljenje s kemoterapijo,« pojasnjuje dr. Hochmair. »Danes pa razumemo, da obstaja veliko različnih oblik pljučnega raka. Napredek sta prinesli dve področji: imunoterapija in tarčno zdravljenje. Imunoterapija spodbuja imunski sistem, da prepozna rakave celice, tarčna zdravila pa delujejo na točno določene spremembe v tumorju.« Imunoterapija in tarčna zdravila sta v zadnjem desetletju močno izboljšala preživetje. »V primerjavi z obdobjem pred dvajsetimi leti so bolniki danes trikrat pogosteje živi več let po diagnozi,« dodaja Hochmair. »Vendar to ne spremeni dejstva, da se pljučnemu raku najbolje izognemo tako, da ne kadimo.«

Zakaj je zgodnje odkrivanje tako težko

Pljučni rak običajno dolgo ne povzroča nobenih težav. Kašelj, utrujenost ali zasoplost se pogosto pojavijo šele, ko je bolezen napredovala.

»Nimamo znaka, ki bi jasno pokazal, da ima nekdo pljučnega raka. Če človek kašlja več kot šest tednov, bi moral obiskati pulmologa ali zdravnika,« pravi dr. Hochmair. »Tako kadilci kot nekadilci lahko zbolijo, zato moramo biti pozorni vsi.«

V Avstriji potekajo programi nizkodoznega CT-presejanja, namenjeni ljudem z večjim tveganjem, predvsem dolgoletnim kadilcem. »Tisti, ki so starejši od petdeset let in so kadili trideset let ali več, bi morali opraviti nizkodozni CT pregled. Tako odkrijemo tumor, še preden povzroči simptome,« pojasnjuje. Hkrati opozarja, da samo pregled ne zadostuje: »Presejanje ima smisel samo, če ga spremlja tudi prenehanje kajenja. Brez tega program ne doseže svojega namena.«

Kajenje je bolezen, ne izbira

Kajenje je glavni dejavnik tveganja za pljučnega raka. Po Hochmairjevih besedah pa mora družba razumeti, da gre za obliko zasvojenosti. »Kajenje ni samo slaba navada, temveč odvisnost. Ni enostavno prenehati. Ljudje potrebujejo podporo, svetovanje in razumevanje,« poudarja.Tudi če je bolezen že prisotna, se opustitev kajenja izplača. »Ko bolnik s pljučnim rakom preneha kaditi, se njegovo preživetje močno izboljša. Včasih skoraj podvoji svoje možnosti za daljše življenje,« pravi dr. Hochmair.

V Avstriji in Sloveniji še vedno kadi približno četrtina odraslih prebivalcev. To pomeni, da ima skoraj vsak med nami v bližini kadilca, ki vsakodnevno ogroža svoje zdravje. Zato Hochmair poudarja pomen zgleda: »Če zdravnik ali učitelj kadi, otroci dobijo sporočilo, da je to nekaj običajnega. Moramo biti boljši zgled, saj je to edini način, da naslednje generacije sploh ne začnejo kaditi.«

Moč sodelovanja in znanja

Dr. Hochmair vodi eno največjih centrov za zdravljenje pljučnega raka v Avstriji, kjer letno obravnavajo med 800 in 1000 novih bolnikov.

»Pred dvajsetimi leti sem bil skoraj sam. Danes v našem centru dela več kot 25 zdravnikov in raziskovalcev. Znanje o pljučnem raku se vsako leto potroji,« pove.

V Avstriji zakon določa, da mora biti vsak bolnik obravnavan v multidisciplinarnem timu, kjer o zdravljenju skupaj odločajo onkologi, pulmologi, radiologi, kirurgi in drugi strokovnjaki. »Nihče ne zdravi sam. O vsakem primeru se pogovorimo in odločimo skupaj. Tako pacient dobi najboljše možne odločitve,« pojasnjuje Hochmair. Slovenija se temu modelu vse bolj približuje, a dr. Hochmair verjame, da bi več vlaganja v zgodnje odkrivanje in širši dostop do imunoterapij prineslo še boljše rezultate tudi pri nas.

Pogled v prihodnost

Raziskave na področju pljučnega raka napredujejo hitreje kot kadarkoli prej. Novi pristopi vključujejo cepljenja z mRNA tehnologijo, t. i. bi-specifična protitelesa in tekoče biopsije, ki omogočajo odkrivanje tumorskih celic že v krvi. »Prihodnost zdravljenja bo vedno bolj osebna. Ne bomo več govorili o enem pljučnem raku, ampak o tisočih različicah bolezni. Vsak bolnik bo prejel terapijo, ki bo natančno prilagojena njegovemu tumorju,« napoveduje Hochmair.

Čeprav znanost napreduje, ostaja osnovno sporočilo nespremenjeno: najbolj učinkovito zdravilo je tisto, ki prepreči, da bi sploh zboleli.

Sporočilo, ki rešuje življenja

Pljučni rak je bolezen, ki jo pogosto odkrijemo prepozno, a jo v veliki meri lahko preprečimo.

Dr. Hochmair to povzame preprosto: »Tudi najboljše zdravljenje ne more popraviti škode, ki jo povzroči cigareta. Zato je najpomembnejše, da mladim jasno povemo, da se jim splača nikoli ne začeti.«