Humani papilomavirus, krajše HPV, je ena najpogostejših virusnih okužb na svetu. Večina ljudi se z njim okuži vsaj enkrat v življenju, pogosto pa okužba mine brez opaznih težav. V nekaterih primerih pa virus lahko povzroči resne bolezni in raka. Znanstvene raziskave so pokazale, da je HPV povezan s kar šestimi vrstami raka: rakom materničnega vratu, rakom zadnjika, rakom ustnega žrela, rakom penisa, rakom vulve in rakom vagine.

Pomembno je vedeti, da lahko te bolezni v veliki meri preprečimo s cepljenjem proti HPV, ki je vključeno tudi v Nacionalni program cepljenja v Sloveniji.

Rak ustnega žrela vse pogosteje povezan s HPV

V zadnjih letih strokovnjaki opažajo izrazit porast rakov ustnega žrela, povezanih z okužbo s HPV. Gre za raka v predelu mandljev in korena jezika, ki je včasih veljal predvsem za bolezen kadilcev in ljudi, ki uživajo več alkohola, danes pa se vse pogosteje pojavlja pri sicer zdravih ljudeh.

Kot pojasnjuje izr. prof. dr. Robert Šifrer, dr. med., predstojnik Klinike za ORL in CFK Ljubljana, se delež teh rakov hitro povečuje: »S HPV povezani raki ustnega žrela predstavljajo vse pomembnejši delež rakov glave in vratu, njihova incidenca v razvitem svetu in v Sloveniji narašča. V Sloveniji na leto ugotovimo približno 500 novih bolnikov z rakom glave in vratu, med njimi okrog 120 bolnikov z rakom ustnega žrela. Pričakujemo pa, da bo s HPV povezanim rakom ustnega žrela delež naraščal, kot je to opaziti v državah zahodnega sveta.«

Študije kažejo, da je bil še pred dobrim desetletjem delež s HPV povezanih rakov ustnega žrela približno petina vseh primerov, v zadnjih letih pa se je močno povečal.

Dr. Šifrer poudarja tudi, da se ta vrsta raka razlikuje od klasičnih rakov, povezanih z alkoholom in kajenjem: »S HPV povezanim rakom ustnega žrela obolevajo mlajši bolniki bele rase, stari okrog 50 let, moškega spola, sicer zdravi in v najboljših letih. Pri teh bolnikih ne gre za zlorabo tobaka ali alkohola.« Bolniki pogosto sploh nimajo izrazitih težav z žrelom, največkrat opažajo blago draženje ali občutek tujka ali manjše bolečine. Velikokrat jih k zdravniku pripelje šele opazna oteklina na vratu, ki predstavlja zasevek v bezgavkah.

Kako potekata diagnostika in zdravljenje

Robert Šifrer, dr. med. pojasnjuje, da sta diagnostika in zdravljenje zahtevna, kompleksna in se izvajata v okviru multidisciplinarne obravnave.

Bolnike zdravijo z operacijo ali obsevanjem, lahko tudi v kombinaciji. Pri napredovalih rakih uporabljajo tudi kemoterapijo, imunoterapijo in biološka zdravila. Čeprav je prognoza boljša v primerjavi z rakom pogojenim z alkoholom in tobakom, vsi bolniki žal ne preživijo. Nekateri imajo lahko funkcionalne in estetske posledice, kot so odprtina na vratu za dihanje, odprtina skozi kožo trebuha za hranjenje, brazgotine na vratu.

Rak zadnjika je redek, a pogosto povezan z HPV

Med raki, ki jih povzroča HPV, je tudi rak zadnjika. Ta bolezen je sicer redka, vendar strokovnjaki poudarjajo, da je v veliki večini primerov povezana prav z okužbo s HPV. Kot pojasnjuje specialistka kirurgije Urška Kogovšek, dr. med., iz UKC Ljubljana, se število primerov skozi desetletja počasi povečuje: »Rak zadnjika sodi med redke rake in je povsem druga bolezen kot rak danke. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije v zadnjih letih letno zboli približno 20 do 35 bolnikov.«

Čeprav je bolezen redka, ima lahko resne posledice. Zato je pomembno poznavanje simptomov, kot so bolečina, krvavitev iz zadnjika ali tipna sprememba.

Dr. Kogovšek poudarja tudi močno povezavo med HPV in to obliko raka: »90 odstotkov rakov zadnjika je povezanih z okužbo s HPV. In pred to okužbo, tem rakom, lahko svoje otroke zaščitimo s cepljenjem,« in nadaljuje še s presenetljivo  epidemiološko oceno: »Zboli lahko vsak. Po epidemioloških ocenah bo približno 1 od 100 ljudi (≈1 %) tekom življenja zbolel za rakom, ki je posledica okužbe s HPV.

Za okužbo vemo, da je asimptomatska in večinoma preide brez posledic – ne vemo pa, kdo bo imel posledice: lahko samo kot bradavice ali pa kot smrtno rakavo obolenje. Petletno preživetje bolnikov z rakom zadnjika v evropsko primerljivih populacijah znaša približno 60–70 %, pri zgodaj odkriti lokalizirani bolezni pa presega 80 %, medtem ko ob metastatski, razširjeni bolezni pade na približno 35 %.« (Vir: Cancer Research UK; SEER; German Cancer Registry Data)

Nekatere skupine ljudi so zaradi različnih zdravstvenih dejavnikov bolj ogrožene in potrebujejo tudi dodatne specialistične preglede.

Okužba je pogosta, posledice pa nepredvidljive

Okužba s HPV je pogosto povsem brez simptomov, zato večina ljudi sploh ne ve, da je bila okužena. Pri večini se virus sčasoma sam odstrani iz telesa, pri nekaterih pa lahko vztraja in povzroči spremembe na celicah, ki lahko po letih ali desetletjih privedejo do raka.

Dr. Kogovšek opozarja, da žal ne moremo vedeti, pri kom bo okužba povzročila zaplete: »Za okužbo ne vemo, je asimptomatska in večinoma preide brez posledic. Ne vemo pa, kdo bo posledice imel. Lahko samo kot bradavice ali pa kot smrtno rakavo obolenje. Prav zato strokovnjaki poudarjamo pomen preventive.«

Cepljenje kot najučinkovitejša zaščita

Danes imamo na voljo učinkovito zaščito pred HPV. Cepljenje lahko prepreči večino okužb z najnevarnejšimi tipi virusa in s tem tudi večino rakov, ki jih povzročajo. Kot poudarja izr. prof. dr. Robert Šifrer, dr. med., predstojnik Klinike za ORL in CFK Ljubljana: »Z nacionalnim cepilnim programom proti HPV, ki omogoča cepljenje vseh do 26. leta starosti, bomo lahko bolezen preprečili. Zato vsi, ki se ukvarjamo z diagnostiko in zdravljenjem raka glave in vratu, vključno s HPV povezanim rakom ustnega žrela, spodbujamo cepljenje.«

Pomembno je poudariti, da je cepljenje smiselno tudi po 26. letu starosti. Čeprav se z njim največkrat cepijo mlajši, lahko koristi tudi kasneje v življenju, saj posameznik ni nujno izpostavljen vsem tipom virusa.

Ker HPV pogosto poteka brez simptomov in ne moremo vedeti, ali smo se z njim že srečali, cepljenje predstavlja dodatno zaščito tudi v odrasli dobi, saj v življenju ne moremo vedno predvideti vseh prihodnjih odnosov in izpostavljenosti virusu.

Cepljenje tako predstavlja eno najpomembnejših javnozdravstvenih orodij za preprečevanje raka – hkrati pa tudi preprosto, a izjemno dragoceno odločitev za prihodnost lastnega zdravja. Z njim lahko zaščitimo mlade pred okužbo, ki bi lahko desetletja kasneje povzročila resno bolezen.

Prav zato je informirana odločitev o zaščiti pred HPV ena pomembnejših odločitev, ki jih lahko sprejmemo za svoje zdravje ali zdravje svojih otrok.

Strokovnjaki poudarjajo, da je cepljenje pomembna naložba v zdravje posameznika in družbe. HPV je virus, ki lahko povzroči šest vrst raka, vendar imamo danes znanje in sredstva, da velik del teh bolezni preprečimo.