Načinov za okraševanje pirhov je nešteto. Daleč najpreprostejši in najhitrejši: namakanje jajc v skodelici z raztopljeno barvo. A celo ta rešitev, ki je primerna tudi za najmanj nadarjene umetnike, lahko postane zahtevna, ko je jajce treba previdno potopiti v barvo in ga po nekaj minutah vzeti ven. Običajno si pri tem koraku pomagamo z žlico, a obstaja zanimiv trik!
Klasično barvanje pirhov
Za klasično barvanje pirhov potrebujete tekoče ali prašnate jedilne barve, ki jih kupite v trgovini. V skodelico nalijete vročo vodo, dodate jedilno barvo in žličko kisa. Trdo kuhano jajce potopite v skodelico za minuto do pet minut, točen čas barvanja preverite na navodilih. Jajce nato vzamete iz barve in na papirnati brisači pustite, da se posuši. Medtem v isto skodelico lahko dodate novo jajce. Na koncu lahko za sijoč videz pirhe premažete z malo olja ali slanine.
Pri tej tehniki skoraj nič ne more iti narobe. Skoraj. Paziti morate, da jajce lepo potopite v barvo in ga nato previdno prestavite na papirnato brisačko. Pri tem običajno uporabljamo žlico.
Paziti je treba, da jajce ne pade z žlice na tla, pri dvigovanju iz tekočine pa se ne moremo izogniti dejstvu, da bomo z žlico zajeli tudi nekaj barve in na pultu oziroma mizi napravili packarijo. Nekateri pravijo, da obstaja boljši način.
Rešitev: kuhinjska metlica
Ideja je sledeča: kuhano jajce previdno vstavite »v« kuhinjsko metlico – kovinske žice razmaknete, da lahko jajce vstavite v »košaro«. Tako je jajce varno in se izognete nevarnosti, da vam pade z žlice. Potopite ga skupaj s kuhinjsko metlico in potem povsem enostavno dvignete iz tekočine. Pri tem na metlici za razliko od žlice ne ostane odvečna barva, ki bi se polila po tleh.
Ste že poskusli ta trik s kuhinjsko metlico? Ali mislite, da gre za neumen trend, ki v resnici ne deluje? V komentarjih napišite, kako vi najraje okrasite pirhe!
Easter Egg Whisk Hack! | MESS FREE! 📍 How To With Kristin
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Vsaka naloga, ki jo namesto vas opravi umetna inteligenca, poveča porabo energije v računskih centrih in emisije ogljikovega dioksida.
Kolikšen bo ta okoljski vpliv, je odvisno od modela, ki ga uporabljate in naloge, ki jo želite opraviti. Vsak odgovor umetne inteligence temelji na zaporedju »žetonov« (oziroma tokens), ki ih modeli uporabljajo za obdelavo in generiranje besedila.
En žeton ustreza približno trem četrtinam besede, kar pomeni, da je za kratek odgovor potrebnih 200 žetonov, za podrobno razlago pa 1.000 ali več. Ti žetoni so ključni tudi s stališča okolja: poraba elektrike je namreč sorazmerna številu generiranih žetonov. V znanosti se je zato ravno število žetonov uveljavilo kot standardiziran način za primerjavo energetske porabe različnih modelov in poizvedb. Katere vsakdanje naloge za umetno inteligenco so torej najbolj škodljive za okolje?
1. mesto: generiranje videa
Že 5 sekund dolg video posnetek, ustvarjen z umetno inteligenco, porabi približno 944 Wh energije in v ozračje sprosti 414 g CO2. Njegov okoljski vpliv je primerljiv s 60-kilometrsko vožnjo z električnim kolesom oziroma z enournim neprestanim gretjem z mikrovalovno pečico.
2. mesto: celodnevna uporaba agenta za programiranje
Umetna inteligenca je postala nepogrešljiv pripomoček številnih programerjev, med katerimi se je dobro uveljavil tako imenovani »vibe coding«. A ne brez posledic. Celodnevna uporaba AI agenta, kot sta Claude Code ali Cursor, zahteva med 5 in 10 milijoni žetonov, lahko celo več. To pomeni 50 do preko 600 Wh električne energije in 20 do več kot 260 g emisij CO2. Vpliv je primerljiv z enodnevnim delovanjem domačega routerja za WiFi oziroma z do 25-kilometrsko vožnjo z avtomobilom.
Umetna inteligenca pomaga tudi na področju financ. Če jo uporabimo kot agenta, ki dnevno spremlja 100 delnic, potrebujemo 500.000 pa do več kot 1 milijon žetonov na dan. Posledično porabimo med 50 in več kot 200 Wh energije ter ustvarimo med 20 in več kot 88 g CO2. To ustreza kratki vožnji z avtomobilom (1 do 3 km).
4. mesto: globoko razmišljanje
Obsežnejše raziskave ali daljše analize zahtevajo od 50.000 do več kot 200.000 žetonov in lahko porabijo med 10 in več kot 40 Wh energije. Pri tem nastane 4 do več kot 18 g CO₂ emisij. To je primerljivo s popolnim polnjenjem enega ali dveh pametnih telefonov ali s 15 do 45 minutami pretakanja vsebin na platformah, kot je Netflix.
Normal vs Think Longer vs Deep Research in ChatGPT-5: Which Answer Wins?
5. mesto: generiranje slike
Generiranje ene slike z umetno inteligenco porabi med 0,3 in 2,9 Wh energije in ustvari 0,1 do 1,3 g CO₂, kar je primerljivo z delovanjem prenosnega računalnika v stanju pripravljenosti za 2 do 10 minut.
Tudi manjša, preprostejša vprašanja imajo svoj vpliv, ki se zaradi števila uporabnikov in poizvedb hitro nabere. Če ChatGPT vprašate o vremenu, bo model za odgovor potreboval približno 300 žetonov, porabil 0,2 do 0,3 Wh energije in sprostil 0,08 do 0,13 g emisij CO₂ – primerljivo z delovanjem mikrovalovne pečice eno sekundo.
Povzemanje 2.000 besed dolgega članka, zahteva približno 3.500 žetonov, 0,4 do 1 Wh elektrike in ustvari med 0,16 in 0,4 g CO₂. Ta pogosta naloga je primerljiva s 5- do 10-sekundnim gledanjem televizije.
Pisanje e-pošte s 500 besedami (okoli 1,500 žetonov) porabi približno 0,3 do 0,5 Wh energije in povzroči 0,12 do 0,2 g CO₂e, kar je primerljivo s približno šestimi sekundami delovanja hladilnika.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Med rutinskim pregledom posnetkov NASINE sonde Lunar Reconnaissance Orbiter (LRO), so raziskovalci ugotovili, da Luna nosi nov krater. Nastal je v pomladi leta 2024.
Ta krater je največji, kar jih je LRO zaznal. Njegov premer je 225 metrov in glede na projekcije, je nastal zaradi trka 40-kilogramskega asteroida s hitrostjo okoli 90 tisoč kilometrov na uro.
Krater je globok 43 metrov in nekoliko eliptičen. To nakazuje, da se je trk zgodil na trših plasteh lunine skorje, hkrati pa, da je zadel območje neenakomerne trdote tal in podzemlja. Kamniti delci, ki so zleteli v nebo ob trku, so poleteli tudi do 120 km stran od kraterja. To bi lahko v prihodnosti resno ogrožalo človeške odprave na Luni.
Sonda LRO je začela svojo misijo 18. junija 2009. Od takrat je posnela mnogo kraterjev, tudi nekaj novonastalih, secirala površje Lune, merila temperaturo in kemično kompozicijo tal. Glede na vse podatke, se kraterji takšnih dimenzij pojavijo enkrat na 139 let.
Medtem ko zaradi Zemljine atmosfere večina bodočih meteoritov ne preživi padca do tal, Luna nima te sreče. Ves čas je bombardirana s prostoletečimi vesoljskimi kamni. V poročilu iz leta 2016 je LRO zaznal okoli dvesto novonastalih kraterjev od pričetka svojega obratovanja v 2009.
Nevarnost za astronavte
Zaradi odsotnosti atmosfere in šestkrat manjše gravitacije, lahko kamniti delci ob podobnih asteroidnih trkih z velikimi hitrostmi preletijo tudi več kot 100 kilometrov. To bi lahko bila resna grožnja prihodnjim stalnim bazam na Luni, kakršne načrtujejo tako NASA kot ESO in Kitajska. Novi krater tako ni le zanimivost, temveč opomin o nevarnostih vesoljskega raziskovanja.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Animirano pustolovščino David navdihne Samuelova knjiga iz Stare zaveze. Studio Angel, ki nam je v preteklih letih pripeljal animirani film Kralj vseh kraljev in Zvok svobode, se ob velikonočnih praznikih vrača z novim poskusom predstavitve biblijskih zgodb.
Zgodba o Davidu na velikem platnu, studio Angel vesel uspešnice
Mladi pastir, znan po skromnosti in predanosti, stopi v ospredje, ko se velikan Goljat dvigne in ogrozi ves Izrael. Oborožen le s fračo, nekaj kamenčki in neomajno vero se David sooči z nemogočim ter postane simbol upanja za ves narod. Toda premagati velikana je šele začetek. Davidovo življenje zaznamujejo preizkušnje, ki presegajo bojno polje. Njegova pot se razvije v epsko zgodbo o pogumu, zvestobi in voditeljstvu, ki ne stremi le k kroni, temveč k duši celotnega kraljestva.
Če je imel Kralj vseh kraljev težavo s kakovostjo animacije, je David nima. S svojimi 60 milijoni dolarjev proračuna lahko ponudi bistveno več in to pametno izkorišča. S tehničnega vidika gre za precej brezhiben izdelek, ki je s tega vidika nadgradnja lanskoletne uspešnice.
Morda bo marsikoga presenetilo dejstvo, da gre za muzikal s pesmimi, kar sicer pritiče Davidovemu liku, a manjša težava je v kvaliteti slovenske sinhronizacije. Ta ni na nivoju, ki smo ga vajeni v zadnjih letih pri tistih najbolj oglaševanih uspešnicah oziroma spada med tiste, kjer ni dovolj sredstev ali pa časa. Škoda.
Bistveno večjo težavo v animiranemu filmu, ki je namenjen mlajšim oziroma najmlajšim, predstavlja njegov tempo. Za skoraj dve uri trajajočo zgodbo, ki sicer vključuje peščico pesmi, bo mnogim ostal občutek, da je trajalo bistveno dlje. Zdi se, da so se ustvarjalci le deloma zavedali, da so glavno občinstvo otroci. Seveda pa to ne pomeni, da v filmu ne bodo našli zanimivih trenutkov, saj je obenem tudi kristalno jasno, kam so bile usmerjeni moči teh istih ustvarjalcev.
David, animirani film, ki je bolj primeren za starejše
David se zna bistveno bolje odrezati pri starejši populaciji. Tam lahko najde nove oboževalce, še posebej, če so težko pričakovali, kaj bo studio Angel ponudil po Kralju vseh kraljev. Kot zapisano, gre za veliko nadgradnjo, četudi je Angel opravljal ‘le' nalogo distributerja, podobno kot to počne A24 pri svojih filmih.
Zgodba je zvesta izvirniku, temelje pa ji je zgradila tudi animirana serija Mladi David, ki jo je studio Angel pred leti ponudil kar na svoji spletni strani. Veliko pa ima skupnega tudi z igrano serijo Davidova hiša (House of David), ki so jo številni gledali na pretočniku Prime.
Če ste med njimi, potem je David pravi animirani film za vas. Tudi če niste, prinaša nekaj zanimivih trenutkov in biblijsko zgodbo. Resda gre za nadgradnjo v primerjavi s ‘predhodnikom', a možnosti za izboljšavo je še veliko. A ko boste iskali film za ogled med velikonočnimi prazniki, bo to prava izbira.
David [sinhronizirano] | trailer | v kinu od 19. marca
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Na Institutu Jožef Stefan so v okviru 34. Dnevov Jožefa Stefana podelili tradicionalne nagrade zlati znak Jožefa Stefana za najodmevnejše doktorate na področju naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved v zadnjih treh letih.
Trije prejemniki nagrade zlati znak Jožefa Stefana
Nagrade so prejeli Ana Rebeka Kamšek s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT), Luka Pavešić s Fakultete za matematiko in fiziko (UL FMF) in Vitjan Zavrtanik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI).
»Letošnji nagrajenci prihajajo s področij raziskovanja naprednih materialov in fizikalnih pojavov, od njihove zgradbe na mikroskopski ravni do njihovega obnašanja, ter razvoja metod, ki s pomočjo umetne inteligence prepoznavajo napake ali posebnosti na njihovih površinah« so sporočili z Univerze v Ljubljani.
S čim so prepričali?
Ana Rebeka Kamšek z UL FKKT je zlati znak dobila za odmevnost doktorskega dela Kristalna struktura platinskih in iridijevih nanokompozitnih elektrokatalizatorjev. V doktorskem delu obravnava povezave med strukturo, stabilnostjo in delovanjem elektro-katalizatorjev za vodikove tehnologije. Razvila je nove metode za avtomatizirano analizo slik in uklonskih vzorcev ter za kvantitativno vrednotenje degradacijskih mehanizmov elektro-katalizatorjev, s čemer je ključno prispevala k razumevanju njihove stabilnosti, so zapisali v obrazložitvi.
Luka Pavešić z UL FMF je zlati znak dobil za doktorsko delo Vpliv energije Coulombskega odboja na stanja znotraj superprevodne reže. Razvil je prvo računsko metodo za reševanje pomembnega in dolgo nerešenega posplošenega problema kvantnih nečistoč, ki omogoča razumevanje eksperimentalnih rezultatov v sodobnih superprevodnih kvantnih nanonapravah. Njegovo delo je omogočilo nov vpogled v naravo dolgoživih diskretnih stanj v teh sistemih ter odprlo nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.
Vitjan Zavrtanik z UL FRI pa je zlati znak dobil za doktorsko delo Nenadzorovane rekonstrukcijske in diskriminativne metode za detekcijo in lokalizacijo površinskih anomalij. V jem obravnava nove pristope k detekciji in lokalizaciji anomalij na površinah. Med prvimi se je problema lotil z metodami nenadzorovanega učenja. V okviru doktorskega dela je razvil tri metodološko različne pristope za detekcijo anomalij na slikah, ki so dosegali vrhunske rezultate v primerjavi s doslej objavljenimi metodami in jih presegle. Rezultati te raziskav so velikega pomena pri ocenjevanju kakovosti v sodobnih industrijskih procesih.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Postenje je v zadnjih letih postalo ena najbolj razširjenih prehranskih praks. Nekateri ga uporabljajo za hujšanje, drugi za izboljšanje počutja ali presnovnega zdravja. V tem članku bomo raziskali, kolikšen vnos kalorij ga dejansko prekine.
Ali že majhna količina kalorij prekine post?
Strogo gledano se post prekine že z zelo majhnim vnosom kalorij. Telo se na energijo odzove hitro, še posebej če gre za ogljikove hidrate ali beljakovine, ki sprožijo izločanje inzulina. To pomeni, da lahko že 20 do 50 kalorij vpliva na presnovne procese, povezane s postenjem.
Vendar pa je pomembno razlikovati med »tehničnim« in »praktičnim« postenjem. Če zaužijemo nekaj kalorij iz črne kave, čaja ali majhne količine mleka, učinek ne bo enak kot pri polnem obroku. Post se sicer formalno prekine, vendar lahko telo še vedno delno ostaja v podobnem presnovnem stanju.
Kaj najbolj prekine post?
Najhitreje ga prekinejo živila, ki močno vplivajo na krvni sladkor:
sladkor in sladke pijače,
predelani ogljikovi hidrati,
večji obroki na splošno.
Beljakovine prav tako sprožijo inzulin, čeprav nekoliko drugače, medtem ko imajo maščobe najmanjši takojšnji vpliv. Zato nekateri zagovorniki postenja dopuščajo minimalen vnos maščob brez »popolne« prekinitve posta, a to je že bolj prilagoditev kot strogo pravilo.
Kje je torej meja?
Če želimo biti natančni:
0 kalorij pomeni popoln post,
do približno 20–50 kalorij lahko minimalno vpliva na telo, vendar pogosto ne izniči vseh koristi,
nad 50 kalorij pa post večinoma že opazno prekinemo.
Ključna razlika je v cilju. Če se postimo zaradi hujšanja, majhen vnos kalorij verjetno ne bo bistveno vplival. Če pa ciljamo na globlje presnovne procese, kot je avtofagija, je smiselno ostati čim bližje ničelnemu vnosu.
Kdaj se post sploh začne?
Post se ne začne takoj, ko prenehamo jesti. Telo najprej porablja energijo iz zadnjega obroka, nato pa preide na zaloge.
Približen potek je takšen:
po 3 do 5 urah telo še vedno prebavlja hrano,
po 8 do 12 urah začne upadati raven inzulina,
po 12 do 16 urah telo postopoma prehaja v stanje postenja,
po 16+ urah se začnejo izrazitejši učinki.
Seveda se to razlikuje od posameznika do posameznika. Vse je odvisno od prehrane, aktivnosti in presnove.
Pozitivni učinki postenja
Postenje ima lahko več pozitivnih učinkov, če je izvajano premišljeno.
Eden glavnih je izboljšana občutljivost na inzulin, kar pomeni boljši nadzor nad krvnim sladkorjem. Prav tako lahko pomaga pri uravnavanju telesne teže, saj pogosto vodi do manjšega skupnega vnosa kalorij.
Poleg tega post spodbuja procese obnove v telesu. Med daljšimi obdobji brez hrane se aktivirajo mehanizmi, ki pomagajo odstranjevati poškodovane celice in podpirajo regeneracijo.
Veliko ljudi poroča tudi o boljšem fokusu in stabilnejši energiji, brez velikih nihanj, ki jih povzročajo pogosti obroki.
Bistvo posta
Post ni tako krhek, da bi ga prekinila že vsaka »kapljica« kalorij, saj majhne količine ne izničijo nujno vseh njegovih koristi. Vendar je za doseganje najboljših učinkov smiselno ostati čim bližje ničelnemu vnosu. Najpomembneje je seveda razumeti, zakaj se postimo. Ko imamo jasen cilj, postane tudi vprašanje kalorij precej bolj enostavno.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Pretočne vsebine, kot sta Netflix in Disney+, so postale del vsakdana milijard ljudi. Vpliv na psihično in fizično zdravje je ena tema, dosti manj pa so poznane posledice, ki jih ta hobi prinaša okolju. Video pretakanje namreč predstavlja kar 60 do 70 odstotkov celotnega internetnega prometa, zato njegov okoljski vpliv še zdaleč ni zanemarljiv. Čeprav so emisije na uro gledanja razmeroma nizke v primerjavi z mnogimi drugimi dejavnostmi, zaradi ogromnega števila uporabnikov in dodatne obremenitve podatkovnih centrov (tudi zaradi umetne inteligence) vpliva digitalne zabave ne moremo več zanemariti.
Koliko CO₂ dejansko nastane pri pretakanju?
Raziskava organizacije Carbon Trust ocenjuje, da ena ura video pretakanja v Evropi povzroči približno 55 gramov CO₂ ekvivalenta. To je približno toliko kot kuhanje vode za nekaj skodelic čaja. Analiza Mednarodne agencije za energijo iz leta 2020 navaja še nižjo vrednost, okoli 36 gramov CO₂ na uro, kar odraža izboljšano učinkovitost podatkovnih centrov in omrežij.
Posamezni vpliv se zdi majhen, vendar se hitro kopiči. Po analizi podjetja Greenly so skupne emisije Netflixa leta 2024 dosegle približno 5,17 milijona ton CO₂, kar je primerljivo z vožnjo 18,6 milijarde kilometrov z avtomobilom na bencin. Če prištejemo še druge platforme, kot so Disney+, YouTube in Amazon Prime Video, globalne emisije video pretakanja dosegajo raven manjših držav.
Od kod prihajajo emisije?
V ogljični odtis pretakanja so vključene emisije celotne verige: od produkcije vsebin do vaše naprave. Presenetljivo največji delež ne prihaja iz podatkovnih centrov. Glede na analizo Netflixa 46% emisij povzročajo zasloni, na primer domača televizija. Dodatnih 38 odstotkov prinese domača omrežna oprema, ki med drugim vključuje routerje in modeme.
Za 10 odstotkov emisij je odgovorna internetna infrastruktura, le 1 odstotkov pa predstavljajo podatkovni centri.
To pomeni, da ima največji vpliv prav naprava, ki jo uporabljate. Potrebno pa je dodati, da podatkovni centri niso problematični le s stališča ogljikovih emisij, temveč tudi porabljene vode za hlajenje. Ta je potrebna tako za umetno inteligenco kot za pretočne vsebine, saj oboje zahteva več prostora na serverjih.
Your Netflix Addiction 🍿 is Killing the Planet 🌍 – Here’s Why
Največ lahko naredite z izbiro naprav
Ker so domače naprave odgovorne za največ emisij, ki nastanejo pri pretočnih vsebinah, predstavljajo tudi najučinkovitejši ukrep. Če serijo gledate na velikem televizijskem zaslonu pri tem lahko porabite 4,5-krat več energije, kot če si isto serijo pogledate na prenosnem računalniku in približno 90-krat več, kot če bi jo gledali na telefonu. Tudi kakovost videa vpliva na porabo, a manj kot si mislite. Video v kakovosti 4K zahteva 7 GB podatkov na uro, običajna ločljivost pa 1GB.
Vseeno lahko na manjših zaslonih zavestno izberete običajno ločljivost namesto 4K, saj je razlika praktično neopazna. Še vedno ne razumete, zakaj so ravno domače naprave tako problematične? Skrivnost se skriva v njihovi proizvodnji, ki predstavlja približno 80 odstotkov ogljikovih emisij v celotnem življenjskem ciklu pametnega telefona in tretjino v življenjskem ciklu televizije.
Kot posameznik je žal težko rešiti tako obsežen problem, lahko pa s pametnimi odločitvami množica ljudi naredi razliko, ki se sešteje v velik vpliv. Začnite z virom energije: če lahko izberete obnovljive vire energije, s tem občutno zmanjšate emisije ne glede na napravo, ki jo uporabljate. Poleg tega ne pretiravajte z velikostjo zaslona. Novice si lahko pogledate na telefonu namesto na televiziji.
Na televiziji vključite način za varčevanje energije in jo popolnoma izključite iz omrežja, ko je ne gledate. Izberite ločljivost, ki jo zares potrebujete. Za poslušanje podcasta med kuhanjem verjetno ne potrebujete 4K posnetka. Poskrbite tudi za življenjsko dobo naprav, saj, kot že omenjeno, največ ogljikovih emisij nastane med njihovo proizvodnjo.
Ne sledite novim trendom, izberite obnovljene naprave in poskrbite za recikliranje odpadne elektronike. Ko kupujete routerje, upoštevajte njihovo energetsko učinkovitost.
V Mariboru so slovesno otvorili prenovljeni študentski dom oz. Dom 15. Ta se pridružuje že prenovljenemu študentskemu domu 1 na Tyrševi ulici, medtem ko se prenova Depandanse s telovadnico še nadaljuje.
Temeljita preobrazba študentskega doma
Skupaj ti projekti ustvarjajo celovit premik k sodobnejšemu in trajnostnemu študentskemu okolju, so zagotovili pri ministrstvu za visoko šolstvo.
Dom 15, prvotno zgrajen leta 1994, je doživel temeljito preobrazbo. Prenova je bistveno izboljšala energetsko učinkovitost, zmanjšala porabo primarne energije za več kot 30 odstotkov, posodobila opremo in stavbno pohištvo, zagotovila dostopnost za gibalno ovirane študente z vgradnjo dvigala ter uvedla sodobne standarde požarne varnosti v skladu z zakonodajo in trajnostno mobilnostjo. Z obnovo so se zmanjšale emisije toplogrednih plinov za več kot 30 odstotkov ter povečala energetska učinkovitost.
»V mandatu tega ministrstva je bilo samo za prenovo študentskih domov v Mariboru namenjenih skoraj 20 milijonov evrov; večina iz proračuna, ostalo pa iz evropskih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost,« je ob odprtju doma dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.
Vlaganja se ne ustavljajo pri študentskih domovih. V Mariboru potekajo tudi številni drugi projekti: širitev Fakultete za zdravstvene vede, prenova raziskovalnih centrov ter sanacija stavb, povezanih z univerzo. Med največjimi projekti izstopa tudi nastajajoči podatkovni center, ki bo gostil superračunalnik – pomemben korak za razvoj znanosti in tehnologije v Sloveniji.
Rektor UM: odpiramo prostor novih priložnosti
Rektor Zdravko Kačič je ob tem poudaril širši pomen takšnih projektov: »Danes ne odpiramo zgolj prenovljenega objekta, temveč odpiramo prostor novih priložnosti, novih začetkov in skupnosti.«
Dom 15 tako ni le prostor za bivanje. Postal bo stičišče različnih generacij, od študentov in študentskih družin do mladih raziskovalcev ter gostujočih profesorjev iz tujine. Prav ta raznolikost ustvarja okolje, kjer se prepletajo ideje, kulture in ambicije.
Podobno je izpostavil tudi direktor študentskih domov Borut Gaber: »Današnja otvoritev ni le zaključek uspešne prenove, temveč tudi začetek novega obdobja za naše študente, raziskovalce, profesorje in vse, ki bodo v tem domu našli svoj prostor za delo, ustvarjanje in osebno rast. Želimo si, da tudi Dom 15 postane okolje, ki spodbuja sodelovanje, inovativnost in mednarodno povezovanje ter prispeva k temu, da Univerza v Mariboru ostaja odprta, napredna in prijazna akademska skupnost. Veselimo se vseh zgodb, dosežkov in novih poti, ki se bodo tukaj začele.«
Prenovljeni Dom 15 ponuja 94 ležišč v garsonjerah in apartmajih, z možnostjo dodatnih kapacitet za do 153 študentov. Namenjen je širokemu krogu uporabnikov, od rednih študentov do gostujočih akademikov v okviru mednarodnih izmenjav.
Projekt, vreden nekaj več kot 6,3 milijona evrov, je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter iz državnega proračuna.
Začel se je leta 2021, s pričetkom izdelave projektne in investicijske dokumentacije, finančni zaključek projekta je 30. 6. 2026.
Spremljanje uporabe drog prek analize odpadnih voda v zadnjih letih postaja eno najzanesljivejših orodij za vpogled v dejanske navade prebivalstva. Tak pristop omogoča objektivno oceno porabe drog, saj ne temelji na anketah ali samoocenah, temveč na biokemičnih sledovih, ki jih snovi pustijo v okolju.
Najnovejši podatki za leto 2025 kažejo, da se je v Sloveniji uporaba MDMA zmanjšala, hkrati pa se pojavljajo novi trendi, zlasti pri drugih psihoaktivnih snoveh.
Opazen upad MDMA, a visoke ravni ostajajo
Raziskava, ki sta jo izvedla Evropska agencija za droge (EUDA) in raziskovalna mreža SCORE, je zajela približno 115 evropskih mest. V Sloveniji so bili vključeni Ljubljana, Maribor, Kranj, Nova Gorica, Velenje, Novo mesto ter območje Domžal–Kamnik. V enotedenskem obdobju med pomladjo so analizirali dnevne vzorce odpadnih voda in iskali sledi različnih drog, med drugim amfetamina, kokaina, MDMA, ketamina in konoplje.
Rezultati kažejo, da so se skupne količine MDMA med letoma 2024 in 2025 zmanjšale za približno 16 odstotkov. Večina mest – kar 62 odstotkov – je poročala o upadu zaznav, medtem ko je v manjšem deležu ostalo stanje stabilno ali se je celo povečalo. Upad je bil posebej izrazit v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji.
Kljub temu MDMA ostaja razširjena droga. Prisotna je bila skoraj v vseh analiziranih evropskih mestih, izjema je bila le Nova Gorica. Najvišje obremenitve so bile še vedno zaznane v nekaterih mestih v Sloveniji, Belgiji, Španiji in na Nizozemskem, kar kaže, da kljub splošnemu upadu problem ostaja pomemben.
Analiza je razkrila tudi pomembne razlike med posameznimi mesti in državami. Slovenska mesta so izstopala po relativno visoki obremenjenosti s kanabisom, kar je v skladu z nekaterimi prejšnjimi evropskimi poročili. Podobne trende so zaznali tudi v Nemčiji in na Nizozemskem, medtem ko so bile najvišje ravni na splošno zabeležene v Severni Ameriki.
Pri kanabisu so bili trendi bolj raznoliki: približno tretjina mest je poročala o povečanju, skoraj polovica o zmanjšanju, preostala pa o stabilnih ravneh. Takšna razpršenost kaže, da na uporabo vplivajo lokalni dejavniki, kot so dostopnost, zakonodaja in družbeni vzorci.
Posebej izstopa ketamin, pri katerem so raziskovalci zaznali izrazit porast. Med letoma 2024 in 2025 so se njegove količine povečale za skoraj 41 odstotkov. Večina mest je poročala o rasti, najvišje obremenitve pa so bile zabeležene v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem. V Sloveniji je bil ketamin prisoten predvsem v Ljubljani in Novem mestu, medtem ko ga v nekaterih drugih okoljih niso zaznali.
Podatki kažejo, da se vzorci uporabe drog med slovenskimi mesti razlikujejo. V Novi Gorici in na območju Domžal–Kamnika na primer niso zaznali amfetamina, medtem ko so metamfetamin odkrili v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici. Takšne razlike poudarjajo pomen lokalnega spremljanja in prilagojenih preventivnih ukrepov.
Metoda analize odpadnih voda ima pri tem pomembno prednost, saj omogoča da v realnem času spremljamo trende. Strokovnjaki poudarjajo, da lahko takšni podatki pomagajo zdravstvenim službam in odločevalcem pri hitrejšem odzivanju na spremembe v uporabi drog.
Čeprav upad MDMA lahko kaže na spremembe v nočnem življenju, dostopnosti ali preferencah uporabnikov, strokovnjaki opozarjajo, da se trg drog nenehno spreminja. Povečanje uporabe ketamina je lahko znak premika k drugim substancam, kar potrjujejo tudi širše evropske analize.
Spremljanje odpadnih voda se tako vse bolj uveljavlja kot ključno orodje javnega zdravja. Omogoča zgodnje zaznavanje novih trendov, spremljanje učinkovitosti preventivnih ukrepov ter boljše razumevanje vedenja prebivalstva. Podatki za leto 2025 potrjujejo, da se uporaba drog v Evropi ne zmanjšuje enotno, temveč se preoblikuje – kar zahteva stalno pozornost in prilagodljive strategije.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Peter Jackson je v pogovoru z voditeljem Stephenom Colbertom potrdil, da nastaja nadaljevanje filmske trilogije Gospodar prstanov. Naloga, ki se jo je desetletja izogibal celo Tolkien sam, bo zdaj postala film. Zgodba je že znana, iz informacij pa lahko razberemo marsikaj zanimivega.
Potrdili film, ki bo sledil trilogiji Gospodar prstanov
Novico sta razkrila Peter Jackson in Stephen Colbert v pogovoru, kjer je Jackson potrdil, da film Lov na Goluma napreduje po načrtih – v kina naj bi prišel konec leta 2027. »Andy Serkis opravlja odlično delo. Videti je odlično, scenarij se res dobro sestavlja in mislim, da bo to res dober film,« je pojasnil režiser trilogij Gospodar prstanov in Hobit.
Jackson je nato namignil na Colberta kot osebo, ki bo pomagala razviti naslednji film z naslovom Gospodar prstanov: Sence preteklosti (Lord of the Rings: Shadows of the Past, op. p.).
Colbert, sicer eden najvidnejših Tolkienovih navdušencev, je pojasnil, da bo zgodba njegovega filma izhajala iz poglavij Bratovščine prstana, ki niso bila vključena v Jacksonovo adaptacijo iz leta.
Nadaljevanje Gospodarja prstanov s poglavji Bratovščine prstana
»Veš, kaj mi pomenijo knjige in kaj mi pomenijo tvoji filmi. Ampak stvar, ki sem jo vedno znova bral, je bilo šest poglavij na začetku Bratovščine prstana, ki jih takrat niste dodali v prvi film,« je Colbert povedal Jacksonu. Dodal je, da je pomislil, kako bi to lahko postala samostojna zgodba, ki bi se lahko vključila v širšo zgodbo: »Bi lahko naredili nekaj, kar bi bilo popolnoma zvesto knjigam, hkrati pa bi bilo popolnoma zvesto filmom, ki ste jih že posneli?«
Colbert je povedal, da se je po tem, ko se je domislil te ideje, o njej pogovoril s svojim sinom, scenaristom Petrom McGeejem, in zasnoval okvir za film. Ko so bili temelji postavljeni, je Colbert poklical Jacksona in v zadnjih dveh letih sta sodelovala s scenaristko Philippo Boyens pri razvoju scenarija.
Uradni opis filma se glasi: »Štirinajst let po Frodovi smrti se Sam, Merry in Pippin odpravijo na pot po prvih korakih svoje pustolovščine. Medtem Samova hči Elanor odkrije dolgo zakopano skrivnost in je odločena razkriti, zakaj je bila Vojna za prstan skoraj izgubljena, še preden se je sploh začela.«
Informacij za zdaj ni veliko, vprašanj pa ogromno
Nov projekt Gospodarja prstanov predstavlja Colbertov prvi poskus ustvarjanja scenarija za film. Ne bo pa to njegovo prvo sodelovanje z Jacksonom, saj je imel majhno vlogo v filmu Smaugova pušča.
Novozelandska scenaristka Boyens ima dolgoletno zgodovino sodelovanja z Jacksonom. Skupaj s Fran Walsh je pomagala pri pisanju scenarija za njegovo trilogijo »Gospodar prstanov« in filme »Hobit«. Soavtorica je bila tudi pri Jacksonovem King Kongu, vlogo producentke pa je prevzela pri animiranem filmu Gospodar prstanov: Vojna Rohirrimov.
McGee je sodeloval pri produkciji več filmov in televizijskih serij, vključno s filmom Vojna zvezd: Vzpon Skywalkerja in Netflixovo serijo Outer Banks.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
![David [sinhronizirano] | trailer | v kinu od 19. marca](https://www.student.si/wp-content/plugins/wp-youtube-lyte/lyteCache.php?origThumbUrl=https%3A%2F%2Fi.ytimg.com%2Fvi%2FzrzamQoHJxY%2F0.jpg)
