Potem, ko se je 18. marca zakjučil prvi prijavni rok za vpis v prvi letnik, so zdaj znani tudi točni podatki.

Oddali so 16.570 prijav za redni in izredni študij

Na 18.905 razpisanih vpisnih mest za redni in izredni študij je bilo oddanih 16.570 prijav.

Omejitev vpisa ima trenutno 117 študijskih programov oziroma smeri/lokacij in načinov študija. To je več kot lani, ko je imelo omejitev vpisa 108 smeri/lokacij.

Pri 10 študijskih programih odločitev o omejitvi vpisa še ni znana.

Kadar število prijav, navedenih na prvem mestu, presega število razpisanih mest za manj kot 10 odstotkov, o omejitvi vpisa odloči pristojni organ visokošolskega zavoda.

V skladu z rokovnikom prijavno-sprejemnega postopka morajo visokošolski zavodi svojo odločitev sporočiti najpozneje do 24. aprila 2026. Do tega datuma morajo javni visokošolski zavodi sporočiti tudi morebitno povečanje števila vpisnih mest.

Na katero univerzo so se najraje vpisovali dijaki?

Med študijskimi programi z omejitvijo vpisa so že tradicionalno študijski programi vseh treh akademij Univerze v Ljubljani (Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademija za likovno umetnost in oblikovanje), študijski programi obeh Medicinskih fakultet (Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru), pa tudi veliko študijskih programov s področja zdravstva in socialne varnosti.

• Univerza v Ljubljani je prejela 9831 prijav (prve želje) – omejitev vpisa ima 71 študijskih programov oziroma smeri, za 5 študijskih programov še čakajo odločitev visokošolskih zavodov,
• Univerza v Mariboru je prejela 3942 prijav – omejitev vpisa ima 21 študijskih programov, za 4 študijske programe še čakajo odločitev visokošolskih zavodov,
• Univerza na Primorskem je prejela 1293 prijav – omejitev vpisa ima 11 študijskih programov oziroma smeri, za en študijski program še čakajo odločitev visokošolskega zavoda,
• Univerza v Novi Gorici je prejela 61 prijav (prve želje) – omejitev vpisa ima en študijski program,
• Univerza v Novem mestu je prejela 252 prijav (prve želje) – omejitev vpisa imata 2 študijska programa,
• Nova univerza je prejela 107 prijav (prve želje) – omejitev vpisa ima en študijski program,
• Univerza Alma Mater Europaea je prejela 133 prijav (prve želje) – omejitev vpisa ima en študijski program na dveh lokacijah,
• Javni in koncesionirani samostojni visokošolski zavodi so prejeli 951 prijav (prve želje) – omejitev vpisa ima 8 študijskih programov oziroma smeri/lokacij.

Sklepe o rezultatih prvega roka izbirnega postopka bodo kandidati prejeli elektronsko preko portala eVŠ do 24. julija 2026, vpis sprejetih pa bo potekal na visokošolskih zavodih od 24. julija do najkasneje 14. avgusta 2025.

Drugi prijavni rok bo potekal od 20. do 27. avgusta 2026.

Podatki o še prostih mestih za drugi prijavni rok bodo 19. avgusta 2026 objavljeni na spletni strani razpisa za vpis in na spletnih straneh visokošolskih prijavno-informacijskih služb.

Vpis na faks 2026/27: Vsi datumi na enem mestu

Doktorski študij prinaša svojevrstne izzive, med katerimi pa izstopajo predvsem: pomanjkanje časa in/ali motivacije za pisanje, načrtovanje kariere in odnos z mentorjem. Slednji je lahko v nekaterih primerih posebej težaven, a obenem ključen za uspešno opravljen doktorat. Vsaj tri leta je namreč mentor osrednja oseba vašega raziskovalnega projekta. Kako torej poskrbeti, da v odnosu ne bo težav?

Kakšen naj bi bil odnos z mentorjem?

V mnogih pogledih je odnos z mentorjem drugačen od večine drugih profesionalnih ali osebnih odnosov. V različnih fazah bo vaš mentor prevzel vlogo mentorja, podpornika in navijača. Drugič bo konstruktiven kritik ali celo raziskovalni sodelavec. Vsekakor odnos močno presega izkušnjo pisanja magistrske naloge, kjer je šlo bolj za nekaj srečanj za razpravo o magistrski nalogi, nekaj povratnih informacij o pisanju in usmerjanje glede raziskovalnih metod. Na magisteriju je bilo tovrstno sodelovanje tudi kratkotrajno, omejeno na nekaj mesecev, in usmerjeno v zelo konkreten cilj. Na doktoratu se vse to spremeni.

Ker se na vse začne z izbiro mentorja, si poglejte, na kaj morate biti pozorni, ko izbirate mentorja (ne gre le za področje raziskovanja!):

1. nasvet: Tokrat ste vi v glavni vlogi

Na dodiplomskem študiju so predavatelji določali strukturo in potek študija. Pri doktoratu se pričakuje, da boste strukturo postavili vi in prevzeli odgovornost za potek svojega raziskovalnega projekta. Na to se boste morali sprva privaditi. Naloga mentorja je, da vas usmerja in podpira, da lahko zaključite raziskavo in napišete disertacijo, vendar je na koncu odgovornost vaša. Zaupajo, da ste sposobni samostojno delati na projektu in boste po pomoč prišli, ko jo boste potrebovali. Poleg tega se morate zavedati, da so mentorji zelo zaposleni ljudje. Za njih je vaš doktorat le del širšega akademskega sveta.

2. nasvet: Definirajte lastna pričakovanja

Preden se prvič srečate z mentorjem, si vzemite nekaj časa za razmislek o tem, kaj od njega pričakujete. Razmislite o svojih učnih preferencah in o tem, kaj vam pomaga pri razvoju. Pri pisanju raje dobite povratne informacije že na zgodnjih osnutkih ali raje besedilo najprej sami izpilite do relativno končne oblike in ga šele nato pokažete drugim? Pravilnih ali napačnih odgovorov ni. Tudi če veste, da potrebujete veliko podpore in spodbude, to še ne pomeni, da bo vaš mentor to lahko zagotovil. Vendar boste vsaj vedeli, da boste morda dodatno podporo iskali drugje, in boste lahko bolje upravljali svoja pričakovanja glede mentorskega odnosa. Navsezadnje je tudi vaš mentor le človek. Tudi če se osebnostno ne ujameta popolnoma, lahko še vedno vzpostavita zelo uspešen profesionalni odnos. Zato je pomembno, da si na začetku vzamete čas in skupaj razmislite, kako bo sodelovanje potekalo.

Kot izhodišče vam lahko služi spodnji seznam vprašanj:

• Kako pogosto se boste srečevali?
• Kateri so ključni mejniki vašega doktorata?
• Kakšna izobraževanja potrebujete za razvoj kot raziskovalec in za svojo kariero?
• Kako pogosto boste mentorju oddajali svoje delo?
• Na kaj se morate osredotočiti v prvih mesecih?

3. nasvet: Spoznajte svojega mentorja

Pred začetkom se prepričajte, da veste, kdo vse sestavlja vašo mentorsko skupino, in preverite, kakšna so pravila in vloge na vaši univerzi. Preberite tudi doktorski priročnik (če obstaja) in se udeležite uvodnih seminarjev za nove doktorske študente. Morda se vam zdi, da gre le za univerzitetno birokracijo, vendar se ta začetna investicija pozneje pogosto zelo obrestuje. Dobro je tudi, da se seznanite z raziskovalnim delom svojega mentorja. Tako boste dobili občutek za teorije in pristope, ki jih uporablja, in boste lažje razumeli njegove nasvete. Koristen vir informacij so lahko njegovi trenutni ali nekdanji doktorski študenti. Kratek pogovor z njimi vam lahko na primer razkrije, da mentor raje prejema skoraj končane osnutke besedil. To ne pomeni, da morate nujno delati enako, vendar boste vsaj vedeli, kje se lahko vaša pričakovanja razlikujejo in kje bo morda potreben kompromis.

4. nasvet: Pripravite načrt

Kako pogosto boste v stiku z mentorjem, je odvisno od področja. Če ste v naravoslovju ali inženirstvu, ga lahko vidite skoraj vsak dan v laboratoriju ali delavnici. Če ste na področju humanistike ali družboslovja, se morda srečujete le enkrat na mesec. Vendar ena stvar ostaja enaka: mentor je zelo zaposlen človek in njegov čas je dragocen. Ne pozabite, da je vaš doktorat za vas trenutno verjetno najpomembnejši projekt, za mentorja pa je le eden izmed mnogih – poleg poučevanja, raziskovanja in administrativnih obveznosti. Zato ne pričakujte, da bo imel ob srečanju vse podrobnosti vašega projekta v glavi tako kot vi. Da vam bo lahko pomagal, morate tudi vi pomagati njemu. Najboljši način za to je dobra priprava. Pred srečanjem razmislite, kaj želite od njega dobiti. Na začetku doktorata boste morda želeli razjasniti, kaj morate narediti v prvih mesecih in kako boste sodelovali. To si zapišite in pošljite mentorju pred srečanjem, da bo vedel, kaj pričakovati. Zagotovo bo cenil študenta, ki pokaže iniciativo. Prav tako je koristno, da za sestanke pripravite dnevni red in si vodite zapiske. Morda se vam bo to sprva zdelo nenavadno, vendar vam bodo zapiski s srečanj pozneje zelo pomagali pri spremljanju napredka.

5. nasvet: Pripravite se na reševanje težav

Tako kot v vsakem dolgotrajnem odnosu se žal lahko pojavijo tudi težave. Morda bo mentor nenadoma težko dosegljiv, morda ne boste zadovoljni z njegovimi nasveti ali pa boste sami zašli v težave z raziskavo in začeli zaostajati. V takšnih primerih je prva reakcija pogosto umik, vendar je bolje, da odkrito poveste, kaj ne deluje. Mentor namreč ni bralec misli. Tako kot od partnerja ne pričakujemo, da bo izpolnil vse naše potrebe, tudi v mentorskem odnosu včasih potrebujemo kompromis.

V nekem trenutku bo verjetno prišlo tudi do nestrinjanja z mentorjem – na primer glede metodologije ali glede vaše kariere. Poskusite razumeti njegovo perspektivo, vendar ne pozabite, da tudi sami postajate strokovnjak na svojem področju. Učenje, kako jasno izraziti svoje mnenje in dati povratno informacijo, je veščina, ki vam bo koristila tudi v drugih profesionalnih okoljih – v akademiji ali drugje. V nekaterih (redkih) primerih se težave pojavijo že na samem začetku in kadar so te prevelike, je bolj smiselno ukrepati takoj. Razmišljate o menjavi mentorja? Poglejte si, kdaj je to pametna odločitev: