Pomlad predstavlja sezono jagod in za vse ljubitelje tega sadeža se obeta sladka novica: znanstvenikom je uspelo identificirati gen, ki lahko močno izboljša kakovost sadežev brez kakršnih koli negativnih posledic za rast rastlin.
Kakovost plodov in optimalna rast ter bogat pridelek namreč v kmetijstvu že dolgo časa predstavlja velik kompromis. Nova raziskava pa kaže, da bi bilo doseganje tega ravnovesja lahko lažje, kot so domnevali doslej.
Gen, ki poskrbi za barvo, aromo in antioksidante
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Horticulture Research, izpostavlja gen FveIPT2. Gre za tako imenovani »hišni gen« (angleško housekeeping gene), kar pomeni, da naj bi opravljal le rutinske celične funkcije in naj ne bi aktivno vplival na lastnosti rastline. Posledično mu doslej nihče ni posvečal preveč pozornosti.
Vendar se je izkazalo, da je z dodatno aktivacijo tega gena mogoče izboljšati kakovost plodov. Gensko spremenjene rastline so proizvedle več antocianinov in terpenoidov v zrelih plodovih, medtem ko se glede rasti, velikosti plodov ali vsebnosti sladkorja niso razlikovale od običajnih rastlin. Ta ugotovitev izpodbija dolgoletno prepričanje, da imajo hišni geni zgolj pasivno vlogo, ter poudarja njihov potencial za izboljšanje kmetijskih kultur.
Spremenila se je kemijska struktura jagod
Čeprav je rast rastlin ostala stabilna, se je kemična sestava plodov bistveno spremenila. Ravni antocianinov, flavonoidov in fenolnih spojin so se povečale, zaradi česar so plodovi dobili globljo rdečo barvo. Podrobna analiza je pokazala povečanje devetih specifičnih antocianinov, nekateri med njimi pa so dobro znani po svojih antioksidativnih lastnostih.
Hkrati se je povečala skoraj polovica zaznanih terpenoidov, spojin, ki imajo pomembno vlogo pri aromi in okusu. Po drugi strani se je zmanjšala količina spojin, ki prinašajo ostrejše, smolnate vonje.
Prav Laura Đorđević Betteto je delila svojo osebno izkušnjo iz mladosti, ko je kot alpska smučarka dolge dneve preživljala na snegu in soncu brez ustrezne zaščite: »Spomnim se smučarskega kampa v Franciji, kjer sem se vrnila domov z opeklinami po obrazu in ustnicah. Takrat se nismo zavedali, kako nevarna je lahko izpostavljenost soncu. Danes kot dermatologinja z grozo gledam nazaj, kako nezaščiteni smo bili športniki,« je povedala. »Še danes se dobro spominjam trenerja, ki si je vsako jutro obraz, ušesa in lasišče premazal z debelo plastjo bele zaščitne kreme, medtem ko smo se mu pogosto smejali.«
Sodelujoči so poudarili, da predvsem otroci in mladostniki pogosto trenirajo ravno med 10. in 16. uro, ko je UV sevanje najmočnejše, sončne opekline v otroštvu pa pomembno povečujejo tveganje za razvoj melanoma v odrasli dobi. Okrogla miza je hkrati pokazala veliko pripravljenost vseh vpletenih akterjev za skupno delovanje. Športne zveze, dermatološka in onkološka strokovna društva ter tudi društva in organizacije bolnikov so si enotni, da je zdaj ključno oblikovati sistemski okvir, ki bo to pripravljenost pretvoril v konkretne ukrepe.
Melanom velja za eno najbolj agresivnih oblik kožnega raka, strokovnjaki pa opozarjajo, da ga je mogoče v veliki meri preprečiti z odgovornim vedenjem na soncu, uporabo zaščitnih krem, zaščitnih oblačil, pokrival ter izogibanjem soncu v času najmočnejšega UV sevanja.
